številka 9 četrtek, 6. marca 1997 160 tolarjev Res, rožice cvetijo pomladi! V nedeljo se je zavrtel prvenstveni vrtiljak na igriščih slovenskih nogometnih prvoligašev. Sonce je dodatno ogrelo navijaške strasti, razpoloženje pa je bilo seveda različno. Vodilni Ajdovci so z visoko zmago nad Celjani (4:0) ubranili prvo mesto, prekmurska ligaša sta se po ostrem boju pred tisoči navijačev razšla miroljubno (1:1), Korošci so za začetek gladko odpravili edinega obmorskega ligaša (2:0), ki po koncu prvenstva to najbrž ne bo več, na ostalih dveh tekmah pa se je potrdilo, da rožice cvetijo pomladi. Mariborske vijolice so se razcvetele v Ljubljani, žal tudi novo-goriške vrtnice v Velenju. Cilj Rudarja za prihodnje je mesto v zgornji polovici lestvice, pomladanski pa uvrstitev v pokal Intertoto. Z zmanjšanjem števila profesionalnih igralcev in nižjo vrednostjo pogodb bodo letošnji proračun zmanjšali za 25 odstotkov, v nekaj letih pa naj bi iz čistega profesionalnega moštva nastal polprofesionalni klub, po prepričanju vodstva kluba brez bojazni za obstanek v prvi ligi. Uprava je za letos že zagotovila 90 odstotkov potrebnih sredstev, torej bo leto minilo brez denarnih pretresov in z rednim poravnavanjem obveznosti. Še večjo pozornost bodo z okrepljenim strokovnim kadrom namenili mlajšim selekcijam in s tem dolgoročno zmanjšali stroške pri sestavi prvega moštva, so med ostalim ISSN 0350-5561 9 Ob 8. marcu Dabi ne bil le praznik lep, ampak vse življenje, da bi ne bili le kup puhlih besed, ampak večno veselje. m Uredništvo dr. Metod Dragonja v Velenju Včeraj je bil na delovnem obisku v Velenju dr. Metod Dragonja, minister za gospodarstvo republike Slovenije. Že ob šestih zjutraj je odšel v jamo velenjskega premogovnika, kjer — poudarili na novinarski konferenci pred pričetkom prvenstva. Zal začetek ni bil najbolj spodbuden, saj so se ob Jezeru veselili igralci aktualnega državnega prvaka iz Nove Gorice. ■ jp, (Foto: Leši) si je ogledal nov odkop B na etaži k+10 v jami Pesje, popoldne pa se je z vodstvom tega kolektiva pogovarjal o letošnjih in nadaljnjih usmeritvah. Vmes se je udeležil še dveh podelitev certifikatov kakovosti ISO 9001 in sicer v Esotech in v Gorenju Indop. m(mz) Konec tedna bo sončno vreme. Včeraj so na občini pripravili sprejem za mladega Petra Lendera, šahovskega prvaka med slovenskimi osnovnošolci in velikega talenta. Predsednik sveta občine Drago Martinšek je mlademu šahistu in njegovim staršem čestital, skupaj pa so nato razmišljali, kako izboljšati pogoje za delo mladih šahistov. Hišna preiskava pri Gerlancu V sredo, 26. februarja, so kriminalisti UNZ Maribor pri Matjažu Gerlancu, prvaku Nacional-socialne zveze Slovenije, opravili hišno preiskavo. Povezana je bila s sumom storitve kaznivega dejanja goljufije, o čemer kriminalisti še zbirajo obvestila. Matjaž Gerlanc naj bi ljudem, ki so svoj denar vložili v različna podjetja za finančni inženiring, ostali pa brez svojih prihrankov, obljubljal uspešno izterjavo terjatev na osnovi predplačila, potem pa »dogovorjenega« naj ne bi opravil. Nekaj dokumentacije, ki so jo -kriminalisti odpeljali, jim je Gerlanc izročil sam. Dan kasneje so velenjski policisti na predlog sodišča opravili »asistenco« pri izročitvi mladoletne hčerke M.G. njeni materi. Deklica je živela pri očetu, sodišče pa jo je dodelilo materi. ■ mkp Včeraj odprli poučno razstavo Slovenski kozolec v velenjski galeriji Včeraj zvečer so v galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo, ki nosi naslov »Slovenski kozolec« in muzej na prostem - skansen kozolcev ob Škalskem jezeru. Avtorja razstave, ki bo zagotovo zanimiva predvsem osnovno in srednješolcem, pa tudi drugim meščanom, sta arhitekta Marko Vučina in Bojan Hrelja, pripravila pa jo je MO Velenje. Razstava bo na ogled do 13. marca 1997. ■ bš Šport Moda • Avto Prepoved kurjenja in sežiganja Suša ne mara ognja Zaradi več tedenskega obdobja brez padavin se je v zadnjih dneh povečala požarna ogroženost naravnega okolja. Močno pa se je povečalo tudi število požarov v naravi. Zato Oddelek za zaščito in reševanje ter Gasilsko poveljstvo Mestne občine Velenje opozaijata občane, da naj ne kurijo in sežigajo odpadkov v naravi. Opozorilo velja za celotno Slovenijo. V času sušnega obdobje je tako prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem okolju. mbš Opazujemo Ko sneg skopni ostanejo smeti Letošnja zima je bila pravzaprav takšna, kot si jo lahko samo želimo. Ostra, z obilo snega, ki ga je pust res pričel odnašati s sabo. In pričela se je za mnoge težko pričakovana pomlad. A kaj, ko so na travnikih in zelenicah namesto rož »zacvetele« smeti. Male, večje, tudi velike... Res, da skoraj povsod vsako pomlad po krajevnih skupnostih organizirajo čistilne akcije. A te se ponavadi zgodijo šele aprila. Čisto druga pesem je v naseljih, kjer prevladujejo individualne hiše, kar ste zagotovo opazili že ob minulih dveh vikendih. Če niste opazili, so zaznali nosovi. Kljub prepovedi kurjenja smeti v naravi (seveda zato obstajajo tudi kazni), so te zagorele na marsikaterem vrtu. Verjetno ne bi, če bi takoj, ko je vreme tako dolgo lepo, kot je letos, pripravili prve večje čistilne akcije in postavili velike zabojnike (ki jim pogovorno raje rečemo kesoni), kamor bi lahko odložili vse, kar bi z grabljami odstranili iz zelenic in travnikov, pa še kaj zraven. April je še daleč. In čeprav morda zime še ni čisto konec, kar se nikoli ne ve, saj nas še lahko preseneti sneg, se bo treba prilagoditi vremenu. Zato naj bo to predlog in opozorilo tistim, ki lahko in morajo kaj narediti, da bo naše okolje bolj čisto. ■ bš 9770350556014 2 NAŠ vas DOGODKI 6. marca 1997 Programsko-volilna konferenca ZLSD Velenje Predsednik ponovno Srečko Meh Udeležba na petkovi programsko-volilni konferenci ZLSD Velenje je bila množična. Pa vendar udeleženci niso bili povsem zadovoljni, saj so opozarjali, da že nekaj let med njimi ni mladih. Prav zato bo ena njihovih prioritetnih nalog, pridobitev novih mladih članov. Bojan Kontič je ocenil, daje bilo delo stranke v preteklem ob-dodju dobro. To velja tudi za aktivnosti njihovega člana mag. Franca Avberška, poslanca v državnem zboru v preteklem mandatnem obdobju. Bojan Kontič se mu je zahvalil za njegovo uspešno delo. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za družabne aktivnosti članstva, med drugim športne igre in izlete. Vključevali pa so se tudi v organizacijo kulturnih prireditev, med drugim so omogočili nastop partizanskega pevskega zbora in bili sopokrovitelji Pikinega festivala. Veliko pa so naredili tudi, da ostaja praznovanje prvega maja tradicionalno delavsko. Vodja poslanske skupine ZLSD v velenjskem mestnem svetu dr. Jože Zupančič je prav tako menil, da so bili doslej uspešni, podobnega mnenja pa je bil tudi župan in predsednik stranke Srečko Meh, ki je poudaril, da imajo zadostno večino, da zastavljene naloge uspešno uresničujejo. Pri tem pa ne dajajo prednosti "cestam", s katerimi je najenostavneje pridobivati volilne glasove, ampak predvsem področju izobraževanja, ki je osnova nadaljnjemu razvoju. Nanizal je vrsto uspešno izpeljanih nalog, na prvo mesto pa postavil že skoraj oblikovano delitveno bilanco med novooblikovanimi občanami, ki bo sprejeta še v tem polletju (med prvimi v Sloveniji). Za predsednika območne ZLSD Velenje so ponovno izvolili Srečka Meha, tajnik pa bo Bojan Kontič. Na kongresu stranke, ki bol5. marca, pa jih bo zastopala Dragica Polh. |(mzj Srečanje borcev iz KS Šmartno Velenje - V Domu krajanov v KS Šmartno so se v polnem številu zbrali na letnem občnem zboru člani Zveze borcev iz te krajevne skupnosti. Iz poročila predsednika Slavka Brgleza smo lahko razbrali, da borcev prava demokracija ne skrbi, skrbi pa jih naša strankarska razdrobljenost, kjer vsak vleče na svojo stran. Spregovorili so tudi o zdravniški pomoči za veterane in zadovoljni ugotovili, da sta oba spomenika med letom vzorno urejena. V tamkajšnjo borčevsko organizacijo je včlanjenih 121 članov, saj se jim je lani pridružilo 20 pridruženih članov (otroci borcev). Na zboru so se tudi dogovorili, da bodo tudi letos aktivno sodelovali na prireditvah, ki jih v velenjski občini pripravljajo v ostalih društvih in na državnih proslavah. ■ L. Ojsteršek Kako bo šola rastla letos? Paški Kozjak - V torek so se v osnovni šoli na Paškem Kozjaku zbrali predstavniki občin Mislinja, Velenje in Vojnik skupaj z predstavniki Ministrstva za šolstvo. Vsi so si najprej ogledali, kako teče gradnja pri razširtvi te osemletke, potem pa so se dogovorili, kako bo financiranje gradnje teklo v letošnjem letu. Svoj delež je lani že poravnala občina Mislinja, enake deleže bosta prispevali še vojniška in velenjska občina, Ministrstvo pa bo primaknilo polovico potrebnih sredstev. Šola naj bi bila končana še pred začetkom novega šolskega leta, torej avgusta letos. ■ bš Občina Gornji Grad Do aprila nov most Delavci celjskega cestnega podjetja pridno gradijo most preko Drete na začetku Gornjega Grada z ljubljanske strani. Dela bodo sklenili čez dva meseca, s tem pa bo odpravljena črna točka in zagotovljena večja prometna varnost. K tej naložbi sodi tudi posodobitev ceste do podjetja Smreka, ki obenem pomeni začetek temeljite obnove ceste skozi Gornji Grad. Prodanih že 13 parcel Že v bližnji prihodnosti bodo izvajalci sklenili dela pri urejanju nove stanovanjske cone Tičjek. V Gornjem Gradu bodo s tem pridobili 19 parcel za gradnjo stanovanjskih hiš, od tega so jih 13 že prodali, za preostalih šest pa tudi ne bo problemov. Stanovanjska problematika s tem v središču Žadrečke doline seveda ne bo razrešena, zato že načrtujejo gradnjo 10-stanovanjskega bloka. Prostor zanj imajo zagotovljen in razrešene urbanistične zadeve, pogovarjajo pa se s celjsko stanovanjsko zadrugo, ki je pripravljena financirati gradnjo. Cesta do Podhoma Med večje naloge gornjegrajske občine v letošnjem letu sodi posodobitev ceste od Bočne do Podhoma, ki je zaradi prevozov smeti in odpadkov do osrednjega odlagališča povsem uničena. Trenutno zbirajo soglasja krajanov, na mozirski upravni enoti bodo kmalu priglasili dela, pri izgradnji pa računajo na sredstva za demografsko ogrožena področja. ■ Optimistično naravnan proračun ni dovolj "v.................................................................. Zelja in potreb vec kot tolarjev Pred tednom dni so se na se 27. seji sešli mislinjski svetniki. Seja je bila dolga, saj je bila osrednja točka obravnava postavk v letošnjem občinskem proračunu. Čeprav je ta po besedah župana Mirka Grešovnika zelo optimistično naravnan, so svetniki podali še številne želje in predloge, ne da bi pri kateri od postavk predlagali zmanjšanje sredstev. Kje torej vzeti? Računajo, da bodo nekaj denarja pridobili na posebnih razpisih posameznih ministrstev. Vseeno pa denarja za vse želje in predloge mislinjskih svetnikov zagotovo ne bo dovolj. Osnutek so potrdili, nekaj želja pa bodo do konca marca, ko bodo predvidoma odlok o proračunu obravnavali v dokončni različici, lahko upoštevali. V proračunu naj bi bilo skoraj 365 milijonov tolar- jev. Med prihodki načrtujejo, da bodo 172 milijonov prejeli za financiranje zagotovljene porabe. Letos načrtjejo tudi najem premostitvenega kredita v višini 12,5 milijona tolarjev, saj v občini ogromno gradijo in vlagajo v infrastrukturo. Velik strošek pa bo tudi dejavnost občinskih organov, kjer se bodo stroški zaradi novo zaposlenih in izdelave celostne podobe občine povečali kar za 87 %. Mislinja skoraj ne pozna kriminala Uvodoma pa so svetniki prisluhnili poročilu predstavnika PP Slovenj Gradec. Izvedeli so, da je Mislinja za razliko od večjih koroških občin zelo varna, pravega kriminala je le malo. Žal pa v cestnem prometu po črnih in nevarnih točkah prav nič ne zaostajajo za ostalimi področji. Svetniki so tokrat sprejeli odlok o dimnikarski službi. Takoj ko bo stopil v veljavo, bodo razpisali koncesijo za opravljanje teh del. Po odloku bodo v vseh gopodinjstvih, kjer se grejejo na trda goriva, dimnikarju odprli vrata in dimnike dvakrat letno. Po upoštevanju vseh pripomb, ki so jih podali na prejšnji seji sveta, so sprejeli odlok o prispevku za investicijska vlaganja na podoročju vodooskrbe, kanalizacije, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Odločili so se za precej nizek prispevek, ki bo občinsko blagajno obogatil z okoli 2 milijona tolarjev, krajani pa ga vseeno verjetno ne bodo sprejeli z odobravanjem. Denar bodo namensko porabili pri investicijah v infrastrukturo, del pa ga bodo namenili gradnji nove deponije komunalnih odpadkov, ki bo skupna z občino Slovenj Gradec. Ob koncu so sklepali še o premoženjski bilanci bivše občine Slovenj Gradec, od katere se še vedno ločujejo. Tokrat sojo sprejeli, in to z dodatkom, da se lastnina, ki bi se morda še kasneje izkazala kot skupna, deli po enakem ključu. Imenovali so še predstavnika v svet centra za socialno delo Slovenj Gradec in nov uredniški odbor časopisa naša občina, ki bo predvidoma ponovno izšel konec marca. Svetniki so tokrat med pobudami in vprašanji največ časa posvetili komunalnim vprašanjem; svetnike je zanimalo, kako bi lahko bolj učinkovito izterjali denar za grobnine in odvoz smeti... ■ bš Mislinja Označili pomembnejša naselja Komisija za promet pri občini Mislinja ugotavlja, da so bili poleg preventive opravljeni v lanskem letu tudi koraki za izboljšanje varnosti v cestnem prometu z nivojsko dvignjenim pločnikom pri OŠ Mislinja ter talno signalizacijo, prav tako pa so pričeli tudi s postavitvijo prometnih znakov za označevanje začetkov in koncev naselij. Precej težav povzročajo razposajeni posamezniki, ki podirajo in unigujejo prometne znake in kole zimske službe. Škoda je kar precejšnja in najpogosteje jo utrpi občinski proračun. ■ R. Jeromel V občini si želijo, da bi bilo takšnih izgredov čim manj, tako da bodo lahko namenjali denar za obnovo že dotrajanih znakov, ne pa za obnovo čisto novih, komaj postavljenih znakov. Kratek rok za vloge za izvzeme zemljišč Kako iz 1. kmetijskega območja? Tisti, ki želijo v Mestni občini Velenje na zemlji, ki šteje med 1. kmetijska območja graditi stanovanjske hiše ali gospodarsko poslopje, imajo le še do 17. marca čas, da oddajo vloge za izvzeme svojih zemljišč iz 1. kmetijskega območja. Izpolnjene vloge na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobite na občini aH na posameznih sedežih krajevnih skupnosti v času uradnih ur, zbirajo na Uradu za okolje in prostor. V KS Vinska Gora, kjer so nas opozorili na zelo kratek rok za ureditev teh zadev, lahko obrazce dvignete v ponedeljek zvečer v prostorih KS. Izpolnjeni vlogi mora vsak prosilec dodati mapno kopijo, z jasno označbo predlagane parcele za izvzem iz 1. območja kmetijskih zemljišč in zemljiškoknjižni izpisek predlagane parcele. Predlogi bodo obdelani v postopku spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Velenje za območje MO Velenje. mbš Nova vlada zdaj nam vlada Pa jo torej le imamo. Novo vlado smo res rodili v hudih krčih, tako hudih, da se nekateri še niso opomogli od njih. Dobili smo jo v času prihajajoče pomladi, pa vendar je zaradi nje utrpela največ škode prav pomlad. Slovenska pomlad je še pred uradno pomladjo dodobra pozebla. Toda tudi kmetje vedo, da pozeba vseh stvari ne prizadene enako hudo, nekaterih sploh ne - nekaj podobnega zdaj trdijo tudi tisti, ki so še ostali na okopih pomladi. Da jih je ta sloven-skoljudska pozeba morda še okrepila. Bog ve, če bo res tako, dodajo pripadniki še ene od pomladnih strank. Ampak za Slovenijo je menda zdaj najpomembnejše, da vlado imamo, pa naj bo kakršnakoli že. Notranje preštevanje se je namreč že preveč poznalo tudi navzven in nekateri že opozarjajo, da zaostajamo za vlakom, ki pridružene članice vozi v evropsko skupnost. Zato je treba zdaj pohiteti, da ga ujamemo. Seveda pa je pri nas doma zdaj priložnost, da različne stranke vsaj zdaj pokažejo resničnost svojih napovedi, da za vsako ceno vsaki stvari ne bodo nasprotovale, ampak bodo za, ko bo šlo za interese države. Nekaj podobnega smo sicer že doslej slišali večkrat, pa od besed k dejanjem ni prišlo. Verjemimo, da bo zdaj res bolje, saj so si na zasedanju državnega zbora pred glasovanjem o novi vladi predstavniki raznih strank menda že zmetali v glavo vso umazanijo, ki so jo še imeli na zalogi. Zdaj bi lahko začeli drug drugega že vsaj malo spoštovati. Sicer je pa zadnji teden minil v različnem "šumenju" naših gozdov. Spet je aktualno vprašanje vračanja gozdnih površin. Tudi tu so mnenja deljena in morda bo tudi to eden od poskusnih kam- nov nove vlade. In pa prepričanja ljudi, če bo prišlo do referenduma. Bodo zmagali zagovorniki prepričanja, da morajo naši gozdovi vendarle tudi v prihodnje šumeti domače, ali drugi, ki menijo, da je tudi pri vračanju premoženja na tehtnici naša demokratičnost in politična verodostojnost. Tudi ob teh za nekatere preprostih stvareh namreč nekateri mešajo visoko politiko in besede, kijih nekateri niti ne razumejo. Vedo pa, da je treba naše gozdove varovati, varujemo jih pa lahko le, če ostanejo naša last. Tujce smo že nekajkrat nagnali iz naših gozdov, pa jim menda ne bomo zdaj znova dovolili, da pridejo vanje! Kako mešani so še vedno pri nas občutki, smo se v zadnjem času lahko prepričali tudi na kulturno-zabavnem področju. Ob izbiri popevke za Evrovizijo so nekateri menili, da smo izbrali "tujo" popevko. Mislijo seveda na avtorja melodije, pa še pri besedilu naj ne bi bilo vse čisto čisto, ampak le prečiščeno. Nekaj podobnega velja zdaj za novi slovenski fdm Outsider, ki tudi močno vleče na Balkan. "Ločevalske" bolezni namreč pri nas še nismo preboleli do te meje, da se ne bi še kar močno bali okužbe s kakim jugo virusom. Spomin je še preveč živ, pa zato včasih po krivem dolžimo nekatere, ki za vse skupaj niso nič krivi. Nekatere prave krivce pa puščamo pri miru. Ampak zdaj je važno, da imamo novo vlado in ta nam zagotavlja, da je konec cen tralizacije, ampak se bo Slovenija enakomerno razvijala po vseh svojih delih. Se verjamemo v pravljice? M (k) Pogovor z generalnim direktorjem Gorenja Jožetom Staničem V Gorenju Je denar dobro naložen! Po nekajletnih precejšnjih pretresih, so koraki Gorenja vse bolj trdni. Tako lahko ocenjujejo tudi lansko leto, četudi je bilo prežeto s kopico problemov. O tem in o novih delovnih načrtih smo se pogovarjali z njihovim generalnim direktorjem Jožetom Staničem, uspešnim managerjem, ki si je prislužil priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Priznanje je prejel konec prejšnjega tedna in najprej smo ga povprašali, kaj mu pomeni? JOŽE STANIČ: "Priznanje človeku, ki že več kot 30 let dela v gospodarstvu, prav pride in se ga razveseli. Resnično sem ga zelo vesel. Povedati pa moram, da ga ne jemljem zgolj osebno, saj pripada tudi vsem ožjim sodelavcem in kolektivu in nenazadnje tistim, ki kupujejo Gorenjeve proizvode." K Iskrene čestitke tudi v našem imenu in imenu naših bralcev. Zdaj pa poglejva, kakšno je bilo za Gorenje lansko poslovno leto? JOŽE STANIČ: "Za Gorenje so bila zadnja leta težka, polna pretresov in negotovosti. V Gorenju smo se odločili, da nalog, ki smo si jih zastavili, ne bomo reševali revolucionarno ampak z evolucijo, korak po koraku. Danes nam ni žal, saj seje neodvomno izkazalo, da je bila to prava vizija. Korak po koraku smo gradili naše prestrukturiranje in sanacijo in tako počasi tudi dosegali vse boljše rezultate. Mislim, da velikih korakov v naši branži tudi v bodoče ne bo mogoče delati. Tudi z rezultati, ki smo jih dosegli lansko leto je ta ko. Z njimi nikakor ne moremo biti povsem zadovoljni, še posebej, ker smo količinsko prodali manj kot leto poprej, pa vendar so rezultati boljši od predhodnega leta. To smo dosegli z boljšo organizacijo in zmanjševanjem stroškov. Sicer pa bomo podrobno rezultate lanskega poslovanja predstavili na bližnji novinarski konferenci." ■ Prizadevanja za čim uspešnejše poslovanje, ki so bila seveda povezana z ohranjanjem položaja na zahtevnih evropskih trgih, kjer je konkurenca neizprosna, so bila seveda prva naloga vodstva Gorenja, prav tako pomemben pa je bil proces lastninskega preoblikovanja. Kako daleč ste zdaj in kdaj se bodo vaše delnice pojavile na borzi? JOŽE STANIČ:"Najpomembnejše je v Gorenju vedno bilo in bo gospodarjenje, zagotavljanje ustreznih pogojev za normalno delo in prodajo naših izdelkov. Šele v drugem planu nam je bilo lastninjenje, ki je pri nas resnično dolgotrajen proces. Imeli smo revizije ene in druge, vendar pa smo zdaj vendarle tako daleč, da bi lahko že v tem mesecu zaprosili za tako imenovano drugo sooglasje Agencije za privatizacijo in da bomo že v naslednjih dneh začeli pošiljati sporočila bodočim delničarjem kolikšen delež certifikata smo vnovčili v tako imenovani javni prodaji. Računamo, da bomo imeli proti koncu leta skupščino z novimi lastniki, ki bo imenovala organe, nadzorni svet in tudi upravo, potem pa bodo seveda tudi naše delnice na borzi. Računam, da bo to proti koncu leta." K S končanim lastninskim preoblikovanjem boste seveda dobili tudi zunanje lastnike. Kako to sprejemate, nekateri se jih bo- V lanskem letu so v Gorenju ustvarili za okoli 77 milijonov tolarjev skupnega prihodka. Na tuje so izvozili skoraj 95 odstotkov celotne proizvodnje. So eden največjih proizvodnih poslovnih sistemov v Sloveniji, uvrščajo pa se tudi med največje proizvajalce velikih gospodinjskih aparatov v Evropi. Največ izdelkov izvozijo v Nemčijo, Francijo, Avstrijo, na Hrvaško in skandinavske dežele. Konec lanskega leta je bilo v triintridesetih Gorenjevih družbah zaposlenih 6.670 ljudi. Povprečno so zaslužili (neto) 70 tisočakov, prejeli 85 tisoč tolarjev regresa in novoletno nagrado. jijo, češ da s tem, ko pričakujejo predvsem izplačila divident, izčrpavajo podjetja. Kako jih sprejemate vi? JOŽE STANIČ: "Osebno in tudi moji sodelavci v podjetju smo prepričani, da bodo to pravi lastniki, katerih cilj bo v prvi vrsti nadaljnja krepitev podjetja in s tem tudi njihovih deležev. Je pa res, da je bila v ospredju v slovenski javnosti predvsem delitev. Najprej so bili kar tako razdeljeni certifikati, potem pa mnogi tudi takoj pričakujejo dividende, ob tem pa pozabljajo, kako velik delež slovenskih podjetij seje in se še vedno otepa z izgubo. Veliko ste k temu prispevali tudi mediji, ki predvsem predstavljate tista podjetja, ki so uspešna ali pa imajo tržno prednost, da že delijo dividende, o ostalih treh četrtih gospodarstva, pa nič. Mi v Gorenju se novih lastnikov prav nič ne bojimo. Kot sem že prej dejal, gradimo naš napredek, počasi, korak za korakom. Računamo, da bo tako tudi v prihodnje, da bomo ustvarili trdno korpo-racijo s močnimi delnicami in kasneje tudi izplačevali dividende. To smo našim bodočim lastnikom v času javne prodaje delnic tudi jasno povedali in tudi zdaj zagotavljam, da so se tisti, ki so vložili v Gorenje, dobro odločili." V Izvozniki zadnja leta s slovensko gospodarsko politiko niste bili zadovoljni. Je zdaj kaj bolje? JOŽE STANIČ:" Država je vsa ta leta kot mali mon-earni prostor mrzlično vodila politiko obrambe to-' larja na plečih izvoznikov. Jaz temu pravim, da je to ubijalska politika, ker na drugi strani država adekvatno parira banki Slovenije, da bi nekaterim izvoznikom tudi s takoimenovanimi sub-tilnimi oblikami, pomagali. Na ta način je država liber-alistično pustila, daje dobršen del gospodarstva propadlo ali pa životari. Meni je žal, da še danes ta politika traja in da propadajo nekatere branže, še zlasti tekstilna in usnjarska industrija. Kar vsak dan beremo, da mnoga podjetja ne morejo izplačati plač.... To ni dobro. V prehodnem času bi bile potrebne neke vrste stimulacij za preživetje in obdržanje na tujih trgih. Z njimi bi se morala podjetja prestrukturirati in prilagoditi razmeram na tujih trgih. To bi bilo za našo državo dobro, saj bi na ta način tudi ohranjali in odpirali nova delovna mesta." ■Sejem Domotehnika v Koelnu že dolgo ni več klasični sejem, ampak je tudi nekako merjenje moči, prikaz najnovejših dosežkov. Kako ocenjujete svojo letošnjo predstavitev? JOŽE STANIČ: "Res je. Ta sejem, ki je vsaki dve leti, je najboljša predstavitev, do kam je v razvoju posamezno podjetje prišlo, kakšno je v primerjavi s svetovno konkurenco. Letošnjega nastopa se veselimo, saj smo bili uspešni. Se posebej smo izstopali s predstavitijo pralnega stroja, s katerim se lahko postavimo ob bok največji svetovni konkurenci. Zadovoljni smo, a ne evforični, saj vedno znova poudaijamo, daje treba kar najprej trdo delati in vlagati v razvoj. Le tako lahko ostajamo v koraku s svetovno konkurenco, ki je neizprosna." M Prav je da skleneva tale pogovor z načrti zja letošnje leto. S kakšnimi ste torej začeli in kako jih v tehle dveh mesecih uresničujete? JOŽE STANIČ: "Z doseženim v lanskem letu, kot sem dejal, nismo povsem zadovoljni. V Evropi je vladala recesija, ki tudi nas ni zaobšla. Letošnje leto ne more biti slabše od lanskega in začeli smo dokaj obtimistično. Seveda pa nas čaka trdo delo, še več vlaganja v razvoj, nadaljnje zmanjševanje stroškov, iskanje še boljših rešitev in seveda še več ekološko neoporečnih aparatov. Biti moramo še boljši, najboljši, to je naša edina pot do uspeha. Kot sem že prej dejal pa s politiko počasnih , a vedno uspešnejših korakov. Kolektiv Gorenja je zadnja leta dokazoval, da to zmore in prepričan sem, da bo tudi v bodoče tako." Mira Zakošek Generalni direktor Gorenja Jože Stanič, letošnji dobitnik priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu : "Priznanja sem iskreno vesel, vendar pa ga ne jemljem zgolj osebno. Saj pripada ožjim sodelavcem in kolektivu in nenazadnje vsem, ki kupujejo Gorenjeve proizvode. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. je odprla novo poslovno enoto v pritličju Nakupovalnega centra na Kidričevi 2b. S poslovanjem smo pričeli v ponedeljek, 3. marca; istočasno pa smo zaprli ekspozituro NAMA! Delovni čas enote: OD PONEDELJKA DO PETKA: od 8.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure SOBOTA zaprto Ob naših poslovnih prostorih, v notranjosti Nakupovalnega centra, imajo varčevalci tudi možnost uporabe bančnega avtomata; še naprej pa deluje neprekinjeno bankomat v Blagovnici NAMA. Želimo si, da bi bilo zadovoljstvo ob vašem obisku obojestransko! gorenjeuu^im 3320 Velenje, Partizanska 12 ODKUPUJE hlodovino jelše in bukve kvalitete F, L in I - odkup in prevzem na skladišču Šoštanj - večje količine prevzem pri dobavitelju - plačilo takoj po dostavi hlodovine po ceniku Gorenje Notranja oprema Za dodatne informacije kličite na tel.: 881 061. AVTOHIŠA JAKOPEC Kosovelova 16, VELENJE, tel. 063/ 855-975, 864-380 Mariborska 93, CELJE, tel.: 063 / 411-909 mi servo volan radio daljinsko centralno zaklepanje deljiva zadnja klop elektronska zaščita motorja proti kraji voznikov sedež nastavljiv po višini ... OPEL -0- TEHTNA ODLOČITEV Vectra! Upravna enota Velenje: poprečno 1000 zadev na enega zaposlenega Denacionalizacija -najtrši oreh odškodnine V upravni enoti Velenje so lani sprejeli v delo 58.609 zadev, od tega na predlog strank 51.760 in po uradni dolžnosti 6.849, kar je približno 2 odstotka več kot leto pred tem in poprečno 1000 zadev na enega zaposlenega. Skupno število nerešenih zadev je relativno majhno -2.190, znotraj teh pa je največ tistih, ki sodijo na področje dela, družine in socialnih zadev. »Lani smo začeli izvajati takoimenovne vojne zakone, ki so obseg dela precej povečali. Leta 1995 smo v zvezi z borčevskimi vprašanji reševali 98 zadev, lani pa smo v delo na osnovi vojnih zakonov dobili 2.613 vlog. Trudimo se, da bi te zadeve, ker gre za sta rejše ljudi, ki se že dolga leta čutijo prikrajšane, čim prej rešili, 1.419 smo jih že, za okoli 700 pa računamo, da jih bomo najpozneje do konca leta,« pravi Milena Pečovnik, načelnica Upravne enote Velenje. Dokončna rešitev teh vlog pa ni v celoti odvisna od upravne enote, saj so vsi zahtevki potem deležni še revizije. Okolje in prostor: lokacije in gradbena dovoljenja Dve leti, približno toliko časa kot je v veljavi nova lokalna samouprava, se je pojavljalo vprašanje, kdo je pristojen za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, občine ali upravne enote. »Mi smo bili ves čas prepričani, da sodi to v državno pristojnost, veseli nas, da je tako odločilo tudi ustavno sodišče. Javni interes za prostor in zakonito ravnanje na področju prostora je tako velik, da je nujno, da to država enako ureja v celotnem prostoru,« meni Pečovnikova, ki obenem ugotavlja, da pri tem dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. »Včasih nam sicer kdo očita, da delamo prepočasi. To me ne jezi toliko, kot me to, če nam kdo očita (ne)zakonitost. Če zakon velja, potem velja za vse,« pravi. Lani se jim je za 20 odstotkov povečal obseg dela samo v začetni fazi postopka, pri lokacijah. »Ti postopki so zelo zapleteni. Računamo, da bo vsaj malo poenostavil stvari nov gradbeni zakon, ki uvaja enotno gradbeno dovoljenje.« Ko smo načel-nico spraševali, kako dolgi so običajno ti postopki, je povedala, da v primeru, če je oseba, ki želi pridobiti gradbeno dovoljenje, dovolj strokovno podkovana oziroma ima pri tem strokovno pomoč, lahko pridobi dovoljenja tudi v enem mesecu. Denacionalizacijs kih postopki V Velenju so sorazmerno uspešni, pravijo, saj so v naravi dejansko vrnili vse, kar je bilo možno. »Ostalo je še nekaj hiš, kjer pa so nekatere odločbe tudi že izdane. Problem pa nastopa s 130 vlogami, kjer denacional-izacijskim upravičencem pripada odškodnina Odškodninskega sklada Republike Slovenije. Pri Zakaj na dokumentih ni občin? Načelnico UE Velenje Mileno Pečovnik smo vprašali tudi, zakaj na dokumentih, recimo na novih osebnih izkaznicah, ljudje niso opredeljeni kot občani te in te občine (primer Šoštanj), ampak je kot občina zapisano Velenje. Odgovor je bolj preprost, kot smo pričakovali. Navezuje se na pristojnosti, ki jih imajo lokalne skupnosti (občine) na eni strani in uprave enote, ki predstavljajo državo, na drugi strani. Občine odločijo o lokalnih zadevah, upravne enote pa o zadevah, ki sodijo pod okrilje države. Tako pričakovanje, da bodo ljudje na*uradnih, državnih dokumentih označeni kot občani, ni povsem realno, seveda pa jim pravice, da pripadajo določeni lokalni skupnosti, nihče ne jemlje. Pečovnikova je potrdila, da je teh vprašanj tudi sama slišala veliko, ne samo v zvezi z osebnimi izkaznicami, ampak tudi vozniškimi in prometnimi dovoljenji, potnimi listi ... »Državni organ, ki o zadevi odloči, mora navesti, kdo je o tem odločil, to pa so upravne enote in ne občine.« tem pa razen ene same odločbe v celi državi ni bila še nobena zadeva pravnomočno zaključena.« ■ Milena Krstit - Planine Šolski center Velenje Bodo izobraževali tudi vajence? V prihodnjem šolskem letu na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje predvidevajo novost pri izobraževanju za poklic avtome-hanika. Ali bodo tudi dejansko izobraževali dijake po tako imenovanem dvojnem sistemu, bo odvisno od števila prijav, ki jih bodo na šolah sprejemali v prvem roku do 13. marca letos. izobraževanje po tako imenovanem dvojnem sistemu. Mi smo bili sedaj odgovorni za teoretični in praktični del izobraževanja. Po novem načinu, če se bo seveda tudi pri nas »prijel«, bosta odgovorna dva: šola za teoretični del, za praktični pouk pa bo v celoti delodajalec. Učenci, ki se bodo izobraževali po dvojnem sistemu, se bodo imenovali vajenci, tisti po V delavnicah Centra lahko opravljajo prakso le dijaki -avtomehaniki, ki se izobražujejo po tako imenovanem celoletnem sistemu. Maksimiljan Korošec, ravnatelj omenjene šole, je o razliki glede izobraževanja, ki ga izvajajo za avtomehanike danes in po predvidenem programu za prihodnje šolsko leto, povedal: »V cilju ne bo nobene razlike. Nova zakonodaja namreč omogoča tudi celoletnem načinu pa dijaki.« Razlika ne bo očitna le v nazivih, ampak tudi po nekaterih vsebinskih novostih. Vajenec bo pri delodajalcu v nekakšnem polovičnem delovnem razmerju. Od delodajalca bo dobil nagrado, eno učno leto mu bo priznano Era Vino Šmartno ob Paki Novi vinorodni okoliš Zelja po širitvi dejavnosti s polnjenjem vin z geografskim poreklom je narekovalo takratnemu vodstvu podjetja Era Vino Šmartno ob Paki tudi izpolnitev pogojev za to - polnilnica na območju vinorodnega okoliša. Zadeve so se lotili s pobudo o izdelavi raziskovalne naloge. Izdelave slednje se je v letih 1988 - 90 lotila posebna komisija pod vodstvom prof. dr. Hrčka, takrat člana Biloške fakultete v Ljubljani. Pregledala je vsa vinorodna območja po načrtih še iz časov Marije Terezije. Raziskava je pokazala, da je na področju šmarško-virštanjskega vinorodnega okoliša, kamor je sodila tudi bivša občina Velenje, kar 46 ha posejanih z vinsko trto. Severozahodna meja je potekala od naselja Verpete po južnem pobočju Paškega Kozjaka po zračni poti na Plešivec - Ravne - Bele vode- Ljubija- Polzela, nato ob vznožju hribov do Celja. Z razmišljanjem o vstopu Slovenije v evropsko unijo pa je republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pistopilo k novi rajonizaciji. Njen cilj je čimvečja združitev vinorodnih okolišev. Namesto petih sta predvidena le dva : posavsko-podravski (celinski) in primorski rajon. Znotraj tej okolišev pa je ministrstvo zahtevalo točno določitev mej po naravnih objektih ( ceste, reke, potoki,...). To je seveda pomenilo za šmarško-virštan-jski vinorodni okoliš določitev novih meja. Franc Malus, član komisije, sestavljene iz predstavnikov kmetijske svetovalne službe Velenje, Ere Vino Šmartno, nam je povedal, da so po ponovnem ogledu terena iz starih mej sedaj izločili celotno velenjsko kotlino do Šoštanja, prav tako tudi v občini Šmartno ob Paki, in sicer ravninski del iz naselja Gorenja do Šmartne-ga ob Paki. Ta del je namreč zaščiten za nasade hmelja. Nova meja torej poteka od kamnoloma Paka po reki Paki skozi naselje Šalek do Šoštanja, po Florjanskem grabnu do Mostnarja, nato zavije levo po cesti v dolino reke Ljubije do kraja Ljubija. Od tu dalje se vije po reki Savinji do Letuša, nadalje po cesti Letuš-Rečica ob Paki in tu zavije pod Goro Oljko do Polzele. "Upam, da bodo takšno mejo na ministrstvu potrdili. Bistvenih pripomb nanjo do sedaj namreč ni bilo." Kaj pa, če se to ne bo zgodilo? Franc Malus odgovarja: "To bi bilo za podjetje Era Vino in za klet v Imenem vse prej kot razveseljivo. Tržnih viškov, kijih bodo vinogradniki pridelali izven določenih vinorodnih okolišev, namreč ne bo mogoče prodati. Pripravljen zakon predvideva celo, da bo potrebno na steklenici označiti vinorodno lego. Za domačo prodajo pa to ni toliko pomembno." Za zdaj v polnilnici v Šmartnem ob Paki in v Imenem ne polnijo večjih količin vina z geografskim poreklom. Glede na prizadevanja za oživitev vinogradništva (čeprav so pogoji republiškega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v tem trenutku za to področje Skorajda nedosegljivi) pa bi se lahko razvilo kaj večjega. ■ ftpj Z Mimi v iHt* mtto kot 6 mesecev delovne dobe. Razlika bo tudi v trajanju praktičnega dela. Več ga bodo imeli vajenci kot dijaki. Po končanem 3-letnem vajeniškem obdobju bodo ti pomočniki v svojem poklicu in jim pripravništva ne bo potrebno opravljati. Pouk bo zanje organiziran tako, da bodo polovico leta v šoli, drugo polovico pa na praktičnem delu pri delodajalcu. Na Poklicni in tehniški strojni šoli v Velenju so v šolskem letu 1997/98 predvideli en oddelek po klasičnem celoletnem načinu in en oddelek po dvojnem sistemu izobraževanja. Slednjega bodo organizirali le, če se bo za to obliko izobraževanja odločilo vsaj 25 kandidatov. Pogoj za vpis je sklenjena učna pogodba med kandidatom in delodajalcem, ki izpolnjuje pogoje za izobraževanje vajenca, predložiti pa jo morajo ob vpisu. Po besedah sogovornika si na Centru vseskozi prizadevajo približati izobraževanje potrebam okolja. Kanček skeptičnosti pa ne glede na to obstaja. »Ne zato, ker morda okolje novega načina ne bi sprejelo. Ob uveljavljanju novosti obstajajo določeni pomisleki. Za zdaj tudi stimulacija za delodajalce še ni takšna, da bi se ti za to odločili v večjem številu. Mi seveda upamo, da bodo starši pretehtali vse argumente in našli delodajalce, pri katerih se bo lahko izobraževalo zadostno število vajencev,« je sklenil pogovor Maksimiljan Korošec. ■ (tp) LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (14) KAM S KOSOVNIMI IN NEVARNIMI ODPADKI, TER Z ODPADKI OD ČIŠČENJA OKOLICE? V lanskih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO smo pojasnili nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se nanaša na ločeno zbiranje in redno odstranjevanje odpadkov iz gospodinjstev in naselij. V petem nadaljevanju rubrike, kije bila objavljena v 24. številki tednika NAŠ ČAS, z dne 27. 06.1996 smo opisali ravnanje s kosovnimi in nevarnimi komunalnimi odpadki, ki predstavljajo manjši, pa zato nič manj pomemben del odpadkov iz gospodinjstev in naselij. Kosovni in nevarni gospodinjski odpadki, ki so se doslej odstranjevali skupaj z ostalimi odpadki in trajno odlagali na komunalno deponijo, mnogi pa so končali tudi na različnih črnih odlagališčih bodo letos prvič obravnavani (zbirani in odstranjevani) posebej. 1. Kosovni odpadki: Kosovni odpadki iz gospodinjstev in naselij so: - odpadni gospodinjski stroji (štedilniki, hladilniki, pralni stroji ipd.), - odpadni deli pohištva (omare, postelje, stoli, mize ipd.), - odpadni deli vozil (kolesa, avtomobilski deli ipd.), - odpadni deli stavbnega pohištva (vrata, okna ipd.), - večji kosi lesa, - talne obloge in tekstilni odpadki. Vse naštete in njim podobne kosovne odpadke bodo gospodinjstva zbirala doma in na dan napovedanega odstranjevanja postavila na zbirno mesto pred hišo, kjer postavljajo posodo za ostanek odpadkov. Odstranjevalec odpadkov PUP bo z ustreznim vozilom in delovno posadko odpeljal kovinske odpadke na SUROVINO, lesene odpadke na K0MP0STARN0 in druge kosovne odpadke na komunalno deponijo. Tako bo tudi del kosovnih odpadkov posredovan v nadaljnjo predelavo in ne bo obremenjeval komunalne deponije. Posebej želimo opozoriti, da spomladanske očiščevalne akcije niso namenjene zbiranju in odstranjevanju kosovnih odpadkov, ampak urejanju okolice hiš. Odpadki od teh akcij naj bi bili predvsem biološki odpadki, to so odpadki iz vrtov, gred in zelenic in podobni odpadki iz gospodinjstev in naselij, kot so listje, trava, veje ipd.. Tako prebrane odpadke iz spomladanskih očiščevalnih akcij bi bilo torej mogoče odstranjevati na K0MP0STARN0, ne pa obremenjevati Komunalno deponijo. Odpadke od čiščenja in urejanja okolja bomo zbirali s posebnimi akcijami, z velikimi posodami (kesoni) in jih odstranjevali po usklajenem koledarju z MO Velenje, ki bo objavljen v sredstvih obveščanja in na krajevno običajen način. Odpadkov od čiščenja okolice nikar ne sežigajte, ker s tem tudi onesnažujete okolje, poleg tega pa spravljate v nevarnost bližnje stavbe in gozd. 2. Nevarni odpadki V gospodinjstvih se srečujemo s celo vrsto nevarnih odpadkov, ki količinsko ne predstavljajo pomembne skupine, po dolgoročnih posledicah v naravi pa so škodljivejši od vseh doslej opisanih odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev in naselij so: - ostanki onesnažene embalaže barv, lakov, maziv, škropiv ipd., - ostanki onesnaženih orodij, čopiči, krpe, lopatice ipd., - ostanki barv, lakov, sprejev, impregnacijskih sredstev in premazov ipd., - odpadna motorna, jedilna in zdravilna olja, - odpadna razredčila, topila, kisline, lugi, čistila, lepila, fotokemikalije ipd., - baterije, akumulatorji, - živosrebrni termometri in drugi Hg instrumenti, - neonska in halogenska svetila, - odpadna zaščitna sredstva za vrt in sadjarstvo, - stara zdravila in kozmetika. Vse te in njim podobne nevarne odpadke iz gospodinjstev in naselij je prepovedano odlagati med ostanke odpadkov, ampak jih morajo gospodinjstva hraniti v posebno posodo (gajbico) doma, ter na dan napovedanega odstranjevanja prinesti na določeno zbirno mesto. Odstranjevalec odpadkov bo enkrat letno organiziral akcijsko zbiranje nevarnih odpadkov in jih z ustreznim vozilom in strokovnim osebjem prevzemal na objavljenih zbirnih mestih. Takrat bo zagotovljeno tudi svetovanje o ravnanju s posameznimi vrstami nevarnih odpadkov, ki niso navedena, ali pa se bodo še pojavila. Odstranjevalec odpadkov PUP bo zbrane nevarne odpadke posredoval na nevtralizacijo, oziroma v uničenje. Z opisanim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in naselij bomo preprečili, da bi se nevarni odpadki trajno odlagali na Komunalno deponijo in s tem dolgoročno škodili zanamcem. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov na izvoru računamo na podporo občanov z doslednim zbiranjem, da bodo načrtovani učinki čimprej doseženi. Torej bodite pozorni na objavljanje informacij v sredstvih obveščanja. V njih boste kmalu zasledili povabilo na akcije: - zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, - zbiranje odpadkov od urejanja in čiščenja okolja in - zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Vabimo Vas k sodelovanju v smislu povabila v sloganu Z Nm V Cte70 MST01 PUPp.o. Poslovne novice 1. Obveščamo vas, da območna gospodarska zbornica Maribor organizira poslovno srečanje podjetij in podjetnikov iz zahodne Slovaške in nekaterih regij iz drugih držav CEFTA. Poslovno srečanje bo potekalo 25. marca od 10. do 15. ure. Informacije so na voljo na GZ Maribor, ga. Breznik, tel.: 062 227 371. 2. Območna gospodarska zbornica za Pomurje ogranizira v sodelovanju s Trgovinsko in indrustrijsko zbornico županije VAS, poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v SzombatheIyu, 13. marca ob 10. uri. Prijavite se lahko najkasneje do 5. marca. Prijavnice in ostale informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški OZ Velenje. 3. Obveščamo vas, da podjetje PROMO International iz Tuzle v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Bosne in Hercegovine organizira sejemsko prireditev MEDNARODNO GOSPODARSKO SREČANJE in sicer od 22. do 26. aprila v Tuzli. Na Savinjsko-šaleški OZ so na voljo vse dodatne informacije. 4. V okviru dolgoletnega gospodarskega sodelovanja Slovenija-Bavarska, Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Generalnim konzulatom v Muenchnu organizira konferenco v MUENCHNU, 3. - 4. junij in v Nuernbergu, 5. junij. Vse podrobnejše informacije so na voljo na GZS, Oddelek za mednarodno sodelovanje, gospa Maja Polajner, tel.: 061 12 50 122. 5. Vse kadrovske delavce vabimo na seminar UVAJANJE POSTOPKOV ZA ZMANJŠANJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI IN DVIG MOTIVACIJE, ki ga organizira GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, 12. marca od 9. do 17. ure v Velenju. Prijavnice in program seminarja so na voljo na GZS, Sav.-šal. območni zbornici Velenje. 6. GZS, Obmona zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Siofok ob jezeru Balaton v Hotelu Ezustpart, 7. - 8. maja. Ostale informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški OZ Velenje. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOUO NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE, TELEFON: 063 856 920, TELEFAKS: 063 855 645. ■ Prenovljena samopostrežna Name Sredi preteklega tedna je Veleblagovnica Nama iz Velenja ponovno odprla vrata svoje prenovljene in povečane samopostrežne trgovine, ki se zdaj razprostira kar na štiri tisoč kvadratnih metrih. Še posebej velik prostor so namenili prodaji sadja in zelenjave, ki je pestra in res bogata in obljubljajo, da bo takšna tudi ostala. Nudijo kar 60 različnih vrst sadja in ze- Prodajni center Kovinotehna Otvoritev privabila množico obiskovalcev lenjave. Obogatili so tudi ponudbo svežega mesa, de-likates, slaščic, dober je izbor pijač in zmrznjene prehrane in vse bolj priljubljene naravno pridelane hrane. Tu bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji kitajske kuhinje. (mz) Kmetijska zadruga Šaleška dolina Kmetijska trgovina v Velenju Na Cesti talcev v Velenju je bila prejšnji četrtek priložnostna slovesnost (popestrili so jo ansambel Francija Lipičnika, člani dramskega krožka iz Topolšice ter konovski Štrajharji), na kateri sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor Kmetijske zadruge Marjan Jakob prerezala trak prenovljene kmetijske trgovine. Gre za trgovino, kije bila nekoč že last Kmetijske zadruge Šaleška dolina, nato je prešla v roke Ere, pred nedavnim pa je postala znova zadružna lastnina. Ob tej priložnosti je Srečko Meh izrazil zadovoljstva, ker sta se Era in zadruga končno sporazumeli ter našli skupen jezik za skupna hotenja. Prav tako občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so kljub razdelitvi zastavile skupno nadaljnjo pot. Otvoritev trgovine je, po njegovih besedah, simbolična, pomeni pa, da so tudi v tem prostoru znali prisluhniti potrebam kmetijske proizvodnje in s tem podprli razvoj dejavnosti v sprejemljivih mejah. Ponudba na višji kakovostni ravni, ki bo prizadevanj v občini, pritegnila kupce tudi od dru- Po blagoslovu prenovljene go, je cilj takih in podobnih trgovine, opravil ga je Janez Furman - župnik cerkve sv. Marije v Velenje, so številni obiskovalci otvoritvene slovesnosti v njej opravili prve nakupe. Obnovitvena dela z opremo vred so Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina veljala približno 10 milijonov tolarjev. ■ (tp) Z udeležbo na otvoritvi so številni občani dokazali, da so kmetijsko trgovino že močno pogrešali V petek ob 11. uri so v novem nakupovalnem centru v Velenju odprli tudi veliko tehnično trgovino celjske Kovinotehne. Otvoritve se je udeležila ogromna množica ljudi, ki so si takoj po tem, ko je vodja prodajnega centra Loreta Vlahovič slavnostno prerezala trak, trgovino tudi dobro ogledala. In ni jih bilo malo, ki so v njej kupovali že kar prvi dan, k čemur so zagotovo pripomogle ugodne otvoritvene cene in nagrade za kupce. Prisostvovali pa so tudi predaji donatorskega prispevka v višini 1 milijon tolarjev velenjskemu Zdravstvenemu domu. Prevzel ga je direktor V družbi Celjskih grofov, dvornih dam in ansambla »Frajkinclari« je bila otvoritev 9. Kovinotehninega prodajnega centra pestra in vesela. Jože Zupančič, namenili pa rešilnega avtomobila za dial-ga bodo pomoči ob nakupu izne bolnike. bš Velenjska banka v novem nakupovalnem centru Ljubljanska banka Splošna banka Velenje namenja že nekaj časa vso pozornost posodobitvi in lepšemu videzu svojih poslovalnic. V začetku tega meseca so odprli svojo novo enoto v nakupovalnem centru v Velenju (s tem njihova enota v Velablagovnici Nama ne obratuje več). Delovni čas svoje nove enote so prilagodili nakupovalnemu centru in sicer je odprta od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. ter 16. in 18. uro. Nova enota je lepo in sodobno urejena na 190. kvadratnih metrih površin. Izvajalec gradbenih del je bil Vegrad iz Velenja, projektno dokumentacijo pa je uredil Projektivni atelje Velenje. Odgovorni vodja projekta je bil Pavle Šifer, projektant pa Andrej Šmid. Za notranjo opremo je poskrbel Stol Kamnik, za vgradnjo videon-adzora Gorenje Servis, alarmnih naprav pa Prosignal Celje. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje je za to naložbo namenila okoli 86 milijono to-laijev. V njej pa bodo opravljali celotno poslovanje z občani. M(mz) Občni zbor ZŠAM Velenje Opozorili na številne pomanjkljivosti Zveza šoferjev in avtome-hanikov Velenje je v lanskem letu slavila 40 let uspešnega delovanja. Jubilej so seveda primerno obeležili, o vsem tem pa so spregovorili na sobotnem občnem zboru društva. Tokrat so v skladu z novo zakonodajo sprejeli tudi nov statut. Zbor so s prijetnim glasbenim nastopom popestrili prvošolčki iz osnovne šole Antona Aškerca. V nadaljevanju smo slišali poročilo predsednika ZŠAM Velenje Staneta Časa. V njem je nanizal kar nekaj dosežkov in opozorili na še vedno številne probleme, s katerimi se srečujejo poklicni vozniki in tudi avtomehaniki. »Lani je bilo na slovenskih cestah res manj mrtvih kot leto poprej, čeprav je smrtnost še vedno visoka. Še vedno je poglavitni vzrok prevelika hitrost, alkohol pa v kar 15% vseh nesreč...« Poudaril je še, da so ceste, sploh na celjsko velenjskem območju v katastrofalnem stanju in da je tudi prometni zakon vse predolgo v razpravi. Opozoril je tudi na nekatere črne točke v Velenju; Občnega zbora se je tokrat udeležilo 108 članov društva Cesto talcev, pa pomanjkanje parkirnih prostorov v mestu, pomanjkanje garaž. Tudi poligon za nove voznike, o katerem je bilo že v preteklih letih veliko govora, je izpostavil, saj ga sploh za poučevanje novih šoferjev v prvih urah izredno potrebujemo. V nadaljevanju so svoja poročila podali še blagajnik, pa nadzorni odbor in predsednik uniformiranih šoferjev Miha Valenci. Ta je v nadaljevanju seje podal svoj odstop in to nepreklicno, kar je marsikoga presenetilo, sploh, ker je uni-formirance res uspešno vodil, da so bili zvezi v ponos. Zastavili so tudi delo v letošnjem letu in preden so pričeli z družabnim srečanjem, po petih letih podelili 10 plaket SPV Vzoren voznik. Prejeli so jih: Janez Blanko, Rafael Rihrat, Vlado Klemečič (Gorenje Servis), Izidor Plazi, Vili Jeromel in Janko Rehberger (APS), Janez Mernik, Emil Glušič, Vincenc Mravljak (Izletnik) in Franc Lajlar (Zdravstveni dom Velenje). Predlagali so, da bi zavarovalnicam podali pobudo, da bi taka priznanja (tudi Šolo varne vožnje) upoštevale pri zavarovalninah: ■ bš 6 W (as TO IN ONO 6. marca 1997 Povabljen na intervju: predsednik sveta občine Šoštanj Anton Skornšek Svet ni stroj, pripraven le za glasovanje Anton Skornšek je nalogo predsednika sveta občine Šoštanj prevzel v času, ko je v šoštanjskem svetu »še delovala koalicija« štirih pomladnih strank in ko je po dogovorjenem ključu, po odstopu prvega predsednika, ta položaj pripadel krščanskim demokratom, katerih član je tudi sam. Izvoljen je bil soglasno, zanj so glasovali tudi vsi opozicijski svetniki in to je bila zanj dobra popotnica za bodoče delo. Za nekatere je precej odločen mož, celo preveč odločen. Ne dovoli in ne pusti, da se v svetu razvijajo razprave, ki silijo drugam, kot bi po njegovem morale, pripravljen jih je tudi prekiniti, ko se mu zdi, da je tak poseg potreben. Izogiba se kljubovanju iz hudobije. Različna gledanja na isti problem lahko prispevajo k najboljšim, najbolj trajnim in za največ ljudi sprejemljivim rešitvam, pravi, zato jih podpira. Prepričanje, da občinski svet ni programiran stroj, pripraven le za glasovanje. Mi smo ga povabili na pogovor. * Na zadnji seji je svet potrdil okvirni program dela za letos. Kaj bo za občino Šoštanj v bodoče najtrši oreh? Anton Skornšek: »Pred nami je sprejem mnogih odlokov, med njimi tistih o javnih zavodih, na komunalnem področju, recimo o oddajanju del, o koncesijah, doreči bo treba končno podobo javnega Komunalnega podjetja Velenje, sprejeti zaključni račun in proračun za letos, obetajo se spremembe in dopolnitve v prostorskih planih občine, sprememba statuta, kije danes podoben velikemu rešetu. V njem je precej takšnega, kar ni v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Potem nas čakajo volitve v krajevnih skupnostih in še ena velika naloga, sporazum o delitvi premoženja med novonastal-imi občinami. Komisija, katere član sem, je delo praktično končala, pred nami je samo še en usklajevalni sestanek. Računamo, da bo sporazum pripravljen za obravnavo že v tem mesecu in da bo na dnevnih redih sej svetov v aprilu. Ce bodo uskaljevanja potekala uspešno, bi ga lahko sprejeli še pred poletnimi počitnicami.« * To so bolj normativne zadeve, ki čakajo svet v prihodnje, kaj pa tiste, ki se dotikajo boljšega standarda in počutja ljudi v Šoštanju? Anton Skornšek: »Nujno bi bilo treba narediti kaj na področju javnega reda in miru ter prometa. Prometne zagate v Šoštanju so obupne, imamo neurejena križišča, trge, manjka parkirišč, težave nam povzroča železnica, nimamo tržnice, ni pogojev za razcvet obrti, za gradnjo novih lokalov - dela bo veliko.« * Pri tem je najbrž nujno tesno sodelovanje sveta in občinske uprave. Kako in koliko svet, ali pa vi kot predsednik sveta, sodelujete z županom? Anton Skornšek: »Neposrednega sodelovanja in usklajevanja ni. Posredno se z županom usklajujeva na komisijah in pri pripravi dnevnega reda za seje sveta. Poskusila sva s tedenskimi koordinacijami skupaj z vodji služb občinske uprave, a je to zamrlo. Občutek imam, da si župan ne želi bolj tesnega sodelovanja, da ga morda razume kot vtikanje v delo občinske uprave. Prepričan pa sem, da bi bilo dobro, če bi o njihovem delu vedel več, ne iz osebnih, ampak skupnih interesov, zaradi lažjega dela v svetu. Zanima me, denimo, tempo dela, način reševanja problemov... Nekaj krivde za to vidim tudi v tem, da lokalna samouprava še ni dorečena tako, kot bi morala biti. Občine je pustila, da same modrujejo in iščejo rešitve. Bojim se, da se bo spremnilo šele takrat, ko bodo stvari že tako kritične, da bo nujno nekaj narediti. Je pa škoda. Tako niti ne veš, na koga bi se obrnil, komu je kdo odgovoren za (ne)uresničevanje sklepov, ki jih svet sprejme, župan pa ne uresniči. Niti to ni definirano. « * Imate vi kot predsednik sveta svetovalca, recimo pravnika? Anton Skornšek: »V sistemizaciji je bil sekretar predviden, a je predlog v svetu »padel«. Zdaj ugotavljamo, da je bila to velika napaka. Tisti, ki so takrat rušili postavitev sekretarja, zdaj najbolj pritiskajo, zakaj nimamo pravne pomoči. Najbolj se nam to maščuje, ko se soočimo z različnimi dilemami, ko so se svetniki prisiljeni odločati bolj po emocijah, kar ni dobro. Sam nasvete pravne narave iščem pri pravnici, predsednici občinske volilne komisije. Na žalost pa svetniki njenih predlogov ne upoštevajo.« * Po svetovalcu sem vprašala zato, ker se javnosti zdi nenavaden zaplet okoli vnitve ali nevrnitve mandata svetniku iz vrst Zelenih. Nenavaden zato, ker ima človek občutek, da sploh ni jasno, ali je bivši tajnik občine v občinski upravi zaposlen ali ne? Nekdo bi to vendar moral vedeti. Anton Skornšek: »To je tisto. Osebnega mnenja o tem primeru ne bom izrekel. Rezman sam je pripomogel k temu, da v svetu nimamo strokovnjaka za pravna vprašanja, zdaj pa je prav on tisti, okoli katerega se najbolj »mučimo«, da bi mu po tistem, ko je bil razrešen s funkcije tajnika, vrnili mandat. Zadeva je zelo zapletena, tolmačenja so različna, tako s strani župana kot predsednice volilne komisije in seveda svetnikov, ki so vsi strokovnjaki za pravne zadeve. Tu je odprto lovišče za različna tolmačenja, zakaj tako in ne drugače. Vtem primeru vlada na občini pravna praznina. Sam menim, da bi morali svetniki, ki so sklep o razrešitivi sprejeli tega, tudi spoštovati in vrniti mandat Petru Rezmanu. Dogaja pa se nasprotno. Tiste sklepe, ki so jih sprejeli, ne spoštujejo, ker jih ne razumejo. Tako daleč smo prišli na zadnji seji, da je bil na koncu vseh možnih razlag sprejet sklep, da zaprosimo Službo za zakonodajo Republike Slovenije za pojasnilo.« * Sklepam, da ste človek, ki od sebe zahteva veliko in skladna s-tem so najbrž tudi vaša pričakovanja do drugih. Pri vodenju Anton Skornšek, predsednik sveta občine Šoštanj: »Predsednica nadzornega odbora zelo dobro opravlja svoje delo. V občinski upravi so lahko veseli. Če da ona blagoslov financam, si lahko oddahnejo.« sej ste včasih precej strogi. Se motim? Anton Skornšek: »Ne, niste se zmotili. Tak je moj karakter, tako sem vzgojen, nobenega posluha nimam za namerno nagajanje. V vojski sem bil zračni diverzant in takrat je šlo za sekunde. Nepravočasna odločitev je lahko pomenila zgrešiti cilj za nekaj kilometrov in tako se tudi zdaj, če se je treba odločiti za nekaj, razumno in trezno, odločim v trenutku. Ne pustim zapeljati debate, razlage v prazno in s tem v izgubljanje časa. Poslovnik mi dovoljuje, da lahko razpravo prekinem, vzamem komu besedo in to se je zgodilo že tudi nekaterim eminentnim osebam.« * Glasne so zahteve, da bi v komisijah sveta bili ljudje iz občine Šoštanj. Eden od svetnikov (Branko Valič) je imel v mislih, ko je postavil takšno vprašanje, predsednico nadzornega odbora. Kaj mislite vi? Anton Skornšek: »Tega vprašanja ni postavil direktno, ampak po ovinkih, sam sem vedel, kam cilja. Potem sva se pogovarjala recimo tudi o tem, zakaj je predsednica občinske volilne komisije iz Velenja. Zato, ker to dovoljujeta naš statut in zakon o lokalni samoupravi. Kar pa se nadzornega odbora tiče, smo imeli velike težave, ker nam nikakor ni uspelo dobiti predsednika. Gre za zelo nehvaležno, celo osovraženo nalogo. Gospa Milica Kovač, zanjo gre, je velik strokovnjak na tem področju, je tudi malo bolj ostra. Nalogo je bila pripravljena sprejeti šele po daljšem oklevanju in po razjasnitvi vprašanja, ali je to dovoljeno ali ni. Njeno dilemo, ali lahko opravlja to nalogo, če je iz druge občine, sem preveril tudi v državnih službah, posvetoval sem se s poslancem Miroslavom Mozetičem, kije povedal, da je to dovoljeno, v kolikor v statutu občine ni izrecno prepovedano. Pri tem bom vztrajal vse dotlej, dokler statut ne bo spremenjen v tisti točki, ko bomo zapisali drugače: daje lahko član ali predsednik nadzornega odbora samo občan Šoštanja. Svet pa je nadzorni odbor potrdil. Mislim, da ni problem v slabem delu, moti jih bodisi politična opredelitev ali kaj drugega. Ne vem. Predsednica zelo dobro opravlja nalogo in v občinski upravi so lahko veseli, ker če da ona blagoslov našim financam, si lahko oddahnejo.« ■ Milena Krstič - Planine Spet vloge za pridobitev otroškega dodatka Rok za oddajo: 31. marec Otroški dodatek je prispevek družbe družini za delno pokrivanje stroškov pri vzdrževanju otroka. Zadnji dan tega meseca, 31. marec, je pomemben datum za tiste, ki so to pravico uveljavili že lani, pa tudi za druge, ki bi jo radi pridobili na novo. Oboji morajo namreč zanjo vložiti ustrezno vlogo na Centru za socialno delo Velenje. Odgovor na vprašanje, zakaj novi, je umeven sam po sebi. "Starim" namreč poteče veljavnost lanske odločbe letošnjega 30. aprila. Mestna občina Velenje 5361 družin za 7927 otrok, občina Šoštanj 1191 družin oziroma 1872 otrok, v občini Šmartno ob Paki pa je bilo takih družin lani 393, otroški dodatek pa na člana pa je preračunan na povprečno plačo lanskega leta in znaša 129.151 tolarjev.« V zneskih to pomeni: Če bi primerjali pogoje za pridobitev te pravice lani in letos, bistvenih novosti ne bi našli. Spremembe so le pri izračunih, torej pri višini dohodka na družinskega člana, do katerega so starši za otroke upravičeni uveljavljati pravico. Znova je merilo za izračun 110 % bruto povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu, ki naj bi (po ocenah) znašala 142.066 tolarjev. Na osnovi te ocene višina dohodka posamezne družine za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka naj ne bi presegala v 2-članskih družinah 3.409.568 tolarjev, v 3-članskih 5.114.379 SIT, v 4-članskih 6.819.172, v 5-članskih 8.523.965 in v 6-član-skih družinah 10.228.758 tolarjev. Sprememb tudi ni glede časa prejemanja otroškega dodatka, ta je odvisen od starosti otroka. Silva Gostečnik, referentka za otroške dodatke ter Marjeta Ledinek, socialna delavka na Centru za socialno delo Velenje sta ob tem opozorili na pogosto napako iz lanskega leta. Namreč na to, da morajo novi vlagatelji predložiti potrdilo o šolanju za otroke, starejše od 15 let, za šolsko leto 1996/97, stari vlagatelji pa bodo to potrdilo predložili za šolsko leto 1997/98 do 30. septembra letos, sicer jim bo ta pravica prenehala. Po zbranih statističnih podatkih Centra se je število upravičencev do otroškega dodatka v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki od leta 1993, ko spremljajo dogajanja na tem področju, vseskozi povečevalo. V letu 1993 je ta dodatek k družinskemu proračunu prejemalo povprečno 1560 družin za povprečno 3126 otrok. Leto kasneje se je število družin povečalo na 3212, otroški dodatek pa so prejemali za 6325 otrok. V letu 1995 preračuna ni bilo, lani pa je to pravico uveljavilo povprečno 6946 družin oziroma 10.439 otrok. Po posameznih občinah pa: doh/člana n 32.288 38.289 51.290 58.291 71.292 32.288 38.745 51.660 58.118 71.033 142.066 pomoč/otroka 7.624,00 SIT 6.584,00 5.544,00 4.505,00 3.465,00 2.426,00 SIT so prejemale za 638 otrok. Po ocenah te pravice zaradi previsokega cenzusa ne more uveljaviti le približno 20 % družin v omenjenih občinah. In koliko bo znašala ta pravica letos? O tem sta sogovornici povedali: "Preračun smo naredili na osnovi povprečne plače, in sicer smo višino otroškega dodatka preračunali po zajamčeni plači, veljavni od 1. januarja letos. Ta znaša 34.653 tolarjev. Dohodek Vloge za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka imajo v Mladinski knjigi in v vseh papirnicah. Pobiranje teh letos ne bodo organizirali po občinah, kot so lani, ampak le na sedežu Centra v Velenju. Lahko pa vloge upravičenci pošljejo tudi po pošti, seveda morajo priložiti vsa ustrezna potrdila, navedena na navodilih, poslati pa jo morajo priporočeno. ■ M 6. marca 1997 KULTURA S Stanislavo Pangeršič o kulturi v podjetju »Najboljši način za spreminjanje drugih je spreminjanje sebe« Iztekel se je mesec kulture, v katerem smo o njej pravzaprav veliko govorili, pisali in razglabljali le v dneh okoli praznika. A ne vsi. Stanislava Pangeršič že 10 let z vsem srcem in dušo pri svojem delu v Gorenju živi z njo in za njo. Je organizatorka kulture, polna novih idej, ki jih vztrajno spravlja v življenje. In z rezultati dokazuje, da je kultura v tako velikem podjetju kot je Gorenje še kako potrebna. Če seji bodo izpolnili še vsi načrti, ki jih je polna, bo v to zagotovo prepričanih še več ljudi. Gorenje namreč to dejavnost podpira od nekdaj. Stanislava je svoje otroštvo preživela pri teti Slovenki v Vojvodini, počitnice pa vedno pri očetu v Zagorju, kjer je tudi rojena. Tudi študij književnosti je končala v Beogradu, med počitnicami pa je v Sloveniji spoznala svojega moža in pred 16 leti jo je ljubezen pripeljala v Zagorje. »Težko sem zapustila Beograd, ki je bil takrat res kulturna prestolnica in to na vseh področjih, kar me je zelo privlačilo. Mesto je bilo odprto, prav tako ljudje. V Sloveniji so me lepo sprejeli, saj so me v Zagorju, kjer sem poučevala ruščino in umetnostno zgodovino, vsi poznali že od prej.« V Velenje se je z družino preselila, kot pravi sama, iz banalnega razloga. Slab zrak v Zagorju. Mož je dobil delo v Gorenju, prosto je bilo tudi mesto organizatorja kulture, pa še stanovanje so ponudili. In ni ji žal. Novo delovno mesto in novo okolje ji je res pomenilo nov izziv. Skozi kulturo v Gorenju včeraj ... »Takrat so bila ta delovna mesta močno zasedena, saj je bila kultura v podjetjih zelo prisotna. Res pa je, daje šlo za aktivistični pristop; čim več organiziranih obiskov gledališča, opere, čim več proslav ob podeljevanju jubilejnih nagrad. Neva Trampuž, ki sem jo nasledila, je zelo veliko naredila na teh področjih. Znano je, da je Gorenje že takrat podpiralo kulturo in negovalo bralne akcije. Pa četudi je bil pristop aktivističen, je bila vzpodbuda, da ljudje sploh berejo, hvalevredna.Na visokem nivoju je bila tudi amaterska likovna umetnost, zato sem v prvih letih ustanovila likovno sekcijo Gorenja, malo kasneje pa še vzajemno knjižnico z mestno knjižnico. Postavila sem galerijsko dejavnost na druge osnove. Pričeli smo organizirati razstave velikih umetnikov kot so Božidar Jakac, Ive Šubic, Gabrijel Stupica...« Stanislava je bila polno zaposlena, a kot pravi, je ves čas čutila v sebi neko praznino. »H kulturi seje pristopalo na zunanji način, preveč je bila dekoracija, premalo notranja potreba. Ugotovila sem, da moram več narediti v smislu kulturnega osveščanja in se pri tem lotiti najbolj izpostavljene vodstvene strukture, ne masovne. Saj kultura niso le prireditve, bralna značka in razstave. Pojem kulture je veliko glob-ji. Je ena od temeljnih vrednot v življenju podjetja, oblikuje naš vrednostni sistem, saj si vsi prizadevamo za oza-veščanje v smislu spoštovanja načela poštenosti, odkritosti, gospodarnosti Stanislava Pangeršič: »Podjetniška kultura je duša podjetja, ki jo to ima, ali pa ne!« in odgovornosti.« Vse to je v njej zorelo kar nekaj časa, ker takrat situacija v podjetju še ni bila dovolj zrela. Danes v Gorenju lahko govorimo o podjetniški kulturi. In kaj sploh je podjetniška kultura? »Ko govorimo o njej, ne mislimo samo na kulturo v estetskem in humanističnem pomenu, mislimo na temeljne vrednote podjetja, kijih razvijamo z različnimi pristopi in prijemi. Z njo označujemo sposobnost analize in razmevanje vseh vidikov in sestavin tehničnih, tehnoloških in organizacijskih problemov. Pa razvijanje inovativnosti, ustvarjalnih odnosov. Kultura narekuje vzroce vedenja v okolju, vzgaja za kul-tiviranost prostora in dela. Neguje etiko kakovosti. Vse to pa lahko dosežemo le, če okoli sebe gradimo pozitivno razpoloženje in znamo izbirati prave ljudi za prava delovna mesta. Vse to mora biti vgrajeno v kulturo vodenja.« Stanislava ve, da za to ni dovolj en človek. Pravi, da podjetniško kulturo gojijo vsi. »Lahko jo opredelimo kot dušo podjetja, ki jo to ima, ali pa ne. V Gorenju je trenutno ugodna klima, v kateri si prizadevamo za življenje nenapisanih pravil podjetniške kulture, ki narekuje potrebo po nenehnem učenju in pripravljenosti za spremembe. Ustanovili smo svet za kulturo, v njem pa so ljudje, ki imajo naposredni vpliv in vizijo za razvoj podjetja; s področja izobraževanja, marketinga, razvoja kadrov...« ... in danes »Uspešno nadaljujemo z galerijsko dejavnostjo in to v smislu likovnega izobraževanja. Ob otvoritvi nove kiparske razstave smo pripravili predavanje z naslovom »Neverbalna komunikacija skozi likovno delo«. V letošnjem letu bomo pripravili še razstave del Franceta Slane, Metke Krašovec, Vasilija Jordana, Petra Cjuha in Šaleških likovnikov. Enkrat na mesec pripravljamo za poslovodno strukturo klubska srečanja, naslednja tema bo »Retorika«. Še vedno pa je seveda prisotna tudi kultura na področju animacije zaposlenih.« Stanislava pravi, da v Dolini zelo dobro sodeluje s celotnim KC Ivana Napotnika. »Prav je, da se delo vseh, ki se ukvarjamo s kulturo, prepleta, da v drugih ne vidimo konkurence, ampak se od nje le učimo.« Ne sme nam biti vseeno Še eno veliko željo in ljubezen je spravila v življenje pred štirimi leti. To je knjigarna Kulturnica. Z njo ima še vedno velike načrte, ideje se ji rojevajo kar sproti. Knjigarna je v teh letih že močno pridobila na imenu. »Ne sme nam biti vseeno, v kakšnem mestu živimo, saj mesto dobiva značaj mesta prav preko kulturnih institucij. Velenje, nacionalno pisano mesto mladih, potrebuje močno kulturo in to ne zgolj preko uradnih institucij. Prav je, daje prisotna tudi zasebna iniciativa. In zato si mesta brez knjigarne, ki ni zgolj papirnica in prodajalna učbenikov, ne morem zamisliti. Brez knjigarne, ki sodeluje pri kulturni podobi mesta. Zato pripravljamo večere, na katerih predstavljamo nove knjige in njihove avtorje. Tako želim prispevati k razvoju kritične misli, vzgajati potrebo po branju, pri mladih pa radovednost. Upam, da bomo dočakali še dan, ko bomo dobili zakon o profitnih in ne-profitnih knjigarnah. Slednje namreč Kulturnica je. V svetu za takšne poskrbijo občine. Želim si pač, da bi postali res specializirana knjigarna za poslovno, strokovno, mladinsko in otroško literaturo.« Zaključila bom z mislijo, ki si jo je Stanislava izposodila, vsekakor pa drži. » Ne moreš zažgati drugih, če sam ne goriš». ■ Bojana Špegel Dolfe Lipnik: Iz oblakov k soncu Pesnik uma in razuma Le dobro leto po izidu svojega prvenca Sonce, sence in oblaki, ki so mu kupci in bralci dali "tako dober glas", daje naklada kmalu pošla,je v zbirki Drumac Maribor pred nedavnim ugledala luč sveta druga pesniška zbirka škalskega rojaka Dolfeta Lipnika z naslovom Iz oblakov k soncu. Naslov tistemu, ki nekoliko razmišlja o njem, pove vse o vsebini oziroma o temah pesniške zbirke. Na 136 straneh knjige (izdal jo je v samozaložbi) je Dolfe zlil na papir veliko tistega, kar mu močno leži na duši: dogaianie v njegovih Skalah nekako od 10. stoletja do današnjih dni. "Ne gre za zgodovino, ampak za pomembnejša dogajanja," je pojasnil avtor. V ospredju večine pesmi, v zbirki jih je objavil od 70 do 80, je odnos med ljudmi in pojava-mi, ki mu niso všeč, ob koncu vsake pa je dodal še epilog o tem, kako bi bilo lahko bolje, napotke, kako iz teme k soncu. "Če povem, kaj mi ni všeč, povem tudi, kaj bi bilo prav. Od ljudi pa je odvisno, ali bodo to sprejeli ali ne. Vedno in povsod trdim, da je lepo biti Škalčan, ker večina od njih to sprejme. Tu te obdajajo prijatelji, katerih pomoč je v pravem trenutku neprecenljiva." Moje pesmi, Slovenska beseda, Nostalgija, Drobtinice, Šopek spominčic in Posvetila so naslovi večjih pesniških ciklusov in poglavij v knjigi- V spremni besedi je pisatelj Dolfetova poezija odkriva vrednote, ki so marsikomu tuje in odmaknjene, zato jih odklanja, dokler jih ne PCbliŽč: stremlienie za lepoto, srečo, ljubeznijo in poštenjem - "Iz oblakov k soncu". Janez Švajncer med drugim zapisal, da je Dolfe pesnik uma in razuma, ki izbira motive ter jim dopusti verjetnost udejanjanja v slabem in dobrem. Prevlada slednje, čeprav Dolfetove izkušnje v njegovem viharnem življenju tega (vsaj do upokojitve) ravno ne potrjujejo. Čeprav sogovornik na vprašanje, ali bo še pisal, ali lahko prihodnje leto pričakujemo že tretjo pesniško zbirko, ne daje jasnega odgovora, veliko pove njegova izjava: "Če je človek z nečem okužen, zasvojen, potem zlepa ne more prenehati." Čeprav njegova žena Vida, ki mu je v trdno oporo, ni navdušena nad izdajo še kakšne knjige, nam je Dolfe zaupal, da bo najbrž v prihodnje za kratek čas pesniško muzo zamenjala proza. ■ (tp) Škalčani navdušeni Kulturno društvo Stane Sever iz Škal je v soboto v tamkajšnjem kulturnem domu izvedlo kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika, poseben dogodek na prireditvi pa je bila predstavitev druge zbirke pesmi Dolfeta Lipnika. Škalčani so dvorano napolnili do zadnjega kotička in novo knjigo pesmi sprejeli s pristnim nav- .1 - x—:_____ V bogatem kulturnem sporedu so sodelovali mešani pevski zbor KD Stane Sever pod vodstvom Jerice Žgeč, škalski lovski pevski zbor je vodil Zmago Frankovič, nastopili so še recitatorji iz škal ter glasbenici Andreja Mohorič in Jerica Žgeč, gostji sta bili Maja Grebenšek in Katja Krk z velenjske srednje glasbene šole, tako pester spored je vešče vodil Drago Seme, vsem zbranim pa je spregovorila predsednica KD Stane Sever Škale Rosvita Vugrinec. Škalčani so vsekakor močno navezani na kulturna dogajanja v svojem kraju, kar so na svoj način dokazali tudi v soboto, ko so tamkajšnje gospodinje z najrazličnejšimi dobrotami dobro obložile mizo. ■ B.Mugerle Akademski kiparji razstavljajo v Gorenju V podjetjih poslovnega sistema Gorenje v Velenju dokaj na široko odpirajo vrata različnim kulturnim dogodkom in eden izmed takšnih je bila tudi. četrtkova otvoritev razstave kiparskih del devetih akademskih kiparjev, diplomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. To so Stojan Batič, Mojca Smerdu, Jiri Bezlaj, Janez Lenassi, Zmago Posega, Irena Brunec, Izidor Urbančič, Marjan Drev in Mirsad Begič. Ob otvoritvi razstave 27. februarja v Gorenju je v imenu vodstva Gorenja spregovorila Milka Šinkovec in med drugim omenila, da seje v likovnem razstavišču Gorenja Servis v Velenju zvrstilo že na desetine predstavitev likovnih ustvarjalcev, slikarjev in kiparjev, različnih stilov in šol, tudi ljubiteljskih. "Vsakdo nam je zapustil določeno sled občutljivosti za lepo, smisla za sporočila barv in oblik, za razumevanje sveta likovne govorice. Vse to želimo, da bi se odražalo tudi na naših proizvodih, na izgledu našega delovnega okolja in v celostni podobi celotne ko-rporaeije Gorenja..." Milka Šinkovec je izrazila posebno zadovoljstvo ob srečanju s tako uglednimi kiparji, ki jih je tokrat v Gorenje pripeljala galerija Latobia iz Ljubljane. Hkrati z otvoritvijo razstave so številni prisotni, med njimi so bili tudi velenjski gimnazijci, več članov šaleških likovnikov in seveda ljubitelji likovne umetnosti iz Gorenja, prisluhnili še krajšemu predavanju Staše Kokot z naslovom Neverbalna komunikacija skozi likovno umetnost, več besed pa je bilo namenjenih tudi opremljanju prostorov z likovnimi deli, predvsem kipci, ki pričajo o kulturni naravnanosti lastnika, podjetnika, človeka. Za navaden delovni dan torej lepa priložnost spoznati se z bogastvom sporočil likovnega ustvarjanja, ki spodbuja, duhovno bogati in plemeniti. Galerija bo odprta vsak delovni dan marca letos v prvem nadstropju poslovne zgradbe Gorenja Servis na Partizanski 12 v Velenju. ■ Hinko Jerčič r'n°vii rana Fred Lasserre in njegov plesni ansambel V soboto bomo praznovali dan žena. V zadnjih letih kar malo pozabljen praznik, ki mu primat jemlje materinski dan. Vseeno ga v Velenju vedno obeležimo. Letos povsem drugače, saj je Kulturni center Ivana Napotnika v Kulturni dom (na priporočilo Nine Mavec) svetovno znanega koreografa in plesalca Freda Lasseerea z njegovim plesnim ansamblom. Gre za slovenski plesni projekt, ki vam ga bodo v soboto ob 19.30 prikazali brezplačno. Prazniku v čast. O dogodku smo se pogovarjali z Nino Mavec, plesalko, plesno pedagoginjo in kore-ografinjo, ki seveda koreografsko delo Freda Lasserrea dobro pozna: »Njegova plesna skupina deluje v Ljubljani; to so plesalci, kijih je sam zbral okoli sebe. To je ena feuKiil priložnosti, da lahko na velenjski plesni sceni vidimo še koga drugega kot domače plesalce.« Plesati je začel v Biartizzu v Franciji. Nato je odšel v Pariz, da bi delal kot poklicni plesalec v različnih Jazz in Modernih plesnih skupinah. » Plesal je v Ameriki, Franciji, sedaj pa že vrsto let prihaja v Slovenijo, ker mu je tu všeč energija ljudi, energija plesalcev, zagnanost za delo. Trenutno poučuje tudi na srednji baletni šoli v Ljubljani. Z njim sem delela samo seminarsko in moram reči, da je,fantastičen pedagog in plesalec.« Program bo celovečerni, razdeljen na tri dele ( Posvečeno mojim koreninam, Zvest času, Contact'Act), sestavljen je iz dveh različnih plesnih zvrsti - jazz baleta in modernega baleta. Program je posvečen njegovemu življenju, gre za avtobiografsko koreografijo. Kljub temu da vstopnine ne bo, vas v KC IN prosijo, da zaradi velikega zanimanja vstopnice dvignete v Pisarni prireditev v Domu kulture do jutri, 7. marca. ........... ■ bš Študent naj bo V soboto, 8. marca, bo v Placu izbiral glasbo Siniša, kitarist bivše skupine It's Not For Sale. V soboto 15. marca bo Natalija Mazej predstavila svoje diapozitive iz Južne Amerike. Predavanje bo v Mladinskem centru. V soboto, 22. marca, bo v hotelu Toplice v Dobrni tradicionalni Akademski ples. Predprodaja kart za slavne Šalečanke in Šalečane, študente in tiste, ki mislijo, da to so ali pa so to bili, bo v Mladinskem servisu, Študentskem servisu in seveda v Placu. Rezervacije zaželjene. Letošnji slovenski kulturni praznik si bo pisateljica ljudskih pesmi Hilda Steblovnik iz Podgore pri Šmartnem ob Paki zagotovo dobro zapomnila. Tega dne je namreč, ob pomoči nekaterih pokroviteljev, izdala samostojno pesmiško zbirko z zgovornim naslovom Iskrice samote. Pesniško zbirko je izdala v samozaložbi v nakladi 200 izvodov. Vedno urejena, prijazna gospa, skrbna gospodinja, negovalka vrta in cvetja okrog prijaznega doma, ki sameva na prisojnem bregu ob reki Savinji, spretno skriva svoja leta. 71 jih je dopolnila na letošnji dan zaljubljencev. Da je »načitana«, ob srečanju z njo človek ne more zgrešiti. Da pa bi pisala pesmi, pa bi ji tudi težko prisodii. A, vendarle je res tako. Samotno življenje jo je spodbudilo, daje svoje občutke in težave začela »zlivati« na napir v obliki pesmi. "100 sem jih približno spesnila do sedaj, 62 jih v knjižici tudi objavila. Vrstice sem pisala sebi v tolažbo in po svoji najboljši moči, kakor sta mi narekovala srce in duša. Naj ostane mlajšim v spomin, zame pa je temeljnji kamen pisanja", nam je zaupala Hilda. Življenje primerja z reko, ki od izvira teče v ovirajočo pot. Takšno je bilo namreč tudi njeno življenje, kljub ljubezni in razumevanju. Nevšečnosti in težave, ki jih je doživljala na tej poti, so ji večkrat orosile oko, a sončni žarki so to roso tudi posušili. Sploh težke trenutke je preživljala po moževi smrti, ko je ostala sama. Otroka sta se namreč osamosvojila že prej. Šivanje gobelinov, pletenje, kvačkanje je v trenutkih samote zamenjalo pisalo. Vrelo je iz nje tisto, kar je občutila, kar je doživela, kar je nekomu morala zaupati. Prav to jo je dvignilo in ji vlilo tisto mero samozaupanja, daje zbrala toliko moči, poguma ter izdala pesniško zbirko. Nekaj svojih pesmi je izdela že pred 2 25 let Šaleške folklorne skupine Moški pevski zbor DU Velenje 35 let ubranega petja Prejšnji četrtek je Moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje s slavnostnim koncertom v dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega obeležil 35 - letnico delovanja. Obiskovalci so bili nad nastopom navdušeni in so pevce nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Slavnostni program so dopolnile pevke ženskega zbora velenjskega društva upokojencev, dodati pa velja, da so pevci nastopili v novih oblekah, kijih je kupilo Društvo upokojencev Velenje. Na krajši slovesnosti po koncertu so bili člani zbora deležni posebnih priznanj.V imenu predsedstva Zveze društev upokojencev Slovenije je Jože Štuhelj zboru za dolgoletno uspešno delo podelil veliko plaketo. Zbor je prejel tudi darilna paketa. Prvega je zboru podelil predsednik Medobčinske zveze kulturnih organizacij Velenje Srečko Meh, drugega pa je pevcem prispevala Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje. Društvo upokojencev Velenje je z dolžno pozornostjo izreklo zahvalo zbornvnHii Hront.. ________—J' ... uiirvLt Mahnetu ter Jožetu Oštir- ju, ki v zboru prepeva že vseh 35 let. ■ B.M. Slavljenci med nastopom Zgodilo se je... •6. sušca Leta 1890 Z oglasi v Slovenskem gospodarju (pa tudi v drugih tedanjih časopisih) so naši predniki takole prodajali različne nepremičnine: "Izvrščilna prodaja! Pri c. kr. okrajni sodniji v Soštanji se vrši 12. sušca 1880predpoludne od 11. do 12. ure druga in poslednja prodaja zemljišč rajnega gospoda Miha Golob in sicer: 1. Posestva zemljo - knjižni vložek št. 197 kat. občine Šoštanj obstoječe iz hiše, v kateri je že dolgo let sloveča krčma in stoji na najpripravnejšem prostoru v trgu Soštanji, s kegljiščem mesnico, ledenico, gostilniškim vrtom, gospodarskim poslopjem, potem iz njiv, travnikov in gozda, vse skup v cenilni vrednosti po 11.341 gld. 68 kr. 2. Posestva vložek št. 266 kat. obč. Šoštanj travnik v vrednosti 1748 gld. in 3. Hiše v Soštanji, vložek št. 38 kat. občine Šoštanj v vrednosti po 1632 gld. 25 kr. Ponudniki imajo 10% od cenilne vrednosti varščine položiti, ostali pogoji se zvedo pri sodniji ali v notarski pisarni v Soštanji." Vse morebitne interesente naj opozorimo, daje bil oglas objavljen že pred domala sto dvajsetimi leti, zato je bila prodaja zagotovo že opravljena. Leta 1958 Šoštanjska termoelektrarna je danes največji energetski objekt v Sloveniji in zato seveda tudi naš največji tovrstni onesnaževalec. O njeni izgradnji so takole poročali v mariborskem Večeru: "Drugi del šoštanjske termo-centrale. Zvedeli smo, da bodo drugi del velike šoštanjske ter-mocentrale pričeli graditi še to pomlad, bržčas že v aprilu ali Srebrn večer" Na vabilu za prireditev, s katero so plesalci in plesalke Šaleške folklorne skupine Koleda iz Velenja minulo soboto zaznamovali 25 let uspešnega delovanja, so obljubljali en fajn večer. Ob koncu prireditve so vsi, ki so se vabilu odzvali in tako skorajda napolnili dvorano doma kulture v Velenju, ocenili, da so obljubo tudi izpolnili. Večer so razdelili na dva dela. V prvem so odplesali štiri plesne postavitve, in sicer Rej pod lipo, Plesi iz Rezije, Notranjski plesi in Ki za kolo, v drugem pa so poleg plesov iz Bele krajine, slovenske Istre, Gorenjske, zapeli še godčevske viže in prikazali oglarje na pohorski svatbi. Na odru seveda plesalci in plesalke niso bili sami. Za pravilno spremljavo oziroma za povezovanje plesnih figur po taktu so poskrbeli godčevski sestav Kolednikov in člani Rudarske godbe, pri petju pa so pritegnili še člani okteta TES. V odmoru med enim in drugim delom večera je Peter Rebernik v imenu založništva Pozoj in Studia Rebernik predstavil še šesti zvezek frag- "en fajn maju. V zvezi zjiovogradnjo je trenutno nerešeno le še vprašanje, kje bodo naročili opremo, ki jo morajo uvoziti. Drugi del ter-mocentrale bodo gradili približno dve leti." Leta 1969 Nekaj let kasneje je bil v istem časopisu objavljen članek z naslovom "Ivo Robič v veienju : "V soboto ob 20. uri bo v kulturnem domu v Velenju velika zabavna revija pod pokroviteljstvom Plavega vest-nika. Pel bo Ivo Robič, sodelovali pa bodo še Katja Markotič, Zanze Romeo in Combo 5." "Mladinska tribuna v Velenju" je naslov članka, ki je bil prav tako objavljen v štiriinpetdeseti številki Večera: "Danes popoldne je bila v mladinskem klubu v Velenju mladinska tribuna, na kateri sta sodelovala telovadec Miro Cerar in atletinja Nataša Urban-čič. Po prireditvi je bil mladinski ples, na katerem so igrali osvajalci." Če so bili tudi prvi dnevi sušca leta 1969 tako prijetni in topli, kot so letošnji prvi marčevski dnevi, je popolnoma razumljivo, zakaj so se prebivalci Velenja raje posvečali zabavi in razvedrilu, kot pa resnim vsakdanjim življenjskim opravilom. Na koncu današnie.pa prispevka zopet objavljamo motiv iz okolice nekdanjega velenjskega Turističnega jezera. čeprav je do poletja še daleč, so prvi pomladanski sončni žarki prijetno topli in marsikoga se že loteva pomladanska utrujenost, veliko ljudi pa obletavajo že tudi prve dopustniške misli. ■ Damijan Kljajič Pisateljica ljudskih pesmi Hilda Steblovnik Iskrice samote - iskrice upanja Koledin Ob koncu večera so jih obiskovalci nagradili s šopki cvetja in čestitkami (na fotografiji zgoraj) Med nastopom (na fotografiji desno) mentov - publikacijo o 25-let-nem delovanju Šaleške fok-lorne skupine. Prva dva, nekoliko drugačna zvezka, je izročil najzaslužnejšima Koled-nikoma - ustanoviteljema skupine Nevi in Miletu Trampuš. ■ (tp) Do sedaj je svoje življenje "zaupala" v pesmicah, v prihodnje bo občutke "delila" z bralci predvsem njenih proznih tekstov letoma, in sicer v knjigi Od srca do srca ter Cvetovi II, založbe Drumac v Mariboru, z 10 pesmimi pa je sodelovala tudi v ponatisu knjige Utrinki živlenja, ki jo je izdalo Društvo upokojencev Šoštanj. Skromna je bila vseskozi, skromna ostaja še danes. Radost ob tem dogodku deli z vsemi tistimi, ki so jo spodbujali, ji stali ob strani: vodja literarne sekcije pri šoštanjskem DU Franc Hudomal, (Hilda je postala članica sekcije pred slabima 2 letoma), njegova žena Marija, Mira Preložnik, najbrž pa ji niso obrnili hrbta tudi njeni najdražji. Radi se vračajo k mami in za Hildo so to res najsrečnejši trenutki. Kdaj lahko pričakujemo naslednje njeno zbirko? "O, veliko in težko vprašanje, na katerega ne morem odgovoriti. Odvisno od tega, kaj bosta na mojo pot posula življenje in čas. Od zdravja bo tudi veliko odvisno." Tisti, ki Hildo vsaj malo poznamo, smo prepričani, da je od njenih iskric upanja zasvetila prva, in da bodo biseri, ki jih drži v sebi, k temu spodbudili še kakšno. M(tp) 6. marca 1997 107,8 MHz NAS ČAS 9 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Čestitke k prvi barvni številki V četrtek, pred tednom dni, smo si v uredništvu Našega časa čestitali. Prva (poskusna) številka v barvah je uspela! Da je bila dobro sprejeta, ste nam povedati tudi vi, v številnih klicih. Bilo jih je celo več, kot jih je ob dneh, ko ga kaj polomimo. Sicer ga redko, ampak ... Zal, pač tudi brez tega ne gre. Do takrat, da bo Naš čas vsak teden v barvah, se bo tu in tam poskusno še najavil tak. Redno pa bo izhajal v barvah od septembra naprej, pravi direktor Boris Zakošek. Ker bo takrat gneča pri novih naročnikih neverjetna, je najbolje, da si ga naročite, če tega še niste storili, kar takoj, zdajle. Naš telefon: 855 - 450. Ko se oglasimo, recite: »Hočem naročiti in imeti Naš čas.« In povejte naslov. Matjaž Salej, ki vsak torek popoldne poskrbi za »realizacijo« pograma Radia Velenje, se zdaj, v Stanetovi odsotnosti, preizkuša tudi na športnem področju. Za začetek mu je bilo zaupano spremljanje Rudarja, pa se na prvi tekmi pomladanskega dela prvenstva ni najbolje obnesel, rudarji so mu namreč izgubili. Fant zagotavlja, da sam pri tem ni imel nič. Radijski mozaik vsaj zaenkrat v to ne dvomi. Smo pa z zanimanjem v petkovem popoldanskem programu prisluhnili vse bolj prodornemu Andreju Hoferju, kije na EMI 97, ko so izbirali slovensko predstavnico za pesem Evrovizije, naredil res dober prispevek, škoda le, da ga za predvajanje ni pripravil že prej, ko je bila stvar še »vroča«. Na Irsko potuje, kot že vrabci čivkajo, Tanja Ribič. Marsikdo tu naokoli pa je zaradi lokalne pripadnosti držal pesti za »šaleški« predstavnici Ireno Vrčkovnik in Natalijo Verboten. Na EMI je bila Dolina res močno zastopana. Matjaž Šalej: »Ne natolcujta! Rudarji pa v nedeljo res niso izgubili zaradi mojega poročanja. Je moralo biti pa že kaj drugega vmes.« Naj vas spomnimo, da lahko samo še jutri (v petek) ob 17. uri v programu Radia Velenje prispevate svoj glas za viktorja, ki ga bodo prejele »naj medijske osebnosti« za leto 1996. Tudi Radio Velenje seje odzval vabilu revije Stop. Glasovanje naših poslušalcev je potekalo v petkovem programu nekaj tednov zapovrstjo, ko so ti tudi lahko povedali, koga so najraje gledali in poslušali v lanskem letu. Sicer pa je pojutrišnjem 8. marec. Tistim ženskam, ki jim je to lep dan, iskreno čestitamo. ■ mkp GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE GLASBENA MLADINA VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS VABIJO NA KONCERT PIHALNI TRIO "ARS sodelujejo: Evaristo CASONATO - oboa Slavko GORI ČAR - klarinet Paolo CALLIGARIS - fagot (spored: Mozart, Ibert, Ramovš, Dubois, Tansman) VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE četrtek, 6. marca, ob 19.30 uri KINO Viktorji 96 Le še dva tedna boste lahko tudi s pomočjo našega tednika oddali svoj glas za naj medijske osebnosti v preteklem letu. Po podatkih revije Stop so bili januarski zmagovalci: Mario Galunič, Miša Molk, Igor E. Bergant, Desa Muck in Stojan Auer na televizijskem področju. Sledijo jim še Rosvita Pesek, Saša Einsbidler-Štrumbelj, Gregor Kraje, Bojan Krajnc, Alenka Strnad, Uroš Slak in Jernej Sugman. Na radijskem področju je največ glasov dobil Sašo Hribar, sledita pa mu Janko Ropret in Nataša Dolenc. Na seznamu so še Dušan Uršič, Pavle Plahutnik, Jure Sešek, Andrej Karoli... Na glasbenem področju pa vodijo Pop Design, Deja Mušič, Avia Band, Irena Vrčkovnik, Vili Resnik, Adi Smolar, Anja Rupel in Čuki. Ker lahko tudi vaš glas kaj spremeni, pošljite kupone na uredništvo Našega časa, Foitova 10,3320 Velenje. DOM KULTURE VELENJE Petek, 7. 3. ob 23. uri OUTSIDER - drama (pred-premiera!) Režija: Andrej Košak Vloge: Davor Janjič, Zijah Sokolovič, Nina Ivanič... Outsider je zgodba o mladeniču Seadu, kise leta 1979 s starši, očetom - oficirjem JLA in mamo gospodinjo, preseli iz Bosne in Hercegovine v Ljubljano. Obiskuje četrti letnik gimnazije in je kot "bosanc" tarča zbadljivk Pridruži se punk skupini in zaljubi v najlepše dekle v razredu. Njegov oče, strogi vojaški oficir, pa se s Seadovim novim "imidžom" ne strinja in ga želi spremeniti. Film, kije prebudil zaspano filmsko občinstvo v Sloveniji. Nedelja, 9. 3. ob 20. uri SLEEPERS - triler Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 uri na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 2. marca: 1. KREŽE - Po cesti gre en stari mož 2. ŠTAJERSKIH 7 - Naša glasba je iz srca 3. KOPITAR - Abraham 4. KLAVŽAR - Mešetar Zalar 5. ZASAVCI - Jutri bo prepozno Predlogi za nedeljo, 9. marca: 1. GOR. MUZIKANTJE - Veselo s prijatelji 2. HENČEK - Oj, zdaj gremo 3. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Zakaj mi ne odpiraš 4. KOVAČI - Rženova Tinka 5. PTUJSKIH 5 - Mladi vojak ■ Vili Grabner Režija: Barry Levinson Vloge: Robert De Niro, Brad Pitt, Dustin Hoffman, Kevin Bacon... Cesta v revnem predmestju velemesta je kraj, kjer odraščajo štirje mladi prijatelji. Njihova pot je prepletena tudi s kriminalom, zaradi katerega so znaz-namovani za celo življenje. Ko odrastejo in prestanejo kazen, je na vrsti maščevanje... KINO ŠOŠTANJ Petek, 7. 3. ob 20. uri SLEEPERS - triler KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 8. 3. ob 20. uri SLEEPERS - triler Naslednji filmi: Evita, Space Jam, Tistega čarobnega dne, Jerry Maguire, Outsider. Hmeljarski instrumentalni kvintet Najlepše pesmi na kaseti in zgoščenki Začetki ansambla Hmeljarski instrumentalni kvintet, krajše HIK, iz velike Pirešice segajo v 70. leta, ko se je vse skupaj začelo pod vodstovom Tineta Krajnca. Danes HIK sestavljajo: pevski duet Dušanka Pešak in Martin Krajnc, Jože Ošep - trobenta, Andrej Novinšek - klarinet, saksafon, Franci Ribič - harmonika, klaviature, Franc Kramer - bariton, bas kitara in Marjan Šertl, vodja ansambla - kitara. Igrajo vse od narodno-zabavne glasbe, dixielanda, country glasbe do modernih pop melodij. abavnih ansamblov na Bledu. Lani je izšla njihova druga kaseta z naslovom Najlepše pesmi, naslovno vižo je prispeval Igor Podpečan, besedilo zanjo pa Jože Galič. Hkrati s kaseto je izšla zgoščenka z najlepšimi skladbami obeh z kaset. Hmeljarski instrumentalni kvintet bo še naprej razveseljeval staro in mlado Veliko nastopajo, tako doma kot v tujini. Leta 1992 so pri založbi Zlati zvoki pod mentorstvom Igorja Podpečana izdali svojo prvo kaseto z naslovom Pri nas je glasba doma, sledila so snemanja spotov za nacionalno televizijo, nekaj lokalnih televizij, leta 1995 pa so sodelovali tudi na Alpskem večeru, elitnem srečanju narodnoz- HIK že vrsto let razveseljuje staro in mlado, doma in na tujem. na veselicah, porokah, revijah, nastopih ... Njihova velika želja pa je, da bi lahko nastopili pred Slovenci v Avstraliji. Najbrž se jim bo uresničila, saj o tem že potekajo pogovori. Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Alma za Mladinski abonma V torek, 11. marca, ob 19.00, bo v Domu kulture Velenje gostoval Cankarjev dom iz Ljubljane z monodramo ALMA v režiji Uršule Cetinski. V naslovni vlogi bo nastopila Polona Vetrih. »Ce hi rekla, da sem ženska, bi bili ljudje takoj v skušnjavi pomisliti, da sem obremenjena z zakonskim sodrugom, ampak jaz se potepam sama kot rak samotarec; poleg tega bi mi utegnili pripisati določene ženske čare, ki jih nimam...« je pisala znamenita popotnica iz začetka tega stoletja, Celjanka, Alma Karlin. Cene vstopnic za izven 1.000 SIT. Pod Južnim križem v Topolšici V nedeljo, 9. februarja, ob 15.00, bo v kinodvorani v Topolšici predvajanje diapozitivov Marjana Marinška iz serije Pod južnim križem. V prvem delu z naslovom »Ne joči, Argentina« bomo spoznali Urugvaj in veliko deželo Argentino, pampe in haciende ter zadnje prebivališče Eve Peron, v drugem delu, z naslovom »Brazilski dragulji,« pa južno Brazilijo in zlasti velemesto Sao Paulo in Rio de Jaaneiro - mesto medenih tednov in karnevalov. VIKTORJI '96 Viktor Ime in priimek: Oddaja: VIKTORJI '96 Moj naslov: Viktor Ime in priimek: Oddaja: VIKTORJI '96 Moj naslov: Viktor Ime in priimek: Izvajalec: Moj naslov: Občina Šmartno ob Paki Odi besed vendarle k dejanjem? Več kot jasno je, da večja industrija v občini Šmartno ob Paki nima pogojev za obstoj in nadaljnji razvoj. Zato podpora razvoju drobnega gospodarstva in podjetništva, zapisana v temeljnih občinskih usmeritvah, ni presenetljiva. Je pa zagotovo toliko bolj dejstvo, da so že dve leti zapored v občinskem proračunu predvideli določena sredstva, s katerimi naj bi besede potrdili v dejanjih, a je do sedaj ostala ta postavka še neizkoriščena. Zakaj? Odgovor, ki smo ga slišali na predzadnji seji sveta občine, so nekateri razumeli, kot da prevelikih naporov odgovorni v to niso vložili. Se bodo v občini zadovoljili z izgovorom, da banke zaradi preskromnega denarja za te namene (2 milijona tolarjev) niso pokazale nikakršnega zanimanja? Ali načrtujejo pomoč drobnemu gospodarstvu le s sprejetjem prostorsko ureditvenih načrtov? Bodo prišli in kdaj od besed k dejanjem? "Letos se bo zagotovo tu nekaj premaknilo!" nam je zatrdil predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik. "Težko bi rekel, da v občini v zvezi s tem nismo naredili nobenega koraka. Več denarja, kot smo ga namenili za to, bi težko izdvojili. Ne glede na vsoto, moram poudariti, pa smo med drugim - izpolnili osnovni pogoj Sklada za razvoj drobnega gospodarstva republike Slovenije.Ta namreč zahteva, da mora najprej občina pokazati interes, šele nato je Sklad pripravljen obravnavati vlogo obrtnika oziroma podjetnika za pridobitev republiških (Skladovih) sredstev. Na pogovorih s tedanjo predsednico omenjenega sklada Cvetko Tinauer, predstavniki velenjske območne obrtne zbornice in župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so predvideli še oblikovanje skupnega sklada, da bi tako lahko dosegli pri najemanju kreditov pri bankah ugodnejše pogoje. Tega nam ni uspelo oblikovati. Zato smo poskušali sami, žal, pa z 2 milijonoma zanje nismo bili zanimivi. Sedaj iščemo nove možnosti.« Sprejetje družbenega plana občine oziroma prostorsko-ure-ditvenih načrtov je, po Kladnikovih besedah, res eden od temeljev za nadaljnjih razvoj drobnega gospodarstva in obrti. Vendar pa naj bi se zavedali tudi dejstva, da ne smejo več čakati, ker se jim kaj lahko zgodi, da jim bodo zaradi boljših Zaraščene površine v kamnolomu tufa v Gorenju bi lahko s pridom uporabili za drugačne namene. Takšni kot so danes niso v ponos ne občini in ne Vegradu pogojev razvoja drugje »ušli« In kje predvidevajo obrtno pod- danes uspešni domači obtrniki. Zato naj bi v sodelovanju z velenjsko upravno enoto, po potrebi tudi z ustreznimi državnimi ustanovami, vzporedno z omenjenimi aktivnostmi pomagati tudi tistim, ki so danes pripravljeni širiti svojo dejavnost ob že obstoječih objektih. Ne gre pa, po mnenju sogovornika, pozabiti še na to, da so v občini imenovali komisijo, sestavljeno iz predstavnikov velenjske obrtne zbornice, domačih podjetnikov in občine same. Rezultatov dela te komisije za zdaj še ni, zato pričakujejo, da bo svoje delo sedaj pospešila. Na prihodnji seji sveta, na kateri naj bi spregovorili o razvoju drobnega gospodarstva in podjetništva v občini, namreč pričakujejo njene usmeritve, ki bodo pripomogle k lažjemu odločanju, kako najprej na tem področju. jetniško cono? Ze pred 2 letoma so s predstavniki Vegrada govorili o sanaciji oziroma spremembah dejavnosti v bivšem kamnoloma tufa v Gorenju. V nekaj mesecih naj bi izvedeli o namerah Vegrada glede tega prostora, vendar do danes na občino niso prejeli še ničesar. Poleg tega razmišljajo še o zemljišču, katere lastnik je Kmetijska zadruga Šaleška dolina, in ki bi bilo s svojo bližino z železnico, cesto in z zgrajenim komunalnim omrežjem gotovo primerno za izgradnjo obrtno-podjetniške cone. V predlogu letošnjega občinskega proračuna so za pomoč drobnemu gospodarstvu v občini predvideli 3 milijone 800 tisoč tolarjev. Bo tokrat to dovolj zanimiva vsota za kakšno banko? m(tp) Pajek tudi v Velenju? V območni pisarni Zveze potrošnikov v Velenju so se pred kratkim oglasili predstavniki stanovanjske hiše Cankarjeva 1 v Velenju in nam razložili svoje težave v zvezi s parkiranjem in dostopom do svojih stanovanj. Nekoliko smo bili presenečeni, ker smo dosedaj poskušali pomagati pri nekoliko drugačnih potrošniških problemih, toda glede na naš moto, da se Zveza potrošnikov vključuje v reševanje zadev, kadar je eden ali več potrošnikov oškodovanih ali se kaže, da bi lahko bili oškodovani, smo jim prisluhnili. Povedali so nam, da so se o parkirnih težavah na Cankarjevi 1 pogovarjali že s predstavniki mestne občine Velenje (župan, vodja oddelka za gospodarske zadeve) in Komunalnega podjetja Velenje, v sogovornikih pa so našli le poslušalce, celo obljub, da bo kaj narejenega, ni bilo dosti. Kaj je bistvo problema, ko pa je parkiranje splošni problem skoraj v vseh urbanih središčih, so nam razložili skoraj v jezi, da namreč ne vidijo rešitve, če se zanj nihče ne zavzema, da je problem vsak dan večji, še posebej z izgradnjo novega prodajnega centra Spar in drugih trgovin. Stanovanjski objekt Cankarjeva 1 je pač v centru mesta in ga obkrožajo trgovine, lokali, tržnica, promet je čedalje večji. Najbolj pa jih moti, da v vsem tem prometu ni pravzaprav nobenega reda, da nihče ne upošteva postavljenih prometnih znakov, da prihaja do največ poškodovanja parkiranih vozil prav na tem parkirišču, da se predolgo in kadarkoli zadržujejo tam oskrbovalna vozila trgovin, da za ves dan zasedejo parkirna mesta zaposleni v trgovinah, da se uničujejo zelenice, ki to sploh več niso in še so naštevali. Stanovalci tudi plačujejo hišnika za čiščenje okolice bloka, ki jo še najmanj onesnažujejo sami, etažni lastniki so pri nakupu stanovanja plačali tudi del vrednosti za parkirišče, ki ga ne morejo uporabljati. Zavedajo se, da je parkirišče javni prostor, da ga ne morejo samovoljno ograjevati niti pobirati parkirnine, predlagajo pa, naj to stori za to pristojen organ, ki sploh naj vzdržuje vsaj že ob- stoječi predpisani red. Predlagali so tudi, naj se v Velenju po zgledu drugih mest uvede plačilo parkirnine v mestnem jedru. Glede na nedisciplino v zvezi s parkiranjem je bil podan tudi predlog, da bi si enkrat tedensko sposodili nepopularnega pajka, ki naj bi odstranil nepravilno parkirana in ovirajoča vozila. Predvsem pa si stanovalci želijo, da bi jih kdo vzel resno, da up-ravljalci stanovanj tudi kaj storijo za stanovalce, ne da samo delijo položnice, da se tudi drugi uporabniki (trgovci - dostavljala) zavedo, da morajo tudi oni upoštevati prometne znake in da svoja vozila ne morejo parkirati ravno pred svojo trgovino. Sprašujejo se tudi, ali sploh lahko stanovalci kaj storijo zase ali to za njih urejajo razni upravljala (stanovanjski, komunalni, občinski) in kdo je pravzprav njihov sogovornik. Želijo tudi vedeti, ali imajo podobne probleme stanovalci drugih hiš oziroma kako so jih reševali. Ker je bilo v tem sestavku nekaj predlogov (tudi pajek), jih zanima, če so uresničljivi. za Zvezo potrošnikov Janez Pelko Visok jubilej Marije Lipovšek iz Velenja 98 let rekorderke v pitju prave kave Pred dnevi je dopolnila celih 98 let. Ko smo jo obiskali skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Šmartno, predsednikom sveta KS Jožefom Blatnikom in tajnico, nas je pričakala v kuhinji. Potem smo se skupaj z njeno hčerko Ano in sinom Jakobom prestavili v sončno dnevno sobo, kjer smo ji izročili lep šopek in darilo. Iskreno vesela je bila našega obiska, pa čeprav žal ni več zelo čila in čeprav ji nagaja sluh. Na nekaj vprašanj o svojem življenju nam je odgovorila sama, drugo sta dopolnila njena Ana in Jakob, z nami pa ni bilo starejšega sina Franca. »Skupaj smo stari skoraj 300 let,« nam je nasmejan povedal Jakob, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. Tudi Ana je živela v tujini,najprej v Parizu, potem v Švici, vse dokler je mama ni potrebovala ves čas ob sebi. Tega pa je že nakaj let. Marijino življenje je bilo pestro. Rodila seje 19. februarja 1899v Nemčiji. Kot 7 letno dekletce se je s starši preselila v Slovenijo, od tuje njihovo družino igra usode odpeljala v Francijo, kjer je živela 24 let. Kmalu po drugi svetovni vojni se je s svojo družino, možem in tremi otroci, preselila v Trbovlje. Ko je mož Marija Lipovšek je bila obiska in darila predstavnikov KS Šmartno iskreno vesela. leta 1953 umrl za boleznijo rudarjev, je prišla k sinu Francu v Velenje. In tu ostala, od tega kar 20 let sama v veliki hiši, kjer danes z njo živita Ana in Jakob. Mesto ji je všeč, rada živi tu. Uživala je pri delu na svojem vrtu, kjer so jo lahko sosedi še pri 90 letih videli že zgodaj zjutraj, ko je prekopavala in obdelovala zemljo, ki ji je bogato obrodila. Sedaj delati res ne more več, a še veliko časa preživi na vrtu. Med rožami, rada pa obišče tudi kokoši. »Verjetno je bila tako dolgo zdrava, saj ji zdravje nagaja šele zadnja štiri leta, prav zaradi dela na vrtu,« je razmišljala Ana in dodala: »Še sedaj pa veliko časa gleda televizijo, sploh nemške satelitske programe, saj ji jezik ni tuj. In še vedno ima velik apetit. Mesa res ne mara preveč, rada pa poje repo, žgance, solato. Vsak dan je popila vsaj kozarec vina in še vedno ga. Zagotovo pa je rekorderka v pitju prave kave. Ogromno jo je spila in še vedno jo.« Voljo do življenja pa so ji poleg otrok ves čas dajali tudi trije vnuki in pravnuki. Sicer pa je bila vedno polna dobrote in ljubezni. To ji piše že na obrazu. Tudi v Uredništvu ji želimo še veliko lepih dni na njenem vrtu. ■ Bojana Špegel 90 let Sotlarjeve Pepce Nekako na severovzhodnem delu Sivčnika leži zaselek Ložnica. Tukaj je pred kratkim proslavila lep življenjski jubilej, 90 let življenja, Jožefa Glinšek. Tako piše v njenih osebnih dokumentih. Bližnji in daljni sosedje pa jo že dolgo poznajo kot Sotlarjevo Pepco, ki je vseskozi veljala za dobro sosedo. Ob njenem prazniku so se je poleg najožjih sorodnikov spomnili tudi sosedje in jo prijetno presenetili z obiskom. Če nasplošno velja pravilo - za visoko starost trdo življenje, Pepca rada pove, da se ji nikdar v življenju ni preveč slabo godilo. Nikoli se ni pretirano "sekirala" za posamezne stvari. Poročila se je tako rekoč preko ceste. Ker v zakonu ni pela zibel, pri moževem bratu pa je bilo te pesmi na pretek, sta enega otroka vzela k sebi. Tako je prišel sedanji gospodar Ivan k hiši v ranem otroštvu in Pepco potem klical za teto. Teta Pepca v krogu domačih in sovaščanov. Tako jo kličejo še danes vsi pri hiši. Kljub visokim letom je še dokaj čila in zgovorna. Sicer ji kar precej nagaja sluh, vendar s pomočjo snahe Minke se vse uredi. Pred kratkim jo je tudi precej gnjavila gripa, sedaj pa je že zopet korajžno na nogah in upa, da bo lahko šla tudi letos v vinograd izpulit kakšno plevel. Rada pogleda tudi televizijo in prebere kakšen časopis, tako da je z vsem na tekočem. Ko sem jo med drugim povprašal, kako se počuti kot devetdesetletnica, mi je na kratko odgovorila: "Počakaj, pa boš videl!" Nič ji nisem odgovoril, saj sem bil na tihem trdno prepričan, da ta odgovor ni namenjen meni. ■ M. H. Iz dela čebelarskih družin Znova o cenah in škropljenju Udeleženci nedavne letne konference Čebelarske družine Ravne so ugotavljali, da je 83 njihovih članov iz vseh krajev občine Šoštanj čebelarilo s približno 1300 panji in da so sposobni v dobri letini pridelati približno 25 ton medu. Žal pa se srečujejo s precejšnjimi težavami pri prodaji proizvoda. Čeprav je med zelo kakovosten, na trgu zanj ne dobijo toliko, kot bi morali. Razlog zato so cene manj kakovostnega uvoženega medu. Prav tako so znova opozorili na visoke stroške, ki nastajajo pri prepotrebnem zdravstvenem varstu čebel, na težave, povezane z nepravilno uporabo pesticidov in škropljenja v nepravem času. Menili so, da bi morali kmetovalci upoštevati navodila o uporabi in škropiti zvečer. Brezbrižen odnos do čebel, ki so za kmeta pri opraševanju rastlin zelo pomembne, je nerazumljiv, so poudarili. Čebelarji se v tem letu nadejajo tesnejšega sodelovanja z inšpekcijskimi in veterinarskimi službami, še posebej pa bi radi z roko v roki sodelovali s kmeti. Čebelarska družina Mlinšek Velenje Priprave na 70-letni-co delovanja Minulo nedeljo so na letni konferenci ocenili opravljeno delo v preteklem letu ter si zadali letošnje smernice delovanja tudi člani Čebelarske družine Mlinšek iz Velenja. Predsednik družine Martin Meško je v poročilu najprej opozoril na prizadevanja po ohranitvi čebelarjenja v Dolini. Menil je, da bodo morali v prihodnje več pozornosti kot doslej nameniti izobraževanju prebivalcev o sobivanju človeka in čebele ter uporabi zdravih čebeljih proizvodov. Franc Jeromel je spregovoril o delu zdravstvene komisi- je in ob naštevanju vrste bolezni še posebej poudaril pomen zdravljenja čebel po enotnih postopkih, sicer zdravila niso učinkovita. Udeleženci letne konference so z zanimanjem prisluhnili še Nejcu Kolarju iz podružnične osnovne šole Šentilj, ki je predstavil delo podmladka. Vzgoji mladih čebelarjev namenja namreč ta družina posebno pozornostTrud ni izostal, saj so njihovi mladi člani na državnih čebelarskih tekmovanjih dosegli odlične rezultate. Prihodnje leto bo Čebelarska družina Mlinšek Velenje praznovala 70-letnico delovanja. Priprave na primerno obeležitev jubileja bodo stekle že letos V splet prireditev bo sodilo tudi 21 državno tekmovanje mladih čebelarjev, katerega organizatorji bodo. Letno konferenco so sklenili s podelitvijo nazivov častni član družine. Prejela sta ga Anton Lepko, ki je član družine od leta 1935 dalje in kljub 87 križem še vedno aktivno čebelari, ter 82-letnemu Jožetu Mihelecu. ■v ▼ 6. marca 1997 ZANIMIVO NAS vas 11 Etnološka paberkovanja 8 O sredpostni sredi in pomladi Piše: mag. Jože Hudales Sledove nekdanjih starih predkrščanskih pomladanskih poljedelskih verovanj in različnih magijskih praktik v zvezi s pomladnim čaran-jem dobre letine ali pa vsaj vedeževanja o njej lahko zasledimo že od januarja dalje. Spomnimo se samo svetnikov sredozimcev ali pa svečnice in nekaterih običajev povezanih s pustom in preganjanjem zime o katerih smo v naših paberkovanjih že kaj zapisali. V marcu - sušcu so tovrstne šege in navade še bolj pogoste, saj se že bližamo koledarski pomladi. Posebej zanimive in znane povsod na Slovenskem so bile šege na sredpostno sredo (sreda po četrti postni nedelji, ki je letos 9. marca), ki označuje tudi sredo posta. Morda najbolj zanimiv običaj na ta dan je pred skoraj stoštirideset leti opisal Davorin Trstenjak v Slovenskem Glasniku, ko je bil na Štajerskem splošno znan kot "praznik otke". V okolici Slovenj Gradca, na Pohorju in v celjski okolici so pravili prazniku tudi verkovnica, verkolca ali varkonca. Ime izvira iz besede verkla - otka (del pluga), ki jo je tega dne gospodar na eni izmed svojih njiv ob sončnem vzhodu zagnal proti soncu. Tam kjer je padla jo je zasadil v tla, zvečer pa jo je pobral, okrasil z bršljanom in jo vtaknil spet v plug. Naslednje jutro je na mesto, kamor je padla otka, šel orat in zataknil v zemljo blagoslovljeno šibo, kar naj bi njivi dalo rodovitnost in prineslo dobro letino. Danes se običaja, vsaj v Šaleški dolini, ne spominja nihče več. Zato pa imamo iz Šaleške doline dva zanimiva zapisa iz časa pred drugo svetovno vojno. Prvi je iz rokopisne zbirke šoš-tanjskega učitelja Martina Menceja iz leta 1934 in jo je objavil leta 1948 Vinko Moderndorfer v svoji knjigi o verovanjih, običajih in uverah Slovencev: "V Šaleški dolini narišejo na sredpostno sredo na desko žensko, desko obrnejo in jo dajo nekomu, ki za risbo na drugi strani ne ve, da desko prežaga. Nato se brijejo norca, da je babo žagal. Ves običaj imenujejo tudi žaganje babe." Drugi zapis je iz velenjske okolice in ga je približno istočasno zapisal Fran Mlinšek: "Na sredpostno sredo se mora iti na vrh strehe ravno opoldne, pa se sliši, kako v Ljubljani babo žagajo ". Oba skromna zapisa zelo natančno potrjujeta mnenje dr. Nika Kureta, ki pravi daje bilo žaganje "babe" v našem stoletju bodisi potegavščina za otroke in odrasle ali pa šaljiva govorica. Pri tem so na slovenskem ozemlju od Bohinja preko Karavank in tja do Pohorja slamnato "babo" nadomestili z na hlod ali na desko narisano babo, ki pa so jo v resnici žagali, v preostalem delu Slovenije pa se je šega ohranila kot "govorica" o žaganju babe. V Šaleški dolini sta se torej ohranili obe varianti ostanka šege: Mencej je v šoštanjski okolici (kjer je bil koroški vpliv močnejši) še lahko zapisal običaj v starejši obliki, Mlinšek pa je v okolici Velenja naletel le še na "govorico". Drugod po Sloveniji je bila ta "govorica" začinjena še z dodatnimi podrobnostmi; običajno so poslali gledat "žaganje babe" otroke ali odrasle, ravno v času kosila (podobno kot Mlinšek), ostali pa so medtem pojedli kosilo, ki je bilo ravno na sredpostno sredo spet dovolj obilno. Sicer pa smo "žaganje babe" očitno prevzeli iz romanske oz. italijanske kulturne tradicije, saj običaja ne poznanjo niti Hrvati niti Nemci. Vsekakor pa se je ta običaj, ki je nastal v renesančni Italiji 15. stoletja spojil še z nekim starodavnim poljedelskim običajem na čast nekemu ženskemu božanstvu. Oprostite, ta pa ni moja! l/šeč pa mi je, ker že kot mala ve, da je rdeča barva odlična! (Imela je namreč rdeč brezrokavnik in rdeče modro krilo, op. Optometra). Zakaj bi se čudili? Na nedavni seji sveta občine Šmartno ob Paki je župan Ivan \ Rakun menil, da bodo v občini gradili čistilno napravo 30 let.. Nekateri svetniki so se ob tej njegovi izjavi nasmehnili, drugi izrazili začudenje, zakaj toliko časa. Razlogi za takšen odziv so jasni. Prvi so najbrž vedeli, drugi pa so se čudili zaradi tega, ker niso vedeli, da Ivan Rakun o sprejemu prostorsko- ureditvenih načrtov ob spodnjem sotočju reke Pake govori že vsaj 15 let, ali vsaj od takrat dalje, ko je bil še predsednik sveta KS Šmartno ob Paki. Tam vonj po ribah nikogar ne moti... Ker šoštanjčanom vonj po ribah in golažu, ki veje iz Ciglerjeve restavracije baje smrdi, se je ta znani šoštanjski privatnik in svetnik odločil, da zamenja okolje. "Grem v Portorož. Tam vsaj vedo, da vonj po ribah in golažu polni občinsko blagajno." V Velenju kot da se najboljši odlok najslabše spoštuje - primer Gorice Bo res prej potrebna nesreča? Ni res, a, vendar je! Ne more biti res, da je lahko nekomu tako vseeno, če nesreča kliče sama po sebi, odziva v obliki ukrepa na to pa ni oziroma vsaj ne pravega. Pa je res! Tako kot je res, da so zamisli upravljalca ceste Šaleška magistrala - vas Gorenje, vredne kakšne »nagrade«. Če že nekaj let zapored udeleženci na tej cesti opazujemo, kako se kruši kamenje in pada na cesto na začetku Šaleške magistrate, tudi skozi pre-parelo zaščitno mrežo, je rešitev tega vprašanja več kot nedopustna v Skor-nem, pri Remenihovih. Pred slabimi štirinajstimi dnevi se je namreč tu od-krušila kar velika skala in se ustavila skorajda na sredi cestišča (po izvajah ——---—————-——— nekaterih tik pred vozilom). In kako so ukrepali cestarji? Tako, da so postavili znak kamenje pada in s tem udeležence v cestnem prometu opozorili na grozečo nevarnost. Njihova krivda je s tem »oprana«. Dobro, dan dva bi človek tako »pogruntavščino« še razumel. Dlje zagotovo ne več! Ne gre samo za skali, ki sta ob cesti, gre za veliko več. Če človekov pogled samo seže malo višje, ga lahko spreleti srh. Razpoke so namreč tako velike, da lahko že malo večji hrup sproži kamenje (beri večje skalne gmote). In kdo bo kriv za nesrečo? Najbrž tisti, ki jo bo skupil, ker se je mudil tam, kjer ne bi bilo treba, ob nepravem času. m(tp) So šolska igrišča pasja stranišča? Kaj pomaga Velenju in njenim prebivalcem, če imajo od marca lani odlok o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče na javnih površinah, če pa ga le redki lastniki psov upoštevajo? Človek dobi občutek, da ni tistih, ki bi nad vsebino odloka bdeli. Kaj pomaga, če 16. člen ponuja možnost, da z najmanj 8.000 tolarji kaznujejo za prekršek imetnika psa, ki, recimo, tega vodi na otroška igrišča, če ga tam, kjer se to zahteva, ne vodi na povodcu, če za njim ne odstrani iztrebkov... Če pa ni nikogar, ki bi te kazni vsaj kdaj pa kdaj zaračunal in tako poskušal dopovedati tistim ljubiteljem psov, ki tako ravnajo, da javne površine niso pasja stranišča in da tudi otroška in šolska dvorišča niso tako prostrana zaradi psov, ampak zaradi otrok. Odlok je bil menda celo vzorčni primer, kako se te zadeve rešujejo in urejajo. Bil je osnova za snovalce podobnih odlokov drugod po državi, hvaljen z vseh strani, kar je lepo priznanje, ki pa za seboj ni potegnilo tistega, kar bi moralo. Primer. Osnovna šola Gorica. S prekrasnimi zelenimi površinami je idealno mesto, kjer lahko psi na dovolj velikih površinah opravijo vse tisto, kar morajo: lahko se gibljejo, lahko kakajo. Pse pač ne zanima, da s tem jemljejo prostor tistim, ki jim je namenjen, lahko pa bi lastniki, ki jih vodijo tja, le pomislili, da se po pasjih iztrebkih ne skače najbolje v daljino ali da lahko kakšen preveč razigran kuža koga tudi ugrizne. Na to problematiko na osnovni šoli Gorica opozarjajo iz leta v leto. Zaman. Zato so še posebej veliko pričakovali od odloka. »V zadnjih letih opažamo, da se je v celem Velenju, predvsem pa na Gorici zelo povečalo število štirinožnih prijateljev. Posebej v spomladanskih mesecih, pa potem v poletju in na je- Samo iz šole je bilo treba stopiti. »Poglejte, tako je tukaj pri nas. So otroci na teh površinah še varni? Bojimo se okužb in ugrizov,« kaže ravnatelj šole Ivan Planine na pasji kupček. Ob ravnatelju stoji vzdrževalec Jože Felicijan. naša opozarjanja na ta problem doslej zaman. Veliko smo pričakovali od odloka, a sprememb ni. Rad bi opozoril lastnike psov, da naj vendarle upoštevajo naša prizadevanja in poiščejo druga mesta, primernejša za sprehode s psi, in otrokom omogočijo športno vzgojo in druge aktivnosti, ki jih načrtujemo na teh površinah,« pravi Ivan Planine, ravnatelj osnovne šole Gorica, ki se je zaradi tega problema že obrnil tudi na komunalne nadzornike. Ta je enkrat res prišel, si ogledal zadevo, potem pa... Ravnatelj je tudi sam že prosil kakšnega sprahajalca za uvidevnost. Pa ni nič zaleglo. Jože Felicijan, vzdrževalec šole pravi, da je največ sprehajalcev v jutranjih urah, zgodnjih popoldanskih in večernih. Da imajo nekateri pse na povodcih, drugi ne. Sam se ne bi rad nikomur zameril, a problem je res velik, pravi. Če ne bo šlo drugače, razmišljajo na šoli na Gorici, bodo morali postaviti ograjo. Ampak tega, da bi se ograjevali, si ne želijo, želijo si le, da bi njihove prošnje naletele na odmev. Razmišljanja o ograji pa do takrat ostajajo. Milena Krstič - Planine Razkorak Tudi po novem je nastal razkorak med Velenjem in državo. Velenjska SLS noče niti slišati za koalicijo z občinsko LDS. Po vodi Za primer pisarne upravne enote v Rečici ob Savinji pa res velja, da ni težko, da res splava po vodi. Po Rečici ali po reki Savinji. Zdravilnost Smreka iz Gornjega Grada vendarle zeleni. Pravijo, da ji koristi tudi »bivanje« v Atomskih toplicah pri Podčetrtku. (Ne)vzorni Akcija Vzorni voznik je v Šaleški dolini zadnja leta tako zamrla, kot da na tem območju res ni vzornih voznikov. Morda pa prave vzornosti ni pokazal kdo drug. Informacije Na informativnih dnevih so mlade kar dobro seznanili z možnostmi šolanja. Na zavodih za zaposlovnje jih seznanjajo z nemožnostmi zaposlitve. Pranje Gorenje je na letošnji Domotechniki privabilo na ogled poleg svojih tudi vse tuje konkurente. Še posebno so jih očarali s prijaznimi pralnimi stroji, najprijaznejšimi, kar jih je ta čas na svetovnem tržišču. Bojda so s svojo prijaznostjo že vzbudili zanimanje nekaterih v našem političnem vrhu. Za pranje umazanega perila ali celo možgan. Ogledalo Predsednik sveta KS Vinska Gora bi rad o dogajanju v tem kraju postavil ogledalo tako Velenju kot Žalcu. Ne v oblakih Velenjski nogometaši ciljajo v spomladanskem delu visoko. In pravijo, da ni to nikakršno postavljanje gradov v oblakih - čeprav se je k njim vrnil Oblak. v Skoda Prav v času, ko v Velenju v želji po čim bolj pestri turistični ponudbi iščejo še nove krajevne znamenitosti, so eno pomembno »zaprli«. In to z odrtjem. Odprli so namreč stanovanjski blok, ki je bil posebnost po tem, kako dolgo so ga gradili. Prav po reklu, da čez sedem let vse prav pride. Toni Rehar, prvi glas Šoštanja svojemu županu dr. Bogdanu Menihu: »Gospod župan, televizijo imamo, časopis imamo, kaj pa radio?« sen je to najbolj vidno. Lepo je, če ima- psov in pasjih iztrebkov. Ne vem več, jo ljudje radi živali, a to, kar z njimi kaj naj še naredimo, ko"pa so bila vsa počno v okolici naše šole, ni prav nič lepo. Kaže, da na igrišča, ki so namenjena igri in učnemu procesu učencev in varovancev vrtca, otroci ne bodo več smeli iz varnostno-higienskih razlogov. Tu je vedno več Zaleščanske zgode 11 PRIVAT PROPERTY Nekje v porečju bistre Save, sredi severnoslovanske državice, se širi čudovito jezero. Ob njem leži nekaj prijetnih naselij, največje med njimi Zalesje imenovano, središče Zaleščanske doline. V Zalesju, pod toplim plaščem boga Velesa, živijo različni ljudje; prav malo je sinov Stanimira in Gojimira, več je potomcev drugih severnih plemen, nemalo pa je tistih, ki so pripotovali iz južnih slovanskih krajev in se za vedno priklenili za zaleščansko ognjišče. Zalesje je polno skrivnostnih in manj skrivnostnih zgodb. Iztok, iz družine Hotimiričev, se z lokom v roki, neslišno plazi za mogočnim jelenom. Zaleščan-ski gozd je varno zavetje številni divjadi in lovci vseh družin so se iz njega vedno vračali z bogatim plenom. Naposled lovec ugleda divjo žival na robu jase. Močno je napne tetivo, jo za trenutek podrži in puščica sikajoče švistne skozi zrak. Jelen napravi še nekaj korakov, potem pa se hropeč zgrudi. Hotimiriči še pozno v noč slavijo uspešnega lovca, na je-lenjo pečenko pa so povabijo tudi člane drugih zaleščan-skih družin. Nekaj stoletij kasneje srečamo v isti zaleščanski hosti Marka, tlačanskega sina. Z lokom v roki se neslišno premika od drevesa do drevesa. Zagleda zajca, ki jo v cikcaku briše med podrast-jem. Marko je izkušen kriv-olovec, napne tetivo in zajec obleži. Veselo si ga zavihti čez ramo in se prešerno žvižgajoč napoti proti domu, da mater in sestre razveseli z okusno večerjo, ki bo vsaj enkrat zamenjala večno repo in krompir. A ne pride prav daleč, še pred robom gozda se pre-denj ustopi lovski čuvaj Ferdo in ga zagrabi za vrat. "Prekleti capin tatinski. Veš komu kradeš živali, veš v čigavi hosti si? Cerkveni gospodje škaiski ne redijo divjadi za golazen tlačansko! Za tega zajca dobiš ječe pa še dodatne tlake, da si boš zapomnil, kdaj si Cerkvi kradel!" kriči čuvaj in Marku grobo izpuli iz rok ustreljenega zajca. Mine še kakšno stoletje, ko po, zdaj že znanem, gozdu stopata Janko in Metka. Janko žveči travno bilko, Metka v drobno dlan nabira borovnice. Svoboda je, mlada sta in srečna. Koga le briga socialistična izgradnja in udarniško delo. Najraje zaideta v bivšo Thurnovo goščo, ležeta pod najbolj košato bukev in ... potem nabirata jagode, borovnice in maline kjerkoli se jima zahoče. "Šumijo gozdovi domači" doni iz Jankovega tranzistorja medtem, ko Janko pije iz Metkine čaše... In nihče ju ne preganja. In čez slabega pol stoletja pripeljeta z avtom ob rob taistega gozda Robi in Suzi, parkirata in se objeta napotita po poteh Janka in Metke. Nič kaj jima ni do gozdnih sadežev, neučakano ležeta pod gosto smrečje. Robi vzame v roke mlad, svež sadež v pojavi svoje Suzi, le ta pa že prede od ugodja, ko nanju leže hladna senca z grobim glasom:" Kaj si pa mis- lita, a zdaj se boste pa še kur-bat hodili v mojo hosto? Zdaj so drugi časi, a ne vidita kaj piše na tabli? Da mi takoj izgineta in se ne prikažeta več!" Suzi in Robi se ročno oblečeta in mimo velike table na kateri piše PRIVAT PROPERTY/PRIVATNA LASTNINA stečeta do avtomobila. Da, da! Zaleščanska dolina ostaja vedno ista, tudi njena mladina, le lastniki se menjavajo. Najprej je bilo vse od vseh, potem so eni imeli več drugi manj, kasneje nekateri vse, drugi nič, pozneje je Marija Terezija spet nekaj podelila revežem, dokler niso prišli strašni komunisti in tuji gospodi in Cerkvi pobrali, dali državi in revežem. Pa se je zgodila še ena revolucija in vzeto bi bilo treba spet dajati. In to gospodi, ki nikoli s prstom ni mignila, da bi zraslo vsaj eno drevo. Se Zaleščanom obetajo časi, ko bodo borovnice, maline, jagode in gobe smeli videvati le še na tržnici, se obetajo časi, ko se bodo Zaleščani smeli sprehajati samo še po betonskih poteh mestnih parkov? Morda pa le ne, če bomo severnoslovani vsaj enkrat složni in pod Zmagoslavovim vodstvom uspeli rešiti, kar se rešiti še da... ■ Stojan Z. Naj nogometaš '96 V diskoteki Masai v Mariboru je bila prejšnji četrtek, 27. februarja, razglasitev rezultatov akcije "Naj N '96", to je izbora najboljšega slovenskega nogometaša. Ocenjevanje in izbor najboljših nogometašev sta vodila športni dnevnik Ekipa in Agencija Nota, ocenjevali pa so bralci in športni novinarji Ekipe. Družabni prireditvi so prisostvovale nekdanje slovenske nogometne zvezde, bivši in sedanji nogometaši in nogometni funkcionarji, v zabavnem programu pa so nastopile zvezde slovenske glasbene scene. Športni dnevnik Ekipa je vodil ocenjevanje v šestih kategorijah: za najboljšega mladega igralca, vratarja, tujca, trenerja in absolutno najboljšega nogometaša, svojo lestvico naj nogometašev pa so sestavili tudi športni novinarji Ekipe. Med nagrajenimi so bili tudi trije člani velenjskega prvoli-gaša. Mladen Dabanovič, vratar NK Rudarja, je bil v kategoriji vratarjev uvrščen na peto mesto, trener Borut Jarc je bil izbran za tretjega najboljšega slovenskega nogometnega trenerja, Samo Vidovič pa za tretjega najboljšega slovenskega nogometaša. Priznanja in nagrade najboljšim so izročali nekdanji nogometni zvezdniki - Srečko Katanec, Brane Oblak, Herbert Vabič, Vili Ameršek, ki so tudi komentirali stanje v slovenskem nogometu danes. Zato smo ob čestitkah domačim nogometašem tudi njih prosili za tak komentar! Samo Vidovič: "To priznanje mi pomeni spodbudo za nadaljnje delo, saj je priznanje za tretjega najboljšega nogometaša v Sloveniji veliko. Zahvaljujem se vsem tistim ljubiteljem nogometa, ki so glasovali zame, in jim obljubljam, da se bom trudil tudi vnaprej. Kakšno je stanje slovenskega nogometa danes? Mislim, da je bilo v prvih letih po osamosvojitvi boljše, kot je danes. Zdi se mi, da stagnira." Mladen Dabanovič: "Priznanje za enega najboljših vratarjev v državi pomeni potrditev mojega dela. Zaslugo za to priznanje ima tudi moj klub Rudar, saj sem se v njem ponovno uveljavil po neuspelem koncu v Mariboru. Želim si, da bi tako nadaljeval in k temu me bo spodbujalo tudi to priznanje. Med podelitvijo je bilo slišati, da je slovenski nogomet v stagnaciji in strinjam se s tem. Upam, da bomo mlajši igralci potegnili voz naprej in dvignili kakovost slovenskega nogometa. " Borut Jarc: "Pohvale in priznanje je zelo lepo dobiti, je pa do njih težko priti. To je mogoče le s trdim delom, pri katerem so mi pomagali strokovni sodelavci in vsi igralci. Slovenski nogomet je doživel reformacijo takoj po osamosvo- tudi državno reprezentanco težko sestavili." Kdo pa so "Naj N '96" v Sloveniji? Spasoje Bulajič iz NK Maribora Branika je bil izbran za najboljšega mladega nogometaša, sledita pa mu Tonči Zlogar iz ajdovskega Primorja in Damir Bezič iz Mure. Najboljši vratar v slovenski prvi ligi je Janez Strajnar iz NK Primorje, za njim sta Branikovec Marko Simeunovič in Hitovec Borut Mavrič. Tujec, ki najbolje igra slovenski nogomet, je Faik Kamberovič iz celjskega Publikuma, sledita pa mu Dinko Vrabac iz Primorja in Nebojša Vučičevič iz Mure. Jesenskega prvaka Primorje vodi najboljši slovenski trener Marin Kovačič, vice prvaka tudi vice trener Bojan Prašnikar, na tretjem mestu pa je rudarjev trener Borut Jarc. Po mnenju novinarjev Ekipe so najboljši nogometaši Aleš Križan iz Branika, sledita pa mu Simon jitvi in menim, da je vse skupaj šlo prehitro navzgor. Apetiti zanesenjakov v nekaterih klubih so bili preveliki, zato smo sedaj še daleč od evropskega nogometa. Urediti bomo morali temelje v klubih, začrtati strokovno delo z mladimi, ustrezno nagrajevati strokovnjake, sicer se nam še dolgo ne obeta nič dobrega in bomo Sešlar iz Publikuma in Alojz Fricelj tudi iz Branika. In najboljši med najboljšimi? Po mnenju bralcev Ekipe so to Ivica Vulič iz Primorja, Ante Šimunda, bivši Branikovec, ki sedaj igra na Japonskem, ter Rudarjev Samo Vidovič. ■ D/ana Janežič Pod južnim Piše: Marfan Marinšek (6) Po jasni noči se prebudim v deževnem jutru. Montevideo je res politično, ekonomsko in kulturno središče Urugvaja. Mesto je popolnoma obkroženo s plažami. Toda še vedno smo ob laplatski reki. Do oceana je še dobrih sto kilometrov. Obiščem Trg neodvisnosti, ogledam si spomenik generalu Joseju Artigasu na konju, prvemu borcu za neodvisnost Urugvaja, in na znameniti palači Salvo, ki spominja na stavbo Pan Am v Nevv Yorku, občudujem arhitektonske okraske iz dvajsetih let tega stoletja. »Sedaj ti bom pokazal nekaj imenitnega,« reče Mauricio in me pelje v park s težko izgovorljivim imenom Jose Batlle y Ordonez,kjer stoji urugvajski ponos: stadion Centenario, ki so ga zgradili ob stoletnici urugvajske neodvisnosti, leta 1925. Sprejme okoli sto tisoč gledalcev. »Nogomet ni v Urugvaju nič manj priljubljen, kot v Argentini in v Braziliji, veš!« Toda mene zanima nekaj drugega. Pokažem na drugo stran parka, kjer bronasta kompozicija v gracioznem loku izgleda kot nekak spomenik kolonialnim furmanom. »La Carreta!« reče Mauricio in navdušeno pripoveduje, kako je izgledal transport prvih priseljencev v kolonialnem času in kako so ta spomenik kiparja Joseja Bellonija postavili leta 1934 v spomin urugvajskim pionirjem. »Šest volov vleče enoosne gare z locnom, zadaj priganja gaučo na konju, za garami pa sta privezana še dva vola. Razglednice s to podobo so obšle skoraj ves svet.« Ko vidi, kaj me zanima, mi Mauricio pokaže še nekaj drugega. »Poslednji Charruasi!« Takoj vidim, da gre za bronasti spomenik Indijancem v naravni velikosti. Nahajava se v parku E1 Prado, višje ob zalivu Bahia de Montevideo, kjer je tudi botanični muzej. »To je skupina štirih domorodcev, ki jih je kapitan Curel prepeljal v Francijo, da bi jih razstavil v Parizu. Znana so njihova imena. Vsi so umrli kmalu po prihodu v Francijo. Ženska je še prej v Parizu rodila otroka in kot zadnja umrla leta 1834. Sto let kasneje so jim postavili ta spomenik.« . Indijancev iz rodu Charruas ni več. Vsi so izumrli. V istem parku, le nekoliko naprej, zagledam spomenik poštni kočiji. Takih spomenikov, pa tudi ostankov trdnjav, ki pričajo o tem, kako se je Urugvaj ves čas moral krčevito boriti za svojo samostjnost, je tu vse polno. Punta del Este -konica južnoameriškega turizma »Če bi šla po obalni cesti proti vzhodu, proti Atlantskemu oceanu, bi srečevala sama turistična naselja. Med njimi mestece Piriapolis, sto kilometrov od tu, s 60 hoteli in najvišjo goro naše države v ozadju - goro Pan de Azucar, sladkorno štruco, visoko, reci in piši, 501 meter,« se zasmeji Mauricio, ko se spomni naših Julijcev. »Toda najbolj mondeno turistično mesto je še kakih 40 kilometrov bolj proti vzhodu, tam kjer se začenja Atlantski ocean: Punta del Este.« »Je to tisti dolg in ozek polotok samih hotelov in plaž, ki sem ga videl na fotografiji v hotelu?« vprašam za vsak slučaj, čeprav sem vedel, da takih letovišč na svetu ne more biti veliko. »Punta pomeni konica. Torej Vzhodna konica. In to mesto resnično leži na ozkem in izjemno lepem polotoku, ki se globoko proti jugozahodu zajeda v ocean,« reče Maurico nekoliko užaljeno, ker ne vem, da je Punta del Este eno najlepših obmorskih letovišč na svetu. »Vidiš, odtod naprej bova srečevala same plaže. Vseh skupaj je okoli tristo kilometrov. Vse do brazilske meje.« In res! Plaža za plažo, vmes pa evkaliptusi in borovi gozdički. Slovenci v Urugvaju Urugvaj je v začetku 20. stoletja sprejel mnogo izseljencev. Iz Slovenije so prišli pretežno iz Prekmurja. Odtod tudi ime njihovega kluba Transmurana. Vrli Mauricio Bratec ni podedoval od očeta Belle samo vodenja društva, temveč tudi čevljarsko tradicijo. Njegova žena, lepa Maria Carmen Bratec, je prav tako zelo aktivna v tem društvu, čeprav ne zna niti besedice slovensko. Pravi, daje »čista« Urugvajka. »Škoda, da so taki deževni dnevi, ravno zdaj, ko ste vi tukaj,» reče Carmen v lepi angleščini, ko vidi, kako pridno fotografiram njeno deželo. »Klima je tu naravnost fantastična. Povprečna temperatura pozimi je okoli 12 stopinj Celzija, poleti pa 25, kar pomeni, da so zime milejše, poletja pa ne tako vroča, kot v Argentini. Pridite poleti! Všeč vam bo!« Na te besede se spomnim, ko po prihodu domov odprem pošiljko iz Urugvaja. Poslala jo je Carmen. Odprem in se razveselim knjige z lepimi fotografijami: Uruguay, una aventura fotogra-fica. »Geza je vedno zraven, ko sprejemamo kakšnega gosta iz Slovenije« pove Ilonka Skrilec, ko se v majhnem avtobusu vozimo po urugvajskih pampah. »On je živa enciklopedija, saj zgodovino društva pozna do podrobnosti.« Ilonka vstane in mi odstopi sedež v avtobusu poleg legendarnega Prekmurca. »Prekmurci seveda nismo imeli vselej tako lepega društvenega doma, kot si ga videl,« začne Geza Kološa dolgo pripoved. »Najprej smo si kupili skromno hišo in takoj ustanovili moški in mešani pevski zbor, pa še mladinski orkester in na koncu radio, ki deluje še danes.« Pri teh besedah si da opraviti s pripravo čaja yerba mate, ki je šele kasneje pritegnil mojo pozornost. »Mi, urugvajski Slovenci si želimo, da bi nas v Sloveniji bolje poznali, da bi sploh vedeli, da smo Slovenci tudi tu, v Urugvaju,« pribije gospa Ilonka in naroči naj pozdravim doma vse po vrsti - do Milana Kučana. i. marca 1997 ZANIMIVO, OBJAVE prli in poskusil v delu. HOROSKOP Oven Zagotovo boste na svoji koži občutili, kako drži pregovor »Kdor se zadnji smeje se najslajše smeje«. Tokrat se boste sladko smejali vi, sploh, ko se bodo uresničila vsa vaša predvidevanja. Ne boste prizadeti, čeprav bodo povzročitelji to predvidevali. Le v svoj svet se boste ponovno za-jstvo poiskati še kje drugje kot Bik Zdi se vom, da vaše življenje postaja dolgočasno in pusto. Se kdaj vprašate, kaj ste sami pripravljeni narediti zato, da se to spremeni? Pojdite med tiste, ki so vas vedno usjaeli spraviti v smeh, pojdite vendar med ljudi. Štiri stene, rned katere se vse preveč zapirate, niso ravno prijateljice vašega dobrega počutja. Pa še nekoga bi že zdavnaj opazili, če bi bili več med ljudmi. Nekoga, ki ste mu všeč. Dvojčka Privoščili si boste nekaj malce bolj lenobnih dni, v njih pa boste našli čas za tiste male radosti, ki vam veliko pomenijo, a si jih le redko privoščite. Ko vas bo znanec povabil na zmenek, si ne boste mislili, da se bo stvar zapletla, A jo boste spretno uspeli tudi razplesti, saj bo vse skupaj zelo prijetne narave. Zdravje še ne bo zelo trdno, zato ga čuv^jt^ Včasih ste si zelo želeli, da je kdo opazil vaše delo in vaše dosežke. Sedaj si tega ne želite več. Želite si le več miru, ki pa vam ga drugi vsekakor ne bodo prinesli na pladnju. Predvsem pa ste potrebni krepke spremembe okolja. Že kratek izlet bi vam pomenil veliko, zato nikar ne mečkajte in si ga privoščite. Ni res, da si ga ne morete, ker se slabo počutite. Tako se počutite, ker si ga ne! Lev Če boste v svet še naprej gledali tako črno, pa res ne morete pričakovati, da se vam bo zgodilo kaj res lepega. Prej kaj res grdega. Če se boste še naprej družili le z Ijdumi, ki se jim prav tako ne zgodi nič kaj lepega, bo stanje trajalo in trajalo. Poiščite pot iz začaranega kroga, tudi tako, da boste na življenje spet začeli gledati bolj optimistično. Devica Nenapovedan obisk je v vas ponovno zdramil čustvo, za katero ste menili, da je že pred časom izginilo iz vašega življenja. Kar nekaj dni boste potrebovali, da boste spet zmogli izgovoriti besedo, ki ga popolnoma opisuje - ljubezen. Ja, to je to. In pomlad bo letos za vas res lepa in pestra. Le prepustite se toku dogodkov, pa boste videli. Tehtnica Dogajale se vam bodo vesele, zelo zanimive reči. Včasih vam bo zaradi njih verjetno šlo prej na jok kot na smeh, saj ne boste mogli verjeti, da se kaj takega dogaja vam. Ni vsega kriva le pomlad, a se z dogodki nikar ne obremenjujte. Ko boste odločali o tem, kdo vam bo pri nekem pomembnem delu pomagal, krepko premislite.Odločitev je bolj pomembna, kot si mislite. Škorpijon Res, da ste se že zdavnaj rešili nekaterih predsodkov, ki so vam povzročili marsikatero zadrego in skrb. A boste v naslednjih dneh ponovno čutili, da se nekoga čisto po nepotrebnem bojite. Ugriznite se v jezik, ko vam bo skoraj ušlo, da bi tistemu, ki vam greni življenje, povedali, kar mu gre. Od tega boste imeli prej več škode kot koristi. Strelec Čustvena labilnost, ki ste jo čutili kar nekaj tednov, vas bo zapustila. Še sreča, da se ji niste prepustili, kajti ugotovili boste, da bi vam lahko tako želj ena avantura porušila celotno družinsko harmonijo. Pa nikar sedaj ne dajte partnerju vedeti, da je imel prav, ko je rahlo podvomil v vas. Poskusite prikriti še kakšno svojo slabost, na katero nikakor niste ponosni. ° u kozorog Ponovno boste polni optimizma zrli v svet, ki do vas ne bo tako prijazen, kot Abi si želeli. A prav zvrhana mera optimizma vam bo pomagala, da boste premagali vse ovire, čeprav res da ne brez truda. Pri hišnih opravilih bodite v naslednjih dneh previdni, prav tako na cesti. Pa tudi kakšen rutinski pregled pri zdravniku ne bi bil napačen korak. Vodnar Ponavadi nisre pozabljive sorte, v naslednjih dneh pa boste. In to namenoma. Izkazalo se bo, da je bila odločitev čisto prava, saj bi si lahko, če bi ravnali drugače, na galvo nakopati celo kopico težav. Znanec vam bo prinesel na ušesa en kup govoric, ki vam ne bodo všeč. Če jih ne boste mogli kar tako pozabiti, jih vsaj malo preverite. Ribi ilustracije:Pia Čeprav sami najbolje veste, kaj vse delate narobe, iz svoje kože ne morete. To, da se trudite, je sicer očitno. Morda se preveč trudite in premalo pozabljate na; vsakdanje težave, ki jih res nimate radi. A kdo jih ima? Partner bo v naslednjih dneh pogosto slabe volje, zato se mu raje umaknite iz poti in več časa preživljajte v naravi, ki vam bo dobro dela. MODA MODA MODA MODA MODA MODA MODA MODA MOR/E IN MORNAR/I VSE BLIŽJE Tako topli so bili minuli pomladni dnevi, da ste zagotovo tudi vi že pomislili na poletne počitnice, potepe po tujih mestih in poležavanje kje na plaži. Nežnejšemu spolu ponavadi potem misli uidejo tudi k garderobi, še prej pa si rečejo, da se bo treba znebiti zimskih mer. Zato res ni več prav veliko časa, če bo pomlad letos prišla tako hitro kot kaže, kajti lahka oblačila ne bodo več skrivala bogastva, ki smo ga z premalo gibanja »pridelali« pozimi. No, ko boste razmišljale o poletni garderobi, premislite, ali imate v njej kaj belo modrega. Ali ste si že v preteklih letih, saj to ne bo novost, kupile kaj v stilu mornarjev. Ne le barvno, tudi sicer se moda zgleduje po njihovih lepih uniformah in tako bo tudi letos. Črte, široke in ozke, M mm Prva specializirana trgovina v Celju in Sloveniji z ortopedskimi in sanitetnimi materiali v LILEKOVI UL. 3 (za "T"), JE PONOVNO ODPRTA OD 1. MARCA 97 naprej, tudi popoldan. NOVA PONUDBA: *ZDRAVA OBUTEV ZA OTROKE C> pelejcin i ciciban * ANATOMSKO OBLIKOVANA DELOVNA OBUTEV Delovni čas: od PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure TELEFON: 063 44-30-40 D KOCBEKOVA UL. 4, CELJE (PRI AVTOMOTORJU) vabi vsak dan od PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 18. URE SOBOTA: OD 9. DO 12. URE TELEFON: 063 44-33-95 so stalnica. Bele j akne z modrimi šivi in obratno morda le delno novost. Zagotovo pa bodo po lanski modi, ki je imela rada spodaj ravne hlače, spet novost v pasu ozke, po nogah vedno širše in spodaj že skoraj zvončaste linije. Dekoracija naj bodo vidni gumbi in okrasni šivi. Tudi obleke v mornarskem stilu bodo zaželjene, verjetno pa tudi pogosto videne. Pa ne pozabite na vse majhne mornarčke - tudi naši mlački so v tem stilu pravi frajerčki. NAGRADNA IGRA BGOdGt eč. d. BDs (Z-etfe Prometno, gostinsko in turistično podjetje Aškerčeva 20, 3000 Celje, tel. 063 485-011 ^ in ^ SASCAS organizirata žrebanje med bralci Vsi, ki boste pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja in kupon do vključno 15. marca poslali na naslov Naščas d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom "za Planico", boste dobili možnost, da vas izžrebamo in brezplačno popeljemo na ogled 18. FINALA SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH POLETIH DNE 22. MARCA V PLANICO. 1. IZLETNIK CELJE ima v svojem voznem parku: a) 42 avtobusov b) 262 avtobusov c) 1100 avtobusov 2. Prvi Slovenec, kije poletel dlje kot 200 metrov, je: a) Primož Ulaga b) Bogdan Norčič c) Primož Peterka Ime in priimek:............................................................... Naslov:.......................................................................... Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE I d.d. J^kSK i O C# Is I. %P Is ■ 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 CENIK VOZIL NA ZALOGI Tip vozila Letnik MPC SIT ALFA ROMEO ALFA 33 1.5 IE 91 852.784,00 AUDI 80 89 1231.650,00 CITROEN ZXAURA 1.61 91 1151.214,00 FIAT TEMPRA 1.6 SW 93 1248.625,00 FIAT TIP0 1.9 D 91 1065.750,00 IMV R5 CAMPUS 89 485.100,00 LADA 1500 KARAVAN 94 630.000,00 LADA SAMARA 1500 5VS 90 413.438,00 OPEL VECTRA 1.6 S 90 998.088,00 PEUGEOT 405 GL 92 1577.687,00 PEUGEOT 205 R0LAND GARR. 93 1874.250,00 RENAULT R25 GTX 90 1407.000,00 V0LKSVVAGEN JETTA CL TURBO D 92 1349.898,00 V0LKSVVAGEN TRANSPORTER 93 1708.875,00 ZASTAVA YUG0 55 SKALA 90 253.575,00 ZASTAVA YUG0 45 KORAL 91 220.500,00 ŠKODA ŠKODA 136 L 90 379.319,00 Ogled vozil Partizanska 3 (Ford Salon), tel.: 851-060. Nudimo ugodne kreditne pogoje ali leasing. V račun vzamemo tudi rabljeno vozilo. Delovni čas: pon-pet od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 13. ure. ČETRTEK, 6. marca SLOVENIJA 1 10.45 Caroline v velemestu, 19/23 11.05 Grenki čaj za generala Yena, amer. film 12.30 Svet divjih živali, 1/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Made in Slovenia 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Vvrtincu 15.55 Dosje J.K., 4. del 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužkito, 8/13 17.35 Hugo, tv igrica 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 Napovedniki 21.05 Forum 21.20 Frasier, 2/24 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Omizje 00.05 Tednik, ponovitev 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 12.05 Karaoke 13.05 List in cvet, 5. oddaja 13.35 Koncert simf.orkestra slov. filharmonije 14.25 Posadka, 3/25 15.50 Poletni čas - zimski čas, dokum. oddaja 16.20 Echo Point, 21/65 17.10 Podeželski utrip, 5/10 18.05 Šport 18.55 SP v alp.smuč. SVSL (Ž) 19.25 Echo Point, 22/65 20.00 Vzdihljaji Španije, špan. film 21.30 Alpe Adria- dom 21.40 Podobe podobe 22.10 Sprehod po Vilinovi ulici, dokum. oddaja 23.00 Alica, evrop.kult.magazin 23.30 Podoba podobe, pon. 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.25 21.30 22.00 22.30 23.30 00.30 01.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Gasilci, ponovitev POP kviz M.A.S.H., nan. Ponos in strast, amer. film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nan. Na zdravje!, nan. POP kviz Hokej super play off, prenos M.A.S.H., nan. Argument Gasilci, nan. Na jug, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. nn Qn nnT \ 10.20 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 ponovitev 36. dela nadaljevanke EPP/Vabimo k ogledu VIDEO TOP ponovitev Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU POD ZVEZDNIM SVODOM oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ ZAMENJAJ PROGRAM, film komedija REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 7. marca SLOVENIJA 1 09.45 Aerobika 10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Denver, 5/20 10.40 Podeželski utrip, 5/10 11.30 Vzdihljaji Španije, špan. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.00 Omizje 15.30 Triove-molu 16.00 Magdalenice gospe Radojke Vrančič 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika 18.50 Podarim dobim 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Planet IN 21.35 Raziskovalci national geographica, 9/12 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.00 Murphy Brown, 9/25 23.25 Bitka za čas, amer. film 01.05 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 01.35 Videoring SLOVENIJA 2 1105 Mostovi 11.35 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 12.05 Sprehod po Vilinovi ulici 12.55 Alica, evrop.kultmagazin 13.25 Podobe podobe 13.55 Forum 14.05 Zgodbe iz školjke 14.35 Vihar nad Jamaico.film 16.15 Frasier, 2/24 16.35 Echo Point, 22/65 17.05 Snežna reka, 1/26 17.55 Humanistika 18.25 Sp v alp.smuč., SL (Ž), prenos 1. teka 19.25 Pariz: Sp v atletiki v dvorani, prenos 20.55 SP v alp.smuč, slalom (Ž), prenos 2. teka 21.45 Alpe Adria - dom 21.55 Parada plesa 22.55 Tine ali komu zvoni, dokum. oddaja 23.25 Slovenski jazz 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.00 01.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Gasilci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Obraz tedna Kupe za morilce, franc. film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nan. Na zdravje!, nan. POP kviz Ugledna četrt, nad. 24 ur Na prvi strani, nan. Dosjeji X, nan. Bitka za zvezdami, am. film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.4 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev oddaje z 10.50 12.20 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 20.35 21.05 22.35 23.05 23.10 23.15 23.20 SOBOTA, 8. marca SLOVENIJA 1 aouuiuyiiijU nu^u r\aoiu ZAMENJAJ PROGRAM, film - komedija VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA EPP/VABIMO K OGLEDU FILMSKE NOVOSTI IZ LOS ANGELESA gosta: VERONIKA AIKEN -PROSENSRETEN ŽIVOJI-N0VIČ EVITA - KAKO SO SNEMALI FILM? 1969., film-drama GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 07.50 Radovedni Taček 08.20 08.05 Male sive celice, kviz 08.45 08.50 Zgodbe iz školjke 09.35 09.50 Snežna reka, 1/26 09.40 10.40 Hugo, tv igrica 10.05 11.05 Tednik 11.05 12.00 Parada plesa 11.30 13.00 Poročila 12.00 13.05 Karaoke 12.30 14.05 Policisti s srcem, 17/26 13.00 15.15 Sprehodi po naravi 13.05 15.35 Zgubica postane slaven II., 14.00 dansko Šved. film 15.20 17.00 Obzornik 17.00 17.10 Kronika dvije Afrike, 2/13 17.10 18.00 Na vrtu 17.35 18.30 Ozare 18.30 18.35 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.05 19.15 Risanka 19.10 19.30 Dnevnik 19.20 20.10 Teater paradižnik 19.30 21.10 Za tv kamero 20.10 21.25 Novice iz sveta razvedrila 21.20 22.00 Poročila, vreme 21.40 22.10 Šport 22.30 22.30 Mali oglasi 22.40 23.15 Umor v osrčju dežele, 2/2 22.55 SLOVENIJA 2 10.40 Lahkih nog naokrog 11.25 Roka ročka 12.25 Echo Point, 23/65 14.40 Teniški magazin 15.10 Košarka NBA action 15.40 Podarim dobim 16.00 SP v smuč. tekih, 5 km (Ž), posnetek 17.00 SP v smuč. tekih, 15 km (M), posnetek 17.55 SP v smuč. skokih, prenos 19.40 Pariz: SP v atletiki v dvorani, prenos 20.30 Ran, japonski film 23.05 Življenje na zemlji, 2/9 00.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 01.00 Vvrtincu 01.30 Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.25 19.30 20.00 21.30 23.30 00.30 02.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris.serija Reboot, 1. del mladi, serije Maska, risana serija Parker Lewis, 1. del mladi, serije Dogodivščine brenčeče čebelice, ris.serija Flipper, serija Vesoljski bojevniki, nan. Nove Supermanove dogodivščine, nan. Formula 1 Bonanza: napad, amer. film NHL hokej Na prvi strani, 4. del Prijatelji, nan. Varuška Računalniški guruji, nan. Hokej super play off, prenos 24 ur Hokej super play off, nadaljevanje prenosa Naključni junak, amer. film Teksaški mož postave, nan. Postelja laži, film 24 ur, pon. ^lljffll.g*"" 52 08.15 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, 08.40 ponovitev 09.40 inon FPP! Vabimo H on'pdu 10.00 10.35 FILMSKE NOVOSTI IZ LOS 10.20 ANGELESA gosta: 10.45 VERONIKA AIKEN PROSEN SRETEN ŽIV0JIN0VIČ 11.15 11.05 EVITA - KAKO SO SNEMALI 11.40 FILM? 11.35 1969., film-drama 12.15 13.05 Videostrani 18.00 ŠOLSKA KOŠARKARSKA 13.15 LIGA 14.45 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 15.15 19.30 TV IZLOŽBA 16.05 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 17.05 20.05 563. VTV MAGAZIN, 20.30 PARADA HUMORJA '97 17.35 22.00 ZAMENJAJ PROGRAM, film - komedija 18.05 23.30 HOROSKOP 19.35 23.35 TV IZLOŽBA 20.35 23.40 NAJ SPOT DNEVA 21.25 23.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 21.30 NEDELJA, 9. marca SLOVENIJA 1 Skrivnost sedme poti ŽIVŽAV Dodojeve dogodivščine Na vrtu Koncerti za mlade Svet divjih živali Obzorja duha Pomagajmo si Nedeljska reportaža Poročila Ljudje in zemlja Planet IN Hambone and Hillie.film Obzornik Popolna tujca, 9/22 Po domače Domače obrti na slovenskem Včeraj, danes, jutri Risanka Loto Dnevnik, vreme Zoom Rondo kviz Intervju Poročila, vreme Hemingway, 1/4 Gospa Bu se smeje, nemški film SLOVENIJA 2 08.45 Mali oglasi 09.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke 10.30 Echo Point, 24/65 10.55 Pomladi posvetitve 11.55 SP v smuč. skokih, prenos 14.00 SP v alp.smuč., slalom (M), prenos 1. teka 14.45 SPvsmuč. tekih, 4x10 km (M), posnetek 16.15 Pariz: SP v atletiki v dvorani 19.10 SP v alp.smuč., slalom (M), prenos 2. teka 19.30 Echo Point, 25/65 20.00 Kruh in vrtnice, 4/4 20.55 Alpe Jadran 21.25 Žive legende iz daljnih dežel, 10/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Večer z gosti 23.40 Alpe Jadran 03.15 Formula 1, prenos iz Avstralije 06.00 Naključni junak, amer. film 08.00 Pink Panter, risanka 08.30 Peter Pan, risanka 09.00 Kapitan Zed in Zee Zone 09.30 Casper in prijatelji, risanka 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Srečni Luka, nan. 12.00 Argument 12.30 Poslednja meja, nan. 13.00 Formula 1 15.30 Glavni kuhar, 8. del 16.00 Gorski zdravnik, nan. 17.00 Prstan, 4/4 17.45 Ime mi je Ana, amer. film 19.30 24 ur 20.00 Športni krog 20.30 Leto nevarnega življenja, fil. 22.30 Faust, 1. del nan. 23.30 V pasti, amer. film 01.00 24 ur, pon. I 5, otroška gl. lestvica OTROŠKI MIŠ MAŠ 562. VTV MAGAZIN, ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 563. VTV MAGAZIN, GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO DOBER VEČER, Gost: ZMAGO JELINČIČ PARADA HUMORJA '97 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO POT V AVONLEA, 35. del POD ZVEZDNIM SVODOM z astrologinjo ROŽO KAČIČ FILMSKE NOVOSTI IZ LOS ANGELESA EVITA - KAKO SO SNEMALI FILM? 1969., film-drama VIDEO TOP POT V AVONLEA,-36. del HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 10. marca SLOVENIJA 1 09.50 Popolna tujca, nan. 10.15 Hemingway, 1/4 12.00 Za tv kamero 12.10 Utrip 12.25 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Skrb za zemljo, 9/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 0 naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 18.15 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 TV konferenca 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Visoka družba, 10/13 22.55 Sem tisti, ki ga iščeš, špan. film 00.25 Osmi dan 00.55 Videoring SLOVENIJA 2 10.45 Na potem po spominu... 11.50 Humanistika 12.20 Šport v nedeljo 13.05 Slovenski ljudski plesi 13.35 Raziskovalci National geographica, 9/12 14.25 Obzorja duha 14.55 Koncert popularne glasbe 16.00 Kruh in vrtnice, 4/4 16.50 Echo Point, 26/65 17.20 Viper, 10/13 18.05 Sedma steza 18.50 Recept za zdravo življenje 19.25 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 2/15 20.50 Stoletje ljudstva, 9/10 21.50 Roka ročka 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.45 23.45 00.45 01.15 Dobro jutro,Slovenija Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, pon. POP kviz, pon. Na sever, nad. Prstan, pon. Flipper Športni krog POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz Ugledna četrt, nan. 24 ur Kralj Ralph, film Športna scena Gasilci,nan. Na jug, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tiunn-ra7vpdrilna nrirtaia 09.45 EPP/Vabimo k ogledu 09.50 563. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA, ponovitev 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 CHRISTIAN Gost v studiu: Miran Plohi Dornik 21.05 POT V AVONLEA, 37. del nadaljevanke 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 11. marca SLOVENIJA 1 10.30 Viper, 10/13 11.15 Gospa, ki se je skrčila, film 12.45 Spoznavanje narave in družbe 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.20 Po domače 15.15 TV konferenca 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Željko, 1/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Makedonska hiša, dokum. oddaja 21.10 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Umor 1. stopnje, 21/23 23.15 Svet poroča 23.50 Studio city 00.35 Videoring SLOVENIJA 2 08.50 10.50 11.20 11.50 12.20 12.50 13.20 14.15 15.00 16.10 16.55 19.00 19.30 20.00 21.35 22.05 23.20 Sobotna noč Pomagajmo si Recept za zdravo življenje Nedeljska reportaža Murphy Brovvn, 9/25 Osmi dan Stoletja ljudstva, 9/10 Alpe Jadran Komisar Rex Vesoljska policija SP v smuč. skokih 90 m, prenos Prisluhnimo tišini Echo Point, 26/65 Evrop.liga v košarki (M), SMELT OLIMPIJA-.CIBONA, prenos /Ne/znani oder Prva klasa, drama Zlati petelin *97 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, pon. 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Caspet in prijatelji, pon. 13.30 Športna scena, pon. 14.30 Zaznamovani, nan. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Na zdravje!, nan. 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe 21.40 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 M.A.S.H., nan. 23.00 Reševalci, nan. 00.00 Na jug, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 01.30 POP 30, ponovitev 09.30 CHRISTIAN Gost v studiu: Miran Plohi Dornik IU.OU crr / Vdulmu r\ uyiSCu 10.35 POT V AVONLEA, ponovitev 37. dela nadaljevanke 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroški zabavnoglasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 564. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST 21.05 HOROSKOP 21.10 TV IZLOŽBA 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 12. marca SLOVENIJA 1 11.50 Oglejmo si, 9/12 12.15 Vesoljska policijska postaja, 10/24 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Teater paradižnik 15.30 Kronika divje Afrike 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Dosje J.K., 5. del 21.05 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Posadka, 4/25 23.00 Zadeva paradine, amer. 00.55 Videoring SLOVENIJA 2 11.00 11.30 12.00 13.15 13.45 14.10 15.40 16.25 17.10 17.40 18.00 18.55 19.25 20.25 22.00 22.30 23.00 00.30 Svet poroča Prisluhnimo tišini Prva klasa, drama /Ne/znani oder Visoka družba, 10/13 Košarka NBA: HOUSTON-SAN ANTONIO, posnetek Studio city Umor 1. stopnje, 21/23 Echo Point, 26/65 Caroline v velemestu, 20/23 Koncerti za mlade List in cvet Vail: Sp v alp.smuč., smuk (M), prenos Novo mesto: kvalif. za rokometu (Ž), SLOVENIJA:FRANCIJA prenos Finale SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos Zavrtimo stare kolute Koncert simfonikov RTV Slovenija List in cvet, ponovitev 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H. Zamenjava ob rojstvu Bolnišnica upanja, nan POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz Ugledna četrt, nan. Na zdravje!, nan. 24 ur Kratek stik 2, film M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Na jug 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 564. VTV MAGAZIN, pofiGviicV 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.30 ŠPORTI GOST, ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANI® 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20,05 POT V AVONLEA, 38. i nadaljevanke 20.55 NAJ SPOT 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas* uvrščenrad proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se p!aču|i prometni davek. 6. marca 1997 MODRO © m KRONIKA T- - _L Mladoletnik segel po nožu V nedeljo, 2. marca, nekaj minut pred 4. uro zjutraj, seje pred diskoteko Duo v Velenju odigral dogodek, ki bi se lahko tudi tragično končal. Začelo se je s prepirom med dvema gostoma, po katerem je eden izmed njiju, 16-letni B. A. iz Velenja odšel iz diskoteke. Ko je prišel ven tudi drugi udeleženec prepira, sta s prerekanjem nadaljevala zunaj. Med prepirom je B. A., ki je v rokah držal nož zabodel 17-letnega K. B. iz Skornega v predel trebuha. Hudo ranjenega mladoletnika so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Terenec dobil noge V noči na sredo, 26. februarja, je neznanec s parkirnega prostora na Kersnikovi cesti v Velenju odtujil terenski avtomobil Mitsubishi Pajero 2.8 TD, bele barve. Na vozilu last Ferdinanda G. so bile nameščene registrske tablice z oznako CE FREDY. Vlomilec strasten kadilec? V noči na sredo, 26. februarja, je neznanec vlomil v blagovnico Dolina na Trgu svobode v Šoštanju. Odnesel je 500 škatljic različnih vrst cigaret. Z dejanjem je Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina oškodoval za okoli 80.000 tolarjev. Smuči kradijo tudi iz kleti Na Kardeljevem trgu v Velenju je nekdo v zadnjih dneh februarja vlomil v klet Roberta K. in mu ukradel dva para smuči, vrednih okoli 50.000 tolarjev. Požar na osebnem avtomobilu V nedeljo, 2. marca, okoli 4.10, je zagorel zapuščen osebni avto znamke Zastava 850, ki je bil parkiran na Prešernovi cesti v Velenju. Vzrok požara, zgorela je notranjost vozila, še ni znan. Ogenj so pogasili gasilci, škode pa je za kakšnih 20.000 tolarjev. bencinskega servisa Petrol v Mozirju. Odnesel je večjo količino različnih vrst cigaret in podjetje oškodoval za kakšnih 50.000 tolarjev. Tat v vikendu Konec minulega tedna je neznanec v Radegundi vlomil v vikend Matjaža D. iz Topolšice. Odnesel je barvni TV sprejemnik, videorekorder, tri prstane iz rumenega zlata, rezalnik, paličasti mešalnik in nekaj drugih predmetov. Lastnika je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Po cigarete v Petrol V noči na nedeljo, 2. marca, je neznanec vlomil v trgovino Ropar je žrtev zvezal in pretepel V ponedeljek, 24. februarja, okoli 17. ure, je neznani maski-ran moški v Črnem vrhu v domači hiši napadel, pretepel in zvezal 51-letno Karolino Dragico D. Nato je pregledal notranjost hiše in odnesel za okoli 200.000 tolarjev denarja in nakita. Poškodovani oškodovanki so zdravniško pomoč nudili v celjski bolnišnici. Policisti poizvedujejo za okoli 170 do 175 centimetrov visokim moškim, srednje postave, ki je bil v času ropa oblečen v svetlo modro delovno jakno, umazane ijave hlače in obut v delovne čevlje. Vlom v kiosk Tobačne V noči na nedeljo, 2. marca, je neznanec na Šlandrovem trgu v Žalcu vlomil v trafiko Tobačne tovarne Ljubljana. Odnesel je osem vžigalnikov znamke Zippo, vrednih skupaj 32.000 tolarjev. Najbrž bi si nabral še več blaga, če ga ne bi pregnala alarmna naprava. Sodišče bo preverilo račun o nakupu pušk Štorman in Župan sta bila vzorna prostovoljca I: Sodišče bo še preverilo račun o nakupu orožja v Avstriji! Tako so sklenili ob koncu četrtkove obravnave proti Adolfii Štorman u in Darku Zupanu na Okrožnem sodišču v Celju. To je bil dejansko nepričakovan zasuk, saj je po zaslišanju Jožeta Prislana in sklepnih besedah državne tožilke Marije Juhart in obeh obtoženih sodnik Branko Aubreht že napovedal izrek sodbe, namesto razglasitve sodbe pa vendarle razglasil, da bodo še preverili verodostojnost računa, ki gaje v četrtek na glavni obravnavi (kot je na prejšnji obravnavi obljubil) predložil Darko Zupan. Tako preverjanje je sicer že takoj po predložitvi računa zahtevala tožilka, a je sodnik tedaj njen predlog zavrnil. Zaradi tega novega sklepa so obravnavo preložili. Ukazal ni, lahko bi se razumela V četrtek je kot priča nastopil Jože Prislan, ki je bil v času slovenske osamosvojitvene vojne poveljnik območne organizacije teritorialne obrambe v Velenju. Pojasnil naj bi, ali je on Štormanu in Zupanu naročil nakup specialnih pušk, s katerim sta kasneje sodelovala kot prostovoljca v vojni, zdaj pa sta predmet sodne obravnave. Obtožnica jima NALOŽBA £ Hmeljarska ulica 3, ŽALEC Tel.: 715-602 ZAZIDLJIVE PARCELE NAPRODAJ! V Ločici pri Polzeli, ob levem bregu Savinje, prodajamo zazidljive parcele velikosti od 600 do 1.400 m2. Na teh parcelah je po zazidalnem načrtu Ločica, II. faza, predvidena gradnja samostojnih družinskih hiš. V centru Žalca prodamo skladiščne in proizvodne prostore do skupne površine 1.100 m2. Vse informacije v naši pisarni na Hmeljarski 3 ali na tel. 715-602! namreč očita, da sta nameravala puški, ki sta ju kupila v Avstriji, prodati, s tem pa naj bi bila zagrešila kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem. Jože Prislan je dejal, da jima česa takega ni ukazal, da pa so se večkrat pogovarjali o potrebi po specialnem orožju, kakršnega je TO primanjkovalo. In morda sta take pogovore razumela kot namig, da si priskrbita tako orožje in z njim kot prostovoljca vstopita v TO. Dejal je, da so se v Velenju v tistem času o orožju precej pogovarjali, saj je bila njihova TO ena redkih, ki ni izvršila ukaza o predaji orožja jugoslovanski vojski. Tak nakup orožja je bil po njegovem tedaj v interesu obrambe Slovenije in pozitiven ukrep. Lastno orožje sicer ni bil pogoj za sprejem prostovoljcev v TO, je pa to vplivalo na sprejem. Dejal je še, da tedaj ni bil čas, da bi preverjali poreklo orožja in oba pohvalil za vzorno delovanje v teritorialni obrambi. Glede posesti orožja po končani vojni pa je dejal, da so ga mnogi teritorialci po vojni dobili na dom, enako sta onadva domov vzela svoji puški. Jože Prislan je še dejal, da bi o teh dogodkih v dneh vojne raje govoril na kakšni proslavi kot pa na sodišču. Pa tudi, da bi bilo dobro, da bi država končno razčistila nekatere stvari, da se ne bi kdaj tudi oni, ki tedaj niso predali orožja v skladišča JLA, znašli na sodišču. mm Puški le za obrambo domovine Državna tožilka je v sklepni besedi nekoliko spremenila obtožnico, sicer pa zahtevala ustrezno kazen, saj sta nakup oba tudi priznala. Na ločenih zaslišanjih sta leta 1992 oba povedala, da sta puški kupila junija 1991 in šele kasneje zagovor spremenila, da sta ju kupila januarja tega leta. Puški sta po vojni obdržala in poskušala prodati. Pri izbiri kazni pa naj sodišče upošteva, da sta s tem orožjem sodelovala v TO. Adolf Štorman ji je očital, da jima stvari, ki ji ustrezajo, verjame (nakup orožja), drugega pa ne. Znova je zagotovil, da sta puški kupila za obrambo Slovenije in tega jima gotovo nihče ne more očitati. Zato se nikakor ne čuti krivega: ne pred zakonom ne moralno. Datum izdaje računa (8. 1. 1991) pa dokazuje, daje zadeva celo zastarana. Podobnega mnenja je bil Darko Zupan in je zavrnil očitek, da je bilo orožje kupljeno neupravičeno. Še kako upravičeno je bilo, saj je bilo namenjeno obrambi domovine. Darko Zupan se je tudi opravičil zaradi izjave, ki jo je dal na prejšnjem sojenju glede dopisa Viktorja Brgleza, češ da je to, da so jima na TO ponudili orožje, laž. Dejal je, da je do tega prišlo zaradi napačnega razumevanja. Povedal je še, da pušk nikoli ne bi prodajala, če ju v to ne bi nagovarjali. Navedel je tudi ime "policijskega ovaduha", ki ju je nagovarjal k takemu kaznivemu dejanju. Obravnave, ki se vleče že kar nekaj let, tako še vedno niso sklenili. Nadaljevali jo bodo, ko bo sodišče preverilo verodostojnost računa o nakupu pušk v Avstriji. Obravnava je torej preložena za nedoločen čas. (k) Policijska postaja Mozirje v letu 1996: in Olga Kladnik - Fajmut, komandirka na Policijski postaji Moziije je v torek, ko je javnosti predstavila razmere na območju, poudarila, da so v minulem letu ljudje v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini živali dokaj varno. Policisti so obravnavali 231 kršitev javnega reda in miru, kar je sicer 33 odstotkov več kot leto pred tem, a te kršitve niso bile zelo problematične. Podobno kot drugod tudi njihovi »kršilci« javni red in mir pogosto kršijo pod vplivom alkohola, poprečno so stari med 24 in 34 letom in zaposleni, največ kršitev pa so zabeležili v mesecu juliju, ob sobotah med 20. in 24. uro. Lani se je na območju Policijske postaje Mozirje pripetilo 217 prometnih nesreč, ki so jih obravnavali policisti, v njih so tri osebe izgubile življenje, 34 ljudi pa se jih je poškodovalo. Najpogostejši vzro-ki zaradi katerih se je pripetilo največ prometnih nesreč so »klasični«: neprilagojena hitrost ter nepravilna stran oziroma smer vožnje. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 19 otrok, sami otroci pa so bili tudi povzročitelji devetih nesreč. Nekaj voznikov, dvajset, jih je s kraja nezgode pobegnilo, vendar so 19 voznikov policisti hitro odkrili, ena nesreča s pobegom pa ostaja še nepojasnjena. Rahel porast, za 7,5 odstotkov (skupaj 156 kaznivih dejanj), so zabeležili tudi na področju kriminalitete, sloje v glavnem za lažje oblike kaznivih dejanj, med odmevnejšimi pa so omenili poskus umora. Na tiskovni konferenci, prisotni so bili župani in županja Zgornjesavinjskih občin, je beseda tekla o nadaljnjem sodelovanju na področju varnosti, zlasti pri iskanju »partnerskega« interesa med Policijsko postajo in lokalno samoupravo. Nekaj županov je izrazilo bojazen, da kuga sodobnega časa, mamila, prihaja iz velikih mest tudi k njim, čeprav iz poročila o varnostnih razmerah za lansko leto to ni razvidno, ljudje pa o tem govorijo. mkp MAP S AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI APS d. d. VELENJE KOROŠKA 64 d.d. VELENJE objavlja javno licitacijo starih avtomobilskih rezervnih delov različnih znamk. Javna licitacija bo v sredo, 26. marca, ob 10. uri v prostorih APS d.d., Koroška 64, Velenje. Prodajali se bodo rezervni deli naslednjih vozil: CITROEN CX, OPEL, Z 101, YUGO 45, MINI MORIŠ, CITROEN, R 4 TL, ŠKODA, MERCEDES, FIAT 126 P, LADA po načelu videno-kupljeno. Ogled je možen dan pred licitacijo od 10. do 12. ure. Rudar - HIT Gorica 1:2 (1:1) Pomladna utrujenost? Start Rudarja v prvem kolu pomladanskega dela lige deseterice je bil v znaku pomladne utrujenosti igralcev, saj varovanci trenerja Jarca niso pustili boljšega vtisa kot ob koncu jesenskega dela. Že v prvem polčasu so gostje začeli z vrsto priložnosti, a na srečo domačih s slabimi zaključki akcij. V tem času je dobro delovala naveza gostov Komočar - Rudonja, ki je kar nekajkrat resneje ogrozila domačega vratarja Daba-noviča. Ko je zadetek gostov že visel v zraku, še posebej po napaki obrambe in vratarja domačih ob vratnici Rudonje v 33. minuti, je povedel Rudar. Domači igralci so v 36. minuti izvajali prosti strel z desne strani roba kazenskega prostora. Hribarje na kratko podal Hudarinu, ta pa je z natančnim strelom zadel spodnji desni del Volkove mreže. Veselje domačih ni trajalo dol- go, kajti že v 40. minuti so gosti izenačili. Po neuspelem napadu domačih igralcev je po desni strani ušel Goga in lepo podal v sredino, kjer je hitri Rudonja s kakšnih 12 metrov rutinsko premagal Dabanoviča. Tudi drugi polčas ni prinesel bistvene spremembe igre, ki se je odvijala predvsem med obema kazenskima prostoroma. Omeniti velja akcijo Rudonje, ki se v 55. minuti sam ni znašel pred Dabanovičem. V tem času so mladi igralci Rudaija še naprej pridno nabirali rumene kartone. Purgu in Merniku sta se pridružila še Jernej Javornik in Pavlovič, ki je v nadaljevanju tekme zamenjal prav Javornika. V 60. minuti je zaradi ostrega štarta drugi rumeni in s tem rdeči karton dobil Aleš Purg, ki je moral zapustiti igrišče. Zanimivo je, da sodnik Vidali gostujočim igralcem ni dosodil niti enega kartona. Z desetimi igralci v polju so domači prikazali skoraj več kot v popolni postavi in če bi se udarec Breznika z glavo v 67. minuti po podaji Hribarja znašel v mreži in ne v vratnici, bi to obdobje domačih lahko označili za edino zadovoljivo. Kazen je kmalu sledila in rezerva Hit Gorice, veteran Zoran Ubavič, seje v 79.minu-ti po gneči ob robu kazenskega prostora in napakah obrambe domačih najbolje znašel in z močnim strelom presenetil Dabanoviča. Do konca srečanja smo lahko videli le še jalov pritisk domačih, ki z okrnjeno ekipo niso mogli presenetiti obrambe Hit Gorice. Edino zmago na nedeljski tekmi so izbojevali domači navijači, ki so v odmoru premagali »goriške vrtnice« v streljanju enajstmetrovk. Rudar Velenje: Dabanovič, Purg, Mernik, Hudarin, Silo (Balagič), Breznik, Hribar, Mehilli, Komar, J. Javornik (Pavlovič). ■ M.Š.,foto leši E. Rudar ■ Gorenje 24:20 (10:12) Dober prvi, zelo slab drugi polčas Rokometaši Gorenja so v 19. krogu gostovali v Trbovljah in z domačim Elektroprom Rudarjem po preobratu v drugem polčasu prepričljivo izgubili. Domači so sicer povedli s 6:4, nato pa v osmih minutah niso zadeli mreže velenjskega vratarja in gostje so povedli celo z 10:6, polčas pa dobili z 12:10. Vse je torej kazalo na zanesljivo zmago Gorenja, vendar so bili gledalci v drugem polčasu priča »sanjskemu« preobratu v korist domačih. Se v 48. minuti so gostje vodili s 17:16, nato pa so Trboveljčani dosegli kar sedem zadekov zapored, povedli s 23:17 in zmagovalec je bil odločen. Po 19. krogu so Velenjčani s tekmo manj na sedmem mestu, v 20. Krogu pa so se že sinoči (sreda) v Rdeči dvorani srečali s tretjeuvrščenim Krškim. GORENJE: Anžič, Radšel, Krejan, Bedekovič 7, Ojsteršek 1, Plaskan 2, Kimčenko 1, Tome, Semerdjijev 1, Cvetko 1, Ilič 7, Stropnik. V 1. B državni ligi so odigrali 16. krog. Rokometaši Gorenja B so v gosteh izgubili z ekipo Chio Besnica z 21:22 (12:12) in so trenutno uvrščeni tik nad dnom lestvice, za njimi sta namreč le še ekipi TKI Hrastnik in Pomurka. ■ Vegrad - IVI Degro Piran 24:22 (9:12) Gostje boljše, točki domačim Na srečanju 17. kroga v Rdeči dvorani je že vse kazalo, da bodo slavbile gostje, domače pa so si v končnici vendarle zagotovile pomembno zmago. Vse do 57. Minute, ko so še vodile i 22:21, so bile gostje boljše, na koncu pa jim je popustila zbranost Pri Pirančankah je blestela vratarka Ttitnjičeva, kije ubranila kar 17 strelov domačih, od osmih sedemmetrovk pa je ukrotila štiri. V prvem polčasu so so imele gostje petkrat prednost štirih zadetkov, v 44. minuti pa so še četrtič povedle s petimi in bile prepričane v zmago. V končnici so Velenjčanke vendarle zaigrale bolj zbrano, po izidu 22:22 pa je Vujovičeva z dvema zadetkoma svoji ekipi zagotovila zmago. Igralke Vegrada so po tem krogu zanesljivo na petem mestu, v sobotnem krogu pa bodo gostovale pri Braniku v Mariboru, fl IVI Ekspres ■ Elektra 67:61 Zaenkrat slabo kaže Košarkarji Elektre se v B slovenski ligi borijo za uvrstitev od 11. do 20. mesta, torej za obstanek in jim zaenkrat ne kaže najbolje. V 3. krogu razigravanja so v gosteh izgubili z ekipo M Ekspres z 61:67 in so trenutno skupaj s celjem na predzadnjem mestu. V naslednjem krogu se bodo doma srečali z ekipo Borovnice, srečanje v šoštan-jski športni dvorani pa bodo v soboto pričeli ob 18.30. Vstop bo prost. | Kamnik • Šoštanj Topolšica 3:2 Nepričakovan poraz za slovo Igralci Šoštanja Topolšice so v soboto gostovali pri zadnjeu-vrščenem Kamniku in se od tega prvenstva poslovili z nepričakovanim porazom z 2:3 (10, 9, -7, -12, -1). Gostje so hitro povedli z 2:0, nato pa popustili in domači so izenačili na 2:2. V odločilnem petem setu so Šoštanjčani sicer povedli, nato pa po izenačeni igri tesno izgubili s 14:15. To je bila zadnja tekma v tem prvenstvu, še boljše igre pa bodo Šoštanjčani gotovo pokazali v prihodnjem prvenstvu med najboljšimi slovenskimi ekipami. Kljub neprijetnemu porazu je trener OK Šoštanj Topolšica Darko Menih zadovoljen: »Mi smo vsekakor dosegli dva osnovna cilja. Kot prvo smo se uvrstili v 1A državno ligo in se v njej tudi obdržali. Drug naš uspeh je tekmovanje za slovenski pokal, kjer bomo zasedli tretje mesto, če bo Salonit premagal Maribor.« ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Mihalinec, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal, D. Sevčnikar. ■ Monika Košar koška Kajuh Šoštanj - Gostišče Štorman 3:0 Zmaga v derbiju za prvo mesto V drugi ženski odbojkarski ligi so odbojkarice Kajuha Šoštanj v svoji dvorani gostile ekipo Gostišče Štorman iz Šempetra, ki je njihov največji tekmec za prvo mesto. Mlade gostje so v prvem setu napovedale ogorčen boj, v nadaljevanju pa so večje izkušnje Šoštanjčank zagotovile gladko zmago s 3:0 (12, 8, 4). Šoštanjčanke na lestvici vodijo z dvema točkama prednosti pred Gostiščem Štorman. KAJUH ŠOŠTANJ: Oder, Založnik, Pečnik, Mihaljev, Stevančevič, Goltnik, Vrčkovnik, Omerovič, Menih. ■ A.M I------------------------ ! NK ERA Šmartno i Za uvod v | Dravograd J Nogometaši ERE so pripravljalno obdobje sklenili v . soboto s tekmo proti Železničarju v Mariboru. Povedli i so Šmarčani z zadetkom Spasojeviča, po izenačenju I domačinov pa je gostom zmago z 2:1 zagotovil Fajdiga. | Pred tem so v sredo v Šmartnem gostili ekipo Šentjur- | ja in z zadetkoma Grobelška in Irmana zmagali z 2:0, I že v ponedeljek pa so v Zrečah slavili proti Uniorju z 2:0, I strelca pa sta bila Vavdi in Irman. V prvem pomladanskem krogu bodo nogometaši ERE v ■ soboto gostovali v Dravogradu. Domačini so po jesenskem ' delu v vrhu prvenstvene razpredelnice, njihov cilj pa je prvo ' mesto na koncu prvenstva. Šmarčani so se dobro okrepili in so ' tudi dobro trenirali, trener Franci Oblak pa ima na voljo do-' volj kakovostnih igralcev. Torej ne bi smelo biti težav z ekipo J in izboljšanjem slabega položaja na lestvici. Nogometaši so ! zadnje tekme odigrali dokaj disciplinirano, zlasti v obrambi in . na sredini igrišča, malo slabše pa je v konici napada, saj tren-, er nima dovolj kakovostnih napadalcev, zato peša učinkovitost. Moštvo je kljub velikim spremembam v igralskem kadru do- ■ bro uigrano. V soboto ne bo igral kaznovani Jeseničnik, novin- ci v moštvu pa so Oblak, Pevnik, Kovačevič, Spasojevič in Novak. Šmarčani bodo v Dravograd odpotovali z željo, da se vrnejo neporaženi, kar bi bil dober obet za nadaljevanje prvenstva, vsaka točka na začetku pa je seveda še kako dobrodošla. Upajmo, da jim bo uspelo, kajti igralci obljubljajo, da se ne bodo predali, ampak bodo igrali na zmago ali vsaj za neodločen izid. ■ Janko Goričnik Franci Oblak, trener članske ekipe NK Era Šmartno Cilj - sredina lestvice Franci Oblak, kije od letošnjega 1. februarja spet prevzel trenersko vlogo članske enajsterice NK Era Šmartno, ocenjuje, da je ekipa solidno pripravljena na začetek spomladanskega dela prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. Kratek čas, ki jim je bil na voljo, so poskušali izkoristiti kar najbolje, pravo formo pa naj bi ekipa dosegla nekako sredi prvenstva. Glede na to, da jo je zapustilo 5 igralcev, in da j ih je prav toliko tudi prišlo, so poleg fizične in psihične pripravljenosti precej pozornosti namenili tudi uigravanju. Na vprašanje, kdo bo osrednji igralec NK Era Šmartno, je Oblak odgovoril: »Težko bi rekel kdo. Tako kot v drugih slovenskih enajstericah imamo tudi v naši največ težav prav v napadalnih vrstah. Zato bomo kar največjo učinkovitost poskušali doseči s celotno ekipo, od obrambnih vrst do vezne linije in napadalcev.« Enajsterica Ere Šmartno je prezimila na 12. mestu prvenstvene lestvice, v kateri je nastopilo 16 moštev. Njihov cilj v spomladanskem delu tekmovanja pa je sredina lestvice. »Upam, da bo uprava kluba čimprej rešila finančne in tudi kadrovske težave. Od igralcev pa seveda pričakujem, da bodo napore uprave, ki je do sedaj dokaj redno izpolnjevala obveznosti do njih, nagradili s primerno voljo, delom in pripadnostjo klubu. Kljub vsemu bo potrebnega še precej dela, da bo ekipa spet igrala vidno vlogo v 2. slovenski ligi,« je še povedal trener Franci Oblak. ■ (tp) 6. marca 1997 Alpsko smučanje Najmlajši uspešni vsepovsod Na Pokljuki je bil v soboto 23. veleslalom za pokal Maximarketa, na katerem so nastopili vsi najboljši slovenski smučarji letnikov 89, 90,91 in mlajši, zelo dobro pa so se znova odrezali nadebudneži velenjskega smučarskega kluba. Njihovi dosežki: cicibanke 91 in mlajše: 12. Jasna Lesnjak; ci-cibanke 90:16. Nika Lajlar, 17. Vanja Glinšek; cicibani 90: 3. Tomaž Sovič, 5. Vid Osterc, 20. Anže Prušek; cicibani 89: 23. Miha Pešak, 24. Vasja Mihajlovič. V nedeljo je bila na Kobli državna tekma za cicibane in cicibanke, letnikov 86-87. Smučarji SK Velenje so bili spet zelo dobri, saj seje Matic Meža uvrstil na 5. mesto, Spela Osterc pa je bila skupno 21. in 3. v svojem letniku, odstopili pa sta Tina Zager in Ines Vrabič. Na Ravnah na Koroškem je bila v soboto tekma v veleslalomu za pokal Name. Uvrstitve velenjskih predstavnikov - cicibanke 88-89: 9. Alenka Vaši, 11. Leja Hudournik; cicibani 88-89: 7. Andraž Voršič, 10. Nejc lenart; cicibanke 86-87: 6. Teja Tomažič; cicibani 86.87: 12. Luka Prašnikar, 16. Matija Plazi, 17. Jernej Rošer. V soboto, nedeljo in ponedeljek je bilo na Rogli državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke v slalomu in veleslalomu, na mariborskem Pohorju pa v superveleslalomu. Ana Drev v slalomu zaradi popkodbe ni nastopila, v veleslalomu je bila peta, v superveleslalomu pa 21. Jernej Voršič je v slalomu in veleslalomu odstopil, v superveleslalomu pa je bil 44. ■ Smučarski skoki Spet lepi dosežki Smučarski skakalci velenjskega kluba nadaljujejo dobre nastope. Največji uspeh minulega tedna je tretje mesto in bronasta medalja na ekipnem državnem prvenstvu za dečke do 11 let. Prvenstvo je bilo v Kranju, nastopilo je 27 ekip, tretje mesto pa so velenjskemu klubu zagotovili Glušič, Čutuk, Petrovič Šaron-ja in Smagaj. Minuli vikend je na tekmi za alpski pokal v italijanskem Predazzu nastopil tudi Marko Zorko in osvojil zelo dobro 17. Mesto, njegova dobra forma pa do zaključka sezone obeta nove dobre uvrstitve. Sredi prejšnjega tedna je bilo v Šmartnem na Pohoiju regijsko prvenstvo za dečke do 9 let. Mlada velenjska skakalca Igor Žižek in Nejc Kokolj sta osvojila 4. in 5. mesto. ■ J.O. Kegljanje Dvojno zmagoslavje V nadaljevanju prvenstva sta šoštanjski ekipi gostili Radence in Brest. Kegljači so brez težav premagali goste, za katere je nastopil tudi Miro Steržaj, legenda slovenskega kegljanja in podrl 872 kegljev. Zmaga domačinov s 6:2 in 5028:4884 je bila povsem zaslužena. ŠOŠTANJ: L. Fidej 799 (0), Hasičič 838 (1), S. Fidej 859 (1), Kramer 849 (1), Križovnik 849 (0), Sotler 834 (1). V 16. krogu se bodo Šoštanjčani na Ravnah na Koroškem srečali s Fužinarjem. Prav tako s 6:2 so slavila dekleta, ki so z izidom 2361:2323 premagale igralke Bresta. Domačinke so z odlično igro povedle že na začetku in do konca razliko le še povečevale. ŠOŠTANJ: Mihaljev 389 (1), Hojan 408 (1), Drev 411 (1), Lesnik 368 (0), Podbrežnik 394 (1), Premic 391 (0). V soboto bodo Šoštanjčanke gostovale v Mariboru pri ekipi GIM Miklavž. UL.F. Strelski šport Na evropskem strelskem prvenstvu v Varšavi je v slovenski reprezentanci v streljanju s pištolo nastopil tudi Velenjčan Simon veternik. Ekipno je Slovenija osvojila 15. mesto, Simon pa je med posamezniki kot najboljši Slovenec s 573 krogi zasedel 15. mesto. V 6. krogu regijske strelske lige nacionalnega programa na strelišču velenjskega Mroža so zmagali strelci Dušana Poženela z Rečice pri Laškem, gostitelji so bili drugi, strelci Doliča pa četrti. Med posamezniki je bil najboljši Velenjčan Žučko s 363 krogi, Trebše pa je bil s 359 krogi peti. V ženski konkurenci je zmagal žalski Juteks pred Doličem, v posamični konkurenci pa so prva tri mesta osvojile žalske strelke Planinšek, Klavar in Derstvenšek. ■ F.Z. Karate Zanimivo v Šaleku Na prvi pokalni tekmi za malčke in malčice v telovadnici OŠ Šalek so nastopili tudi karateisti KK Erico in dosegli naslednje rezultate: kate-malčki: 1. Linič, 2. Crešnik; kate-malčice-ekipno: 1. Erico (Pejkunovič, Božič, Šijak); borbe, malčki do 40 kg: 1. Pejkunovič; do 50 kg: 2. Martinovič; nad 50 kg: 5. Manirovič. ■ Mali nogomet Četrta poletna liga Športno društvo Dnevi želja iz Velenja bo četrtič zapored izvedlo občinsko tekmovanje v malem nogometu, torej poletno ligo za leto 1997. Pričeli jo bodo 20. Aprila, prijavnina je 20.000 tolarjev {možnost plačila na dva obroka), ekipe pa se lahko prijavijo na naslov: ŠD Dnevi želja, Kidričeva 57,3320 Velenje ali osebno vsak popoldne v klubskih prostorih na bivšem kotalkališču. ■ Z RUDARJEVO VSTOPNICO DO POPUSTOV 'Tn.EHi*- Nogometni klub Rudar Velenje je dal v prodajo stalne vstopnice za ogled tekem pomladnega dela prvenstva. Dobite jih na stadionu, v tajništvu kluba, po enaki ceni kot lansko leto. Novost: lastnik stalne vstopnice ima popust v kemični čistilnici Polak (10%), v urarstvu in zlatarstvu Tamše (5%), v Beli dvorani (za tenis in fitness 10%), v Turistični agenciji Palma (3 do 5%),v fotokopirnici RLV (5%), v salonu Lidija (10% za striženje in pedikuro), pri športno-terapevtskih izdelkih Mueller (30%), pri športni opremi (5-30%). Navedenim podjetjem se bodo pridružila še druga. Postanite član NK Rudar! Informacije dobite na telefonskih številkah 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro. Invalidski šport Kopica kolajn z državnih prvenstev V preteklem tednu so se invalidi vseh kategorij srečali na dveh državnih prvenstvih v zimskih športih, predstavniki Šaleške doline pa so bili s kopico kolajn zelo uspešni. Na državnem prvenstvu v veleslalomu v Kranjski Gori je nastopilo preko 100 invalidov iz vse Slovenije. Pri tekmovalkah je Zala Cesar osvojila prvo mesto in zlato kolajno, Irena Klosternik pa je bila bronasta. Tudi v moški konkurenci je bil najboljši Velenjčan Roman Kramer v kategoriji lažje poškodbe noge, Jože Koper je bil četrti, v najhujši konkurenci moških v kategoriji ostale poškodbe pa sta Tone Ravnjak iz Šoštanja in Branko Blagotinšek iz Velenja osvojila solidno 9. in 13. mesto. Gluhe iz Velenja je zastopal Martin Vršnik, kije osvojil bronasto medaljo z najboljšim časom med vsemi velenjskimi predstavniki. V nedeljo je bilo v Ratečah še tekmovanje Zveze društev invalidov Slovenije, kjer so uspešno nastopili tudi člani MDI Velenje. Med desetimi tekmovalkami v smučarskem teku jih je bilo pet iz Velenja. Najboljša je bila s prvim mestom Mira Vok, Marica Mogilnicki je bila tretja, Marija Vrdnik četrta in Štefka Drolc osma. Pri moških je bil daleč najboljši Stane Zager iz Topolšice, izkazala pa sta se tudi Jože Blatnik in Milan Burger. Lahko torej zaključimo, da se je zimska športna sezona za člane MDI Velenje tudi letos uspešno končala. ■ -tri h V nakupovalnem centru Velenje velika tehnična trgovina ..........................................................................je..........^eM°o................................. oče tudi v Velenju! Kdo ne pozna slogana »Nemogoče je mogoče«? In kdo ne ve, da je to slogan celjske Kovinotehne? Težko bi ga našli. Zato pa od prejšnjega petka dalje lahko tudi v Velenju kupujete v njihovem prodajnem centru, ki ga boste našli v spodnji etaži novega nakupovalnega centra pri velenjski pošti. Če bi želeli kar najkrajše predstaviti dejavnost Kovinotehne, bi preprosto rekli: trgovina s tehničnim blagom na domačem in tujih tržiščih. Za tem na videz preprostim stavkom se skriva trgovski sistem z veleprodajo, organizirano v šestih tržnih enotah v centrali in štirih predstavništvih v Sloveniji; v maloprodajni mreži se je s petkom osmim prodajnim centrom v Celju, Mariboru, Izoli, Novem Mestu, Brežicah, v Domžalah, na Jesenicah, na Prevaljah in v Ljubljani pridružil deveti, velenjski. Lep, sodoben prodajni center Kovinotehne V Velenjskem Kovinotehninem prodajnem centru bodo kupce zagotovo zelo razveselili s široko ponudbo tehničnega blaga. V njem boste dobili vse na enem mestu, ne bo pa vam težko kupovati in izbirati, saj je trgovina prostorna, pregledna, police v njej pa zelo premišljeno postavljene. Zato nikakor ne boste zgrešili artiklov, ki vam jih ponujajo po akcijskih cenah; teh pa nikoli ne bo zmanjkalo, saj se bo trudila, da bo kupce vedno pričakala dobro založena. V Kovinotehni so že prvi dan nagradili vse kupce, za največji nakup dneva ps& i - r .- J iiJB - - < fW to« j .< i si ; _ - t it ' " ; I 11 ... \-m r V • „ .s — * ,. ■ < i m te*i 1 'lil: w i ifij ' . «8 jr « n ; pa je kot glavno nagrado prejela pralni stroj Zdenka Jagodič (št. paragonskega bloka 980/06/0025). V soboto so upokojencem nudili 10% popust, ne glede nato, kaj so izbrali. Akcije, nagradne igre in podobno pa bodo, kot že rečeno, pripravljali prav vse dni v letu. Če se na hitro sprehodimo po vseh oddelkih Kovinotehne, boste na policah našli vse vrste inštalacij, orodij, okovij, vijakov, kemijskih izdelkov, gospodinjskih aparatov, keramičnih ploščic in kopalniške opreme, steklo, porcelan, kovinsko galanterijo in še mnogo več. Njihova ponudba je namenjena vsem, tudi podjetnikom in obrtnikom. V prodajnem centru vam tako zagotovo ponujajo vsaj 10.000 različnih izdelkov, ki zagotavljajo široko ponudbo tehničnega blaga. Center je skupaj s skladiščnimi prostori velik kar 1.600 m2, kar ga uvršča med srednje velike Kovinotehnine centre. Skoraj ni, da nimajo, sicer pa naročijo! Zlato pravilo v velenjskem Kovinotehninem prodajnem centru je, da bodo ustregli prav vsek kupcem. Če željenega slučajno nimajo na zalogi, bodo pa naročili. Zagotovo vas bodo pričakali prijazno, vam s strokovnimi nasveti pomagali izbirati in izbrati. Kovinotehnin prodajni center v velenjskem nakupnem centru lahko obiščete vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 15.ure. Vabljeni, da na svoje oči preverite ali drži, da je nemogoče mogoče tudi v Velenju! (D > ^eMoooče )\e*°Ooče - 20 % za kopalnice Gorenje