za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moč! GLASILO SVOTtOTtOMISELJVIH SLO VE JVC E V V AMEV.IK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Štev. 29. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at th. Post-Office at Chieago, Til., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 19. julija 1912. Kdor ne misli svobodno, bo ne more boriti *a svobodo! Leto XI. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj. —- V državnem zboru je bil sprejet zakon o brambni reformi. Z njim se upelje dveletna vojaška služba, toda le za pehoto. Izvzeti so tisti vojaiki, ki postanejo podčastniki, ki bodo morali služiti še vedno tri leta. V vojni mornarici ostane še vedno 41etna služba. Pravico do dveletne službe po vseh vojaških strokah so pa dobili oni (prostovoljci, ki so dovršili vsaj šest razredov srednje šole ali kako strokovno obrtno šolo. — Dosedaj se je potrdilo v vojake v celi državi vsako leto 103.-000 fantov. To število se pa sedaj zviša za leto 1912. na 136.000, za leto 1913. na 154.000, za ostala leta do leta 1924. pa na 159.000. — Vsako leto jih torej pobero toliko več. Praga. V Melniku so aretirali ravnatelja vinogradov princa Lob-kowitza, Matijo Deyla, ter ga izročili sodišču. Poneveril je baje kakih 600.000 K. Budimpešta, — Med vojaštvom v Budimpešti je zavladalo veliko nezadovoljstvo, ker mora že cele tedne opravljati službo na ulicah, cestah in trgih. Zato hočejo poklicati avstrijske, romunske in slovanske oddelke vojaštva, ki bodo prihajali v Budimpešto. Pridejo pa v Budimpešto: 3 bataljoni pešpolka št. 82 z Dunaja, 2 bataljona bos.-hereeg. pešpolka št. 2 iz Gradca, 2 bataljona .pešpolka št. 2 iz Braševa in po en bataljon iz Požuna in Trenčina, tako da bo ¿branih v Budimpešti 17 bataljonov in dva eskadrona. Če bo treba, bodo vojaki stražili električne naprave, kolodvore, poštne naprave in b'z- . ; j ie urade. Nemčija. Berolin. — Pod naslovom: “Cesar in Hamburg proti Prusiji” prinaša polmesečnik “Zeitschrift” razpravo o odklonitvi prošnje, ki jo je vložila “Knežja tvrtka” za podelitev koncesije za izselniško linijo Emden-New York. Vlada je odklonitev s tem podprla, da za takšno parobrodno črto ni potrebe in da zadostnjeti sedanji družbi Hamburg-Amerika linija in Sev. Nemšlki Lojd. V omenjenem članku trdi “Zeitschrift”, da ima nemški cesar Viljem naloženih 10 do 12 milijonov markov v nemških parobroduili družbah in to posebno v Hapag-liniji. Brez da bi se direktno reklo, se namigava, da je vlada proti omenjeni koncesiji, ker cesar noče imeti konkurence, ki bi utegnile škodovati njegovim zasebnim podjetjem. Kitajsko. Mukden. — Uporni vojaki so razdejali severni del predmestja. Tam se nahaja več bank, zastav-nic in velikih tvrdk, ki so jih u-porniki oropali. Nad 300 hiš je zgorelo. Zveza med predmestjem in mestom je prekinjena. Mukden. — Začetkom upora so ponudili Japonci svojo pomoč, kitajske oblasti pa so pomoč odklonile. Govori se, da nameravajo kolovodje teh nemirov tudi v drugih mestih provzroeiti podobne vstaje. Večina vojakov že od marca ni dobila plače. Italija. (Rim. — Vojni poročevalec lisifS, “Messagero” Zoli poroča iz Aten, da si je natanko ogledal utrdbe v Dardanelah. Peljal se je parkrat skozi Dardanele preoblečen kot častnik trgovske mornarice. On trdi, da se Dardanele vzamejo lahko brez izdatnih izgub. Moderno opremljene so le posamezne utrdbe in niti te bi ne vzdržale novim vojnim ladjam. Kot operacijsko bazo za zavzetje Dardanel priporoča Zoli otoke Imbros, Tenedos ali Lemnos. Rim. -— Papež namerava izdati v proslavo Konstantinovega jubileja encikliko, ki bo podala sliko .sedanjega položaja cerkve v katoliških deželah in v protestantskih pokrajinah. Papež hoče dokazati, da uživa cerkev v protestantskih in zlasti v anglosaških deželah več svobode, kakor v mnogih katoliških deželah, kjer jo baje zasledujejo. (!) Turčija. Carigrad. — Vesti, da hi Turčija prepustila Italijanom že okupirano obrežje v Tripolisu in Ci-renajki smatra turški vojni minister kot popolnoma zasebno mnenje listov, ki so te vesti objavili. Turška vlada ne bo in tudi ne sme nikdar priznati laške suverenitete čez Tripoliitanijo, ker bi s tem povzročila revolucijo, ki bi tvorila za evropski mir še večjo nevarnost, kot jo tvori dosedanja vojna. Vsled tega morajo priznati velesile pravno stališče in mučni položaj Turčije. Carigrad. — Vladni krogi so zaradi dogodkov v Bitolju strahovito razburjeni. Vojaški poveljnik v Carigradu se je odpeljal s 150 vojaki v Bitolj, da začne akcijo proti dezerterjem. Carigrad. — Seid beg je bil zopet izvoljen za voditelja mlado-turšlke stranke. Seid beg zasleduje baje zmerno politiko. Razne novice. Konvencija. V pondeljek dne 15. t. m. pričela se je konvencija “Zapadne Slovanske Zveze” s sedežem v Den-ver, Colo. Konvencija se vrši v dvorani Sv. Jožefa, Pueblo, Colo. To je tretje glavno zborovanje te Zveze, ki šteje okoli 800 članov. NESREČA. 8 premogarjev ubitih. Moundsville, W. Va. Osem prej mogarjev je 11. t. m. storilo smrt vsled plinove eksplozije v Panama rovu Ben Franklin premogovne kompanije. Premogovnik je bil več tednov zaprt, a ta dan je šlo 10 mož v rov in kmalu je bilo slišati pok eksplozije, kateremu je sledil iz šohta dim. Delavski vodja MeCabe je šel s rešilci v rov in so ven prinesli dva. moža, ki sta pa tako obžgana, da bosta bržkone u-mrla. Za ostale ni nobene nade, ker so se najbrž zadušili. Indianapolis, Ind. V bolezni se mu je um omračil ter napravil. samoumor stem, da je raz mosta Emriehville skočil v vodo "White River Jože Ivančič, star okoli 40 let, doma iz Runar-sko na Blokah, Kranjsko. Tu v Ameriki je bival kakih 18 let ter bil član treh društev in sicer: Dr. France Prešern št. 34 S. N. P. J.; dr. sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. in dr. sv. Barbare št. 68 spadajoče v Forest City, Pa. Pokojnik zapušča tukaj ženo, o-troke in brata. Bodi mu lahka tuja zemlja! F. Godina, Udor pri Panama prekopu. Colon, Panama. — V obširni rupi Culebra-prekopa se je zopet zemlja udrla. Do sedaj se je zemlje posulo za več milijonov kubičnih yardov in bati se je, da se bo udor nadaljeval. Vodstvo gradnje panamskega prekopa pripozna, da ji prete silne teškočine. Največja nevarnost leži v možnosti, da bo Culebra prekop zalit z vodo, ki nemore odtekati vsled zemskega plaza. V takem slučaju bo odgođena otvoritev panamskega prekopa. Po računu prekopne komisije bo eno leto vzelo, predno bo ena velikih parnih lopat odstranila sedanjo zemsko plaz. Na vse pre-tege delajo, da bi preprečili grozečo preplovitev. Srbija. Belg.rad. — Ko je bila generalna debata o izrednem vojnem kreditu zakljuičena, je bila kreditna predloga o 21 milijonih dinarjev z 79 proti 70 glasovom sprejeta. Radikalni disidenti so glasovali proti predlogi. Belgrad. — Konec seje srbske Skupščine je bil zelo buren. Naci-jonalist Agatonovič je pri razpravi o izrednem kreditu napadel vojnega ministra z najhujšimi ža-livkami, na kar je ta v svojem ¡odgovoru Agatonoviča razžalil in dvorano zapustil. Vsled tega so nacijonalisti razgrajajoč navalili na ministrske sedeže ter je prišlo do burnih prizorov. Darrowova poslednja priča. Los Angeles, Cal. —- Clarence Darrow ne bo popred zaslišan kot priča v lastni zadevi radi namišljenega podkupovanja porotnikov, dokler ne bodo zaslišane vse zagovorniške priče, kar se zna zgoditi v dveh tednih. Zagovomištvo bo posebno izpodbijalo poglavitne državne priče Bert H. Franklin in John R. Harrington. Obadva sta bila popred vslužbenca Darrowa in izpovedujeta kot nedotična. — Kakih petdeset obtožilnih prič bo zaslišanih proti njima. Francija. Rusija. Petrograd. — Car in nemški cesar se sestaneta v vodah pri Re-valu in ne v finskih vodah. Carja bo Spremljal ministrski predsednik. Potovanje francoskega predsednika Fallieresa se dementira Nemški državni kancelar Beth-mann-Hobveg bo baje takoj po sestanku, monarhov obiskal ruska gavna mesta. Pariz. “Journal des Debats” izjavlja na podlagi izjav vplivnih ¡francoskih politikov, da bi moral [kabinet v Rimu spoznati, da bi bilo za Italijo veliko pametneje, ko bi omejila svoje vojne akcije v Tripolisu. Francija sedaj ne more drugače postopati, kot da svetuje velesilam, da počakajo na razvoj vojne in da ponudijo svojo pomoč ,onemu, ki bo prvi pripravljen, da Se vojna mirnim potom konča. — Gotovo pa ne sme Italija zahtevati od Francije, da bi storila nekaj, kar bi stalo v nasprostvu tra-dicijonalhim prijateljskim zvezam med Francijo in Turčijo. Gotovo pa je, da se bodo odločilni politični koraki velesil pričeli šele pozno v jeseni. Čmogora. Cetinje. — Glasom zanesljivih privatnih poročil se je dogodilo v sob. in nedeljo več hudih spopadov med Miriditi in turškimi vojaiki. Na obeh straneh je bilo baje mnogo mrtvih in ranjenih. V podporo. J. Pogorelc 25c, A. Bučar 25c, Neimenovan 5c, J. Susta — Jaz nisem obnorel, rekel je ta, marveč vprašam le za svoje, kar sem posodil Barbi in tebi. ‘‘Ha, ha, posodil! Imaš li kaj dokazila, da je resnica?” — iSaj je bilo s prva celo tako govorjenje, da bo to-le vse moje! — Matej pokaže po lepem posl op-ju. — Pozneje sta me navijala toliko časa, da smo se zmenili na pol, slednjič je ostal meni le oni denar, ki sem ga tu zazidal; sedaj mi pa hočeš še to, moje .krvave žulje 'Utajiti, To je prehudo! ; f.'Kaj? Kaj? Kaj se menita?” pristopi Barba in se vmeša v pogovor. —O mojem denarju! zareži Matej tako odločno, 'kakor ni menda zarežal na sestro .še nikoli. "Ne budali! Ali nismo rekli, da je vse to naša skupna lastnina?” — Rekli smo in ste že marsikaj, kar meni toliko koristi kot lanski sneg ali pa ta-le skupna lastnina. Morda mi ,kaj vrže? ‘‘Kaj vrže pa meni?” vpraša mogočno Gašper. ‘— Vse, kolikor vrže, vrže tebi, poganja se Matej. ‘•"Torej kakšen denar misliš?” vpraša nagloma Barba, — Oni, Ikar sem ti ga posodil — če nisi gluha. ■"Ali ne veš, da tega ne dobiš drugače nazaj kakor tako, da tudi midva razdereva pogodbo. Saj nisi nikoli nič omenil, da boš zahteval svoj del nazaj.” ‘l|Le toži! Prav gotovo ne dobiš krajcarja, tako ti povem” — pravi mu zbadljivo Gašper. ■— O, moj Bog! vzdabne Matej in se prime za glavo. — Vse sta mi pograbila! Moji novci, moji novci! Toda čakajta: ni še vse izgubljeno. Pravica mora biti tudi za mene na svetu. ”Ha, ha, iha! Ti naju boš tožil!” zavpila sta oba soglasno in zasmehovala Mateja. Potem je rekel Gašper: "Ali ne veš, da si se že odvadil hoditi med ljudi. Vsa tvoja učenost se je povodila, ostal si prazen in osamljen kot ptičji strah v Strnišem. Ne smeši samega sebe, Matej, in pameten bodi ter ostani z nama kakor doslej!” — -Nikoli! zarentači Matej, s tckimi ljudmi: nikoli! Zadosti sta me vodila ?a nos! Tedaj se oglasi Barba: ‘‘Da bi te pamet zapuščala vsled starosti, to ni mogoče; jedini vzrok tvoji robatosti mora biti v tem, da si gotovo zopet zaljubljen. Saj menda še veš, kako si ljubil Lesarjevo gospodično ? ’ ’ — Dobro vem, kaj je bilo in ka- ko je bilo; vem tudi, zakaj je bilo tako, in prav je bilo, da se niso zvršili tvoji načrti. Mari nič ne veš, 'kaj Ugibljejo ljudje po vasi in po vsej okolici tja doli do Bistrice? ’■‘v ____ "Kaj?” vprašata oba h krati. —- Da sta imela mene le za norca, ko sem vama posojal denar, katerega sta potem pomešala s krvavimi novci — rajnega Lesarja. Da, tako je! — ‘‘Kaj pa ti veš?” zarjove Gašper kot prešie, ko si mu zasadil nož v srce. Pogleda ga tako groz-no, kakor da mu hoče z očmi prodreti obleko, prsi in srce, samo da bi videl, kdo je penzijonistu razodel grozno tajnost. — Kar sem vedel, to sem 'že re- ===== VABILO ===== skupni piknik chicaških društev S. N. P. J. Polrg drugth Številnih zanimivih in zabavnih točk rbseta program petje zborov “Orel” in “Slovan”, kegljanje za nagrado, prosto zabavo in ples. Za dobro pijačo in izboren prigrizek je preskrbljeno. Zbirališče v Narodni Dvorani, Center Ave. in i8th St. Odhod o i ravnotam ob polu devetih (8:30) ziutiaj. Vstopnina skupno z vožnlno tja in nazaj znaša 50c. ODBOR. kel, in če dostavim, da si ti na Hrvaškem često postopal, ker nisi bil še nikoli za resno delo, 0-pravičena je sumnja, da si lepd novce, kar si jih poslal domov in zapravil na 'Hrvaškem, pridobil po nepošteni poti. "Pojdi, pojdi, krevlja stara! — To ti je gotovo natvezil oni rogovila Trobec, in penzijonisti nimate drugega opravila pod božjim solncem, Ikakor da obirate poštene ljudi. Ti še ne veš, kaj govoriš, ker tudi ne slišiš samega sebe,” zmerja ga Barba. — Kaj? Jaz ne vem, kaj govorim, jaz sem krevlja? Ali želiš, da povem, kaj si pa ti? Ukradla bi tudi Boga iz cerkve, ko bi ti kdo obljubil zadosti! ‘“Šepee šepasti!” — Tatica! "'Skopuh oderuški!”, zabrusi mu Gašper. Potepuh! obregne se Matej nič preveč ljubeznivo. "Capa vojaška!” zakadi mu svak. —- Ropar! Ropar! Le počakaj! Ti boš zmerjal dosluženega vojaka!? Tedaj pa ni bilo dosti več besed med njimi. Gašper je planil na Mateja, zgrabil ga krčevito z obema rokama za vrat ter ga — kakor je bil majhen — treščil ob tla. Zadavil bi ga bil, da ni prihitela Barba s koreem vode in jo pljusknila Mateju v očrneli obraz. — Tedaj ga je nehal mastiti razje-ženi svak. Pogledal je svojo žrtev z vidnim zadovoljstvom. Videe, da je v njem le še malo ali nič življenja, stopil je samo po drugi kureč vode in jo vrgel z vso silo Mateju v obraz. Potem ga je prijel čez pas in ga vlekel kakor mrtveca ven pred hišo — na kup gnoja. Barba mu je pomagala in s tem molče odobravala moževo početje. Kaki dve uri je ležal Matej pred hišo, 'kamor je zazidal toliko lepih krajcarjev, potem se je popolnoma pretegnil in zavedel. — Vstal je in poiskal med drvi na dvorišču močno gorjačo; na to se opiraje stopal je polagoma in varno — ne v 'hišo, ker mu ni dišalo, marveč proti Reki in od tam naravnost k Lesarju, kjer ni bil več po oni nesrečni snubitvi. Hotel je tam Ivanu potožiti svoje gorje in pri njem poiskati dobrega sveta. Tisti dan okoli poldne se je pomikal na drugem koncu vasi v Hrastje lahek voziček, na njem .je pa sedel mladi Korenčan. Zamišljeno je zrl pred-se, in kakor je kazalo, ni se posebno zanimal za nobeno stvar v bližini. Ustavi se pred jedino gostilno v Hrastju. — Veja nad vrati je naznanjala le ob večjih praznikih, da se tu toči vino; po navadi je bila .gostilna suha. Josip Korenčan bi bil rad velel konjička izpreči, ker se pa ni nikdo lotil tega dela, ostal je naprežen pred hišo. Gostilničar se je namreč zibal na pragu sem in tja, pogledaval v pivsko sobo in na dvorišče, premeknil se pa vendar ni niti za korak nikamor. Mo: žu je najbrž zelo ugajal Korenčanov voziček, zakaj opazoval ga je tako, kakor da ga misli kupiti; skrbela ga je pa tudi še neka druga stvar: bal se je, da mu v tem času, ko bi se on motil pred hišo,m ide lahko Trobec iz gostilne brez plačila. Vendar je voz in konj toliko zamotil gostilničarja, da ni slišal, ko je glasno zazvenel kozarec v pivnici: cin, cin, cin! Za tem je dokaj razločno odmeval Trobčev glas: "Miha, vina, še vina!” A kakor je bil Miha o drugih priložnostih sama postrežnost, ni se danes zgenil s praga. Bil je tudi sam doma, navadno ga je v gostilni oglašala soproga, ki je danes delala na polju. Ta koles in ta konjiček! vzdi-hal je Miha, to mora iti, kakor bi plaval. I "Dober dan, oče!” pozdravi ga Josip vidno nevoljen, ker ni bilo nikogar, da bi pomagal izpreči. Miha tudi v zadregi odzdravi in se spoštljivo umakne, da bi stopil gost v hišo. "Ali je tukaj Jurij Trobec?” vpraša Josip krčmarja. "Tu-le notri poglejte, gospod Že od poldne ga srka! ’ ’ Vesel je bil, da mu ni bilo treba dalje po vasi iskati, ali veselje je bilo le kratko. Trobec je bil nam reč vinski že od prejšnjega dne, jezik se mu je zapletal, oči je i mel takšne, Ikakor da se je ravnokar vrnil od materinega pogreba, in vrlo je praznil kozarce. Ko ga je vprašal Josip o tistem dogodku na pašniku, kjer je videl g^u-horčevega Gašperja, ki se je potikal v goščavi, dasi so govorili sosedje in je Barba pravila, kakor da je že vsaj pri Sisku na Hrvaškem, — tedaj je pogledal Jurij Trobec tako neumito in zajedno tako nedolžno okoli sebe, kakor da ni včeraj niti sanjal o vseh teh Josipu tako neprecenljivih izjavah. Morda tudi ni hotel govoriti vpričo tovariša sopivca. "Ne vem, ne vem ničesar! Z menoj je bil Smodinov Blažek — tedaj še mlad — za poganjača; on bo kaj vedel o tem.” Potem je Trobec govoril o vseh mogočih drugih rečeh. Gašper namreč rad zahaja k Mihu v gostilno, in gostilničar bi ga utegnil izdati, če bi danes preveč govoril. Vendar pa Jurij ni zabil — ne jedenkrat, vsaj petnajstkrat je povedal, kako ga je včeraj žalil Suhorec zastran tega. Zato se je zdel Josipu pripraven zaveznik. Ali danes ni bilo mogoče ž njim skleniti zaveze, počakati mora "treznega” vremena. "Kaj bo 'Suhorec in njegovo bogastvo? Jaz mu že pokažem, če me bo tožil.” Tako je končal Trobec svojo dolgo tožbo o Suborcu. Radostno je zabeležil Josip čred-nikovo izjavo in vprašal gostilničarja, kje bi dobil Smodinovega Blažka. "Pri Smodinu, gospod,” rekel je Miha kratko, videč, da ni gospod nič preveč žejen. Josipu ni kazalo drugega kot dalje po vasi vprašati, kje pravijo pri Smodinu. Medpotoma je mislil o današnjem uspehu in zadovoljen je bil ž njim. Le to mora še dognati, kdaj in kje mu je poiskati Trobca na samem, da se ž njim pogovori. Slednjič sklene, da bode še najbolje, če se snide s črednikom kje skrivoma na paši ter mu pove, kako se mora ravnati, da zasledita pri Suhorcu še kakšno drugo sumnjo. Josip ni dolgo iskal po vasi Smodinove hiše. !Po nekolikem izpraševanju jo najde — Hrastje ni Veliki Dunaj — Blažka pa ne najde. Za yasjo je kosil deteljo. Prijazna gospodinja mu je sama stopila pokazat, kjp dela Blažek, Nekolikokrati se je mladenič sicer prijel, za čelo, a slednjič se je vendar domislil, da je bilo res, kar trdi Trobec. Da, in vedno bolj živo mu je bil pred očmi tisti večer. Nazadnje je bil celo pripravljen, spremiti gospoda na ono mesto, ali Josipu je bilo zadosti že to, kar je povedal. Nekaj minut pozneje je ropotal Korenčanov voziček po dragi strani iz vasi. Morda je hotel povedati Ivanu o uspehu današnjega pota, morda ga je vleklo tja tudi kaj drugega — kdo bi se čudil? Josip Korenčan se je nameni’, k Lesarju. Želel je videti katerega domačih, saj ni bil že od lanske jeseni pod streho, in toliko si vendar še nista bila z Ivanom na-vskriž, da bi se pohod več ne spodobil. Vesel je bil in nekolikokrati počil z bičem, da je konj dirjal kakor veter proti vodi. Ni bil še prav na mostu, ko vidi, da mu miga nasproti neki človek, naj u-stavi. Josip ga ni dobro poznal, dasi sam sebi ne bi verjel, ko hi trdil, da ga ni še videl. Bil je Matej. Prej je hitel k Lesarju tožit svojo nezgodo in si s tem lajšat srce. A reva, danes je nesrečen povsod, kamor le krene! Pri Lesarju ni dobil nikogar doma. Ga brijela je okoli delavcev, Ivan je peljal prof. Fran,kiča na Reko, vrne se še le jutri. Dalje prihodnjič. ALI BO ŠLO? jim niso skupne narodne naprave na srcu, zakaj potem eksistirajo ali menda samo za groš in pa za vresničenje svojih idejalov? Ce je temu tako, potem pa z barvo ven! List, ki se ne briga za narodne naprave, za blagor celega naroda in ne samo za vresničenje svojih i-dej, ni vreden, da bi ga narod podpiral. Tudi strankarski listi i-majo svoj program, a ni ga pa slov. lista v Ameriki, ki ne bi v svojem programu imel postojanko, da bo deloval v korist svojega naroda. Zakaj toraj molčite? Povejte svoje mnenje, da pridemo do zaključka. Ako sprevidite, da je slov. sirotišnica potrebna in dobra narodna naprava, delujte v kooperaciji z drugimi, da se ideja vresničL Če pa mislite, da ameriški Slovenci, kot narod, ne potrebujemo sirotišnice ali sanitarija, pa povejte odprto svoje mnenje brez zavijanja. Mi smo tega mnenja, da je slov. sanitarij neobhodno potreben in smo pripravljeni za vresničenje istega tudi po svoji moči delovati. Če se pa narod izreče, da sanitarija ne mara ali da ga ni treba, pa bodemo poslušali željo naroda in se oprijeli druge boljše in morda bolj potrebne narodne naprave. Slovenska 'Delavska Podporna in Penzijska dru'žba, ki je'" imela svojo konvencijo v Darragh, Pa. se je izrekla popolnoma soglasno za ustanovo sirotišnice in je dala glavnemu odboru polno moč, da z drugimi podpornimi organizacijami vkrepa glede sanitarija. Družba je še mlada in šteje o-koli 500 članov, toda iz njihovega sklepa in kar so razna njihova društva na svojih sejah v ta prilog sklepala, kaže da je napredna in narodna in da ideja za ustanovitev slov. sanitarija ni napačna, temveč jo v vsem odobrava. Slovenski listi poglejte ! 500 rojakov se je izreklo po svojih zastopnikih ozir. delegatih, da se strinja z idejo in je tudi pripravljenih za to delovati. Ali Vas je morda sram, za to se pognati ali nimate več v vaših srcih rodoljubnega čuta? Katero je? Zapomnile si, da vsaka poštena kritika je častna in dobrodošla. — Če že druzega nočete storiti — kritizirajte! poznane nedolžnosti, povzdignil o-ei proti nebu, mrmral molitve in govoril ibudalosti. 57 oseb je bilo obtoženih in bili so več let v preiskovalnem zaporu; več teh so morali izpustiti, ker v slučaja obsodbe ne 'bi kazen delj trajala nego preiskovalni zapor. De Marinis, Alfano in Papi so bili ebđollženi, da so ukazali umor Cuocolo-va; pet drugih je .bilo obtoženih izvršitve umora, a ostali pripadnosti k zločinski druhali. — Obsojeni znajo biti k večjem na 20 let priseljeno delo. Alfanov 'brat, Ciro je v zaporu umrl. Obtožence je zagovarjalo 41 odvetnikov. Večkrat so vprizorili silne scene, posebno če je prišel v poštev izdajalec Abbatemaggio. — Pričetkom maja so pričeli sklepni govori odvetnikov a državni pravdnik je govoril 14 dni. Enkrat so se bili odvetniki odpovedali, ker je sodnik Bianchi razsodil proti njim. Sodnik je uradoval strogo nepristransko in pravično ; njegov poučni govor na porotnike je trajal 3 dni. Obdolžitev vsakega posameznega je vsestransko in objektivno razmotrival in porotniki niso mnogo časa potrebovali za svoj pravorek. Več obtožencev je trdilo, da so po krivem obsojeni,-h v splošnem, šo bili dokaj mirni. Dan pred razpravo je v mesto prišlo mnogo sorodnikov in prijateljev obtožencev in so seboj prinesli sveče, ,ki so jih darovali cerkvam. Tam so klečali cele ure ter molili za oprostitev obtožencev. — Proces stane italijansko državo $300,000. Denar pošiljamo y domovino. Po sledečih cenah: CAMORRISTI KRIVI. Dve leti trajoči proces v Viterbo, je konečno vendar končan. Devet spoznanih krivim umora, o-stali banditom. S temi cenami s„ vraetmjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v donžbvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State Bank 900 Blue Island ave., Chicago, DL Ali bo šlo? Kaj? ¡Slovenski Sanitarij ali sirotišnica. Z vso pozornostjo pazimo na slovenske časopise, 'ako bo kateri kaj o tem pisal. Slovenski časopisi izvzemši Narodnega Vestnika so ostali mrtvi za naš klic. Ušesa so zamašili in se še toliko niso odzvali, da hi vsaj povedali svoje mnenje, ako se strinjajo s tem ali ne. Kakor smo že enkrat prej omenili, bi se morali vsi slov. časniki brez razlike zavzeti za stvari, ki se tičejo slovenskega naroda. Ako Iz Viterbe—Neapolitanija — se poroča: Dolgotrajni in veliki proces proti 'Camorri je bil završen s krivorekom porotnikov dne 8. t. m. Devet obtožencev je porota soglasno proglasila krivim umora izvršenega nad zakonskima Cuoco-lo. Ostali so spoznani krivim, da pripadajo k zločinski družbi. Proces je pričel marca meseca 1911 in je bil povzročen vsled u-mora imenovane dvojice, ki je sama pripadala k druhali, toda sta baje 'bila izdajalca. Pozorišče u-mora je bilo mesto Neapolj, a razprava je bila preložena, ker v Neapolju ni ibilo mogoče dohiti nepristranske porote. Umorjena sta bila zakonska leta 1906. Ca-morra je prevladala Neapolj dol go, dolgo časa in ni ji bilo mogo če do živega priti, ker je policija sama ž njo drlžala. Odslej pa je bilo pozivljano orožništvo (cara-binerji), katero se je lotilo zadeve z vso resnostjo, da razkrije zločine camorristov. Za to so bili od camorristov in njih prijateljev proglašeni za podkupljive in kri-voprisežnike. Eden član te druhali, Albatemaggio, bil je izdajica; orožništvo ga je čuvalo kot svoje oko ,kajti banditi bi ga bili umorili pri najmanjši priložnosti. Obtoženci so bili med razpravo v železno kletko zaprti, ki je 'bila postavljena v sodni dvorani. .Njih vodja se imenuje Errieone ; v New Yorku je bil znan pod imenom Alfano ter bil v Italijo deportiran Med obtoženci je bil tudi eden du hovnik Vitozzi, lopov prvega raz reda, znan pod označbo “angelj varuh camorre”, ki je banditom za njih zločine dajal odvede, bil pa zato deležen naropanega plena. (Ta resnični fakt, naj si pobožni klerikalci vesolnega sveta dobro zapomnijo!) On je igral vlogo ne $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K 200 ! ¡61.50 K. 300 $102.50 K 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 K. 5000 KARO POSTANETE VESELI. Srečajte se z nami in mi vam .povemo ikako pridete do lepe farme, ki vam bode dala svobodo pred revščino in bosi,— neodvisnost, dobro zdravje, čist zrak in vse najboljše, dobro življenje in zadovoljstvo za se in družino. TO JE KAR Ml GARANTIRAMO. Zadavaljnost ali povračilo denarja — dobro rodovitno “clay loam” zemljo in ne pesek. Damo delo z dobro plačo. Več denarja si napravite na 40 akrih naše zemlje ¡kot pa na 200 akrih peska ali močvirja. Najboljši trg na svetu. Kaj več ie hočete? Naša zemlja rodi na aker 300 mernikov krompirja — 20 tonov pese, 75 mer. ovsa; 25 mer. pšenice, 2% tona sena, 250 mer. jabolk, 100 mer. jagod. To so goli fakti in ne proračuni. Pridite v naš urad, da vam povemo, kako z lahka pridete do farme. Če pa nimate časa obiskati nas, pišite nam. Imamo lepo knjižico za Vas. ILLINOIS—NORTHWEST COLO NIZATI ON CO. 90S Tacoma Bldg. No. 5 N. La 8alle St., Chicago, lil. ORIGINALNI IZDELOVALCI «RE6.TRADE MARK = Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena druga tvrdka. Pri kupovanju o-! «jejte na znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON Abbestos čevljih. Če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na O. W. JOHNSON, Natick, Masa. X S.S.P. v Zveza =/ Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, UL ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -S3rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: - JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC. 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika S os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. ŠKOF m KAPLAN. Spisal dr. Slane. (KONEC.) V izgoji zdajšnji učitelji Individualizirajo. Izgoja večjega talenta je lahka, pa tudi prav težavna, ker se ta ne da utesnevati v kako duševno smer, katera mu ni pogodi. Pameten kat. duhovnik uvideva, da tudi verstva umirajo in umrejo, da se nova razvijajo, pameten kat. duhovnik mora priznati, da naravne sile «vladajo svet in da je vse stvar naravnega razvoja ter da se ti razvoji ne dajo zadrževati na dolgo. In znak večjega talenta je, da sluti naprej več ali manj te razvoje. V tem obstaja vse delovanje in vpliv večjih talentov, genijev. Isti ne stvarjajo razvojev, le vidijo jih naprej, to je '“gospodov lastni duh«, kar se zove časa duh.” In v tem oziru je tudi pesnik tak človek. Kaj more on za to, da marsikatero razmerje, kako prikazen v človeškem življenju drugače pojmuje, kakor navaden človek: “nos numerus sumus et fruges consummere nati,” pameten starejši človek ga ne bo klel zaradi tega in pameten mož bo sodeloval v izgoji tudi takega človeka, dasi mu ni všeč na njem to in ono. — Vso mladino je treba gledati z ljubeznijo; ista gre naprej, prihodnosti nasproti. In je vsa ljubka ; saj ne moreš udariti trdo, ako ti kaj ni všeč na njej. Udariš kako žrebe, ko skoči kam na stran? Izgoja mladine stane tudi gmotnih stroškov. In Slovenci smo še le 60 let svobodni kmetje in imamo količkaj kaj prida meščanstva in drugega delavstva še le prav kratek čas. 'Večja premoženja naše posvetne fevdalne gospode so šla, niso prišla dosti v prid seda- njim rodovom. Bogataš pri nas je le kat. duhovnik po svojem fevdalno vezanem premoženju. — “Noblesse oblige.” — (Škof Pogačar, Wolf, pri teh malo postoj, cenjeni bralec, potem pa idi dalje in premišljuj, kaj še lepšega bi bilo rosilo na slov. zemljo iz delovanja Simona Gregorčiča, Aškerca, ako bi ju gledalo pametno, rodoljubno, milo oko kakega slov. kneza-dulhovnika. — Gregorčič je bil mehak. Kaj je bilo treba to mehko ljubo bitje S trdo roko prijemati! Bog nam je priča: Slovenstvo ni imelo in nima škofa, ki bi bil tolike vrednosti za ves narod, kakor ta veliki lirik Simon Gregorčič, ki nam je podal najlepši brevir za lajike, katerega pesnika lahko postavljamo na stran večjim lirikom drugih narodov. In štajerski ožji rojak Anton Aškerc, katerega smo spremili 12. m. m. k počitku v Ljubljani, visoko stoji glede talenta in koristnosti nad vsemi lavantinskimi dosedanjimi škofi in tudi nad Slomškom. Kaj je bilo treba ravnati ž njim, kakor bi bil kako duševno revče, dobro za to, da molitve opravlja za bolno živino proti plačilu 20 krajcarjev! — Kaj je v zdajšnjem času tudi najbogatejši posvetnjak ali duhov-r.ik-knez; kdo se mu še klanja, ki se je šolal in pridobil kaj omike! — Kaj pa šteje, če si tak človek sam domišljuje kaj visokega! — Simona Gregorčiča so prelepo po-svetnjaki, njegovi ožji goriški rojaki spremili do groba. Tam, kjer je zavila cesta proti pesnikovemu rojstnemu kraju, so vstavili mrtvaški voz in velik pevski zbor je zapel Gregorčičevo: “Nazaj v planinski raj!” Preljubka ideja to in prijatelj, muzikalen rojak, ki je dosti petja slišal po svetu in je sam dober pevec, mi je pravil, da še nikdar ni slišal peti tako krasno, tako ginljivo, kakor te pevce. Peli so z rosnimi očmi in z ljubeznijo do genija naroda, katerega vse bogatstvo so njegovi genijalni ljudje. In peli so inteli-genti dotienega manjšega kroga in spremljali ga taki, ki znajo misliti. In stal sem 12. m. m. pred “Narodnim domom” v Ljubljani. ¡Velika množica ljudi je stala tu. In zadonel je mogočno koral, ki so ga pelji ljubljanski pevci pred krsto, ki je hranila truplo večjega slov. talenta-duhovnika in peli tako krasno, tako ljubo, kakor se je še redko pelo v Ljubljani, ki ,slovi zaradi dobrih slov. pevcev. In ob grobu, — ali smo že slišali tako lepo, mojstersko peti prekrasno pesem: Usmil ’ se nas, Gospod ! Oba ta dva pesnika-duhov-nika so spremili posvetnjaki-roja-ki h grobom v tako veličastnem številu in tako ljubo, lepo, kakor še nikdar ni bil pokopan kak škof na Slovenskem. In ta dva velika dobrotnika Slovenstvu sta bila v mladih letih odgnana v svet, v katerem jima teologiene študije niso nič rabile v pridobitvi vsakdanjega kruha, v katerem tudi ni dosti kruha za literata,'ker je drugi človek na njem po večjem še revež. Dr. Miha Napotnik, lavantinski škof v Mariboru in nekdaj visoki predstojnik tega Aškerca, talenta ubogega Slovenstva na Štajerskem, tako so ravnali posvetni Slovenci na Kranjskem, posveten mož Iv. Hribar pa mu je preskrbel, ko je prišel kot kaplan ubog iz Tvojih rok v Ljubljano, gmotno podlago, na kateri je mogel izhajati, da ni gladoval! — Knez in škof in kaplan Aškerc! — Slovenci na Štajerskem pa se zahvalite vsaj v duhu, Iv. Hribarju za to. kar bi morali storiti Vi. DOPIS. Washoe — Bear Creek, Mont. Ne vem, kaj bi vam poročal iz i-menovanih krajev. Medvedov ni, slovenskih sweetheartov tudi ne, (razun enega samega) ako pa pišem od blata, kakor zadnjič, znam jih pri prihodnjem obisku dobiti po grbi. Ampak skoro ne morem drugače. Ko sem dospel tjekaj, bilo 'je najlepše vreme, drugi dan pa je padal temperenčni blagodar iz oblakov, kakor da hoče postati “gmej-potop” št. 2. — Končno se je le zjasnilo in podali smo se v slavno mesto Bear Creek na praznovanje 4. julija. Vse svečanosti vršile so se na, glavni ulici. ker nobene druge ni. ¡Zabava je bila veleimenitna. Po desnem hodniku tri bloke dolge ulice drenjali smo se doli, po levem pa nazaj, včasi pa smo za spremembo šli po levem doli in po desnem nazaj. Da nas dolga “rajža” ni preveč vtru-dila, pokrepčali smo se zdaj v tem, zdaj v onem saloonu s požirkom ječmenovca, rakije, ali vinca rajnega. Po sredi ceste bile so po- stavljene tablice z napisom “danger”, ker se ,je bilo bati, da kak drzen potnik vtone v blatu. 'Delavske razmere so precej neugodne. V nekterih rovih dela se 1—(3 dni v tednu, kjer se pa po več dni dela, pa vsled prevelikega števila delavcev, primanjkuje “kar” za nakladanje premoga. 'Vračajoč se iz Washoe v Bed Lodge dobil sem na “stage” zelo pisano družbo. Na “frontu”, poleg vofenika iz Makaronije, stiskal se je “newly-married” parček in se smejal neprestano in tako glasno, da so se plašile srake po grmovju. Na klobuku mlade gospe, nahajal se je cel (botaničen vrt, med cvetjem pa se je skrivala različna lazeča in leteča zverina. Poleg mene sedel je krivonosi či-fut, agent za “žajfo” in njegova “baksa” delala je prijetno družbo moji; sicer je bila njegova indijanskega pokolenja, moja pa ni-grovskega, a razumeli ste se vkljub temu. Dalje je bila na vozu ¡zgovorna italijanska signora, z še bolj zgovorno, zelo ljubko, šestletno yhcerko. Bilo mi je neznansko žal, da dekletce ni vsaj 10 let starejše. Častno mesto pod sedežem, zavzemal je dveletni petelin, rdeč kot zgodovinski Friderik Ru-dečebradec ali Barbarosa, zavit v veliko, zeleno, zimsko ruto. “Švi-cal” je revež, kot mlatič pri skledi pehtranovih štrukljev, svetohlinsko je preobračal oči in zde-hal od dolzega časa. Ponujal sem mu pest sladkih bonbončkov, a njegov petelinji ponos bil je, radi zelene rute-, tako užaljen, da jih ni maral. Morda se je pa pripravljal za pot v Nirvano in premišljeval kako imesto mu bo prisojeno poleg makaronov in polente. — Bi vam rad še kaj več pisal, pa skoro ne vem kaj, ker niti sanjati se mi (že dolgo nič neče. Upam pa, da bom kmalu zopet deležen kakih lepih sanj, ker moj dragi “divji” zapad, z lepimi slovenskimi cvetkami, nudi sanjskim bogovom dosti gradiva in — takrat se zopet oglasim! A. J. Terbovec. ni blagajni so našli celih 18 kopejk, Vložniki so izgubili vse svoje vloge v znesku okoli 300,000 rubljev. IŠČEM, Valentina Gregorin in Karola Kramar, oba doma iz Brezovske fare nad Ljubljano. Pred par leti sta se nahajala nekje v državi Illinois. Ker imam važnosti za o-ba naj se zglasita ali pa če kedo ve za njun naslov naj mi blagovoli sporočiti. Peter Pekljaj, Box 86 Moon. Run, Pa. 7-19 Sleparije v bančnem zavodu. Iz Petrograda poročajo: Takozvano petrograddko banko ruske industrije so uradno zaprli. Glavni organizator je poneveril več nego 100,000 rubljev in je bil že meseca marea aretiran. Banko so zaprli vsled ovadbe nekega uradnika v notranjem ministrstvu. V želez- Obednica Sarden City Botel & Botte t ŠtefanSkendrovič lastnik Izbrana domača vina, likerji in cigare 1345 W. 18th Street Chicago Tel. Canal 4671 0000000000000000000000 I LOUIS ROBSELi o o q Slovensko-hrvaškt o § SALOON I O o O Vedno sveže pivo, Izvrstno O O žganje In pristno domača vina. ® O O o o o 460 Grand ave. KENOSHA, WIS. Telefon 1199 O O O o o 0000000000000000000003 JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1921,Blue Island Ave., Chicago, lil. NAJEMNIK k TANA, IZDBIX>TALOA sodovioe mineralna voda in dragih neopojnih pijač. 82—84 Fiak St. Tal. Canal 1405 COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domain pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB. redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 105 Harrison ave., LEADVILLE, COLO Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE" 1809—1813 Loomis St., Chicago, 111. CANKARJEVI 8PI8I: Gospa Judit.................... Kralj na Betajnovi ............ Hiša Marij« Pomočnice.......... Hlapec Jernej.................. Jakob Ruda .................... Knjiga za lahkomiselne ljudi--- Nina . . . .................... Ob zori........................ Vinjete ....................... Za narodov blagor.............. Zgodbe iz doline, šent florjanske Za križen . ................... .76 1.00 .75 .76 .50 $1.00 .75 $1.00 $1.00 .75 .75 $1.00 Murnika «pial: Najhujši sovražniki ..............30 Znanci ...........................75 Troita spisi; Pri stricu ............................40 PREVODI Iz svetovne književnosti. Meška spisi: Mir božji ..........................$1.00 Ob tihih večerih ..................$1.50 JURČIČEVI SPISI: IV. zv, Tihotapec, Grad Rojimje, Klošterski Žolnir..........60 V. zv. Hči mestnega sodnika, Sin kmetskega cesarja... .50 VI. zv. Sosedov sin, Telečja pe- čenka in dr................50 VII. zv. Lepa Vida, Ivan Erazem Tatenbah ................ 50 IX. zv.: Doktor Zober; Med dvema stoloma ,..............50 X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev Iz ne- vošljlosti In dr...........60 XI. zv.: Tugomer, drama lz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška.. Remcovl spisi: Ljubezen Končanove Klare........75 Premaganci ......................30 Velik punt ......................75 V Študentovskih ulicah ........ .75 Zadnji rodovine Benalja ..... .75 SIENKIEWICZOVI SPISI: \ Brez dogme . . . ...............$1.50 Mali vitez v 3 delih............$2.50 Potop I. in II. zvezek........,.$2.50 Rodbina Polaneških v 3 delih----$3.50 Šorlija spisi: Človek in pol .................. .$1,25 Novel« in črtice, (vezana).......$1.50 Pot za razpotjem, (vezana) ------$1.50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slavelj; Antonio .50 KERSNIKOVI SPI8I: Agitator ....................$1.00 Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Ciklamen .....................$1.00 Gospod Janez, Kmetske slike 1 dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00 Kritika, Komentar ...............50 Lutrski ljudje, Testament ....$1.00 Na Žerdnjah ..................$1.00 Rošljin In VrJanko ............$100 Zbrani spisi, (pesmi) ......... .50 Levstika spisi: Obsojenci ................. -61-0® Svoboda .........................*® STRITARJA SPISI; Lašnikl .........................®® Jagode ..........................®® Pod lipo ........................ Zimski večeri ...................60 Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ......................$125 Ben Hur, (rezana)..............$2 Blagor na vrtu cvetočih, breskev Dim ........................... Igralec, iz spominov mladeniča. Roman ....................... Islandski ribič................ Jaccfue Damour in Nai® Mlcoulln Jan Marija Blojhar Roman ....$1. Kako pišejo ženske............$1, Karamfil s pesnikovega groba. Mali lord..................... Momenti........................$1 Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec ln dr. Pet tednov v zrakoplovu (vez.)$l Povesti Mlakslma Gorki ...... Prva ljubezen ............... Ruska moderna . . . . .........$1 Tolstoj ln njegovo poslanstvo. Taras Buljba ................ Tartarin Iz Taraskona . .... Vohun ....................... Knjižnica Nared, založbe v Colju. II. zv.: Izlet g. Broušfca ▼ XV. stoletje ...................76 Narodna Biblioteka: Babica.............................50 General Lardon.....................25 ,4(7»Zaroka o polnoči..................15 1 Za kruhom ....................... ,15 “NAŠ DOM." Zbirka najpoljudnejšlh ljudskih povesti. zv.: Cesarjevič in sestri dvojčkinki; Kronika Teharskih plemičev ........... 25c zv.: Zadnji grof, celjski ln Iskalci biserov na otolku sv. Duha ................... 25c 1. 2. Leposlovna knjižnica: Razporoka.......................$1 Mož Simone..................... $1 Ponižani In razžaljeni..........$1 Straža.......................... $1 Skrivnosti srca ................ .00 .00 .00 .00 .60 Ljudska knjižnica: Znamenje štirih, v 3. sešitkih... KNEZOVA KNJIŽICA. .30 II. zv.: Otok tn struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-, . ror Pia..................$1.25 III. zv.: Ivan Solnce; Grajski pisar...................$1-25 IV. zv.: Tiberius Kužo vel; meae . . . Pannonicus; - Vita. vitae .$1.25 .75 TOLSTOJEVI 8PISI: Kazaki................... TRDINATOVI SPISI: Bohovi huzarji ln Iliri....$1.25 Bajke ln povesti, I. zvezek..75 „ .. - H.............75 MM» HI. M ...... -75 » M i» IV. M ........I® Bajke in povesti, V. zv....1-25 Zabavni in poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa........ 2. zv.; Gorski potoki; Planinska Idila; Matija Valjavec.. 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov.................. 10. zv.: Življenje ln smrt Petra Novljana; Ella.......... 11. «v.; Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brum-za...................... 12. zv.: l*otepuh Marko ln kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja....... 17. zv.: Brambovci: Mladost; Vojna ........................ .40 .40 .40 .40 .40 .40 .40 Knjižnica časopisa “Naprej!" 3. zv.: Zakaj smo socialisti? ... 5. zv.: Kdo uničuje proizvajanj]« v malem? .................. 6. zv,: Prolearijat .............. 7. zv’.: Katoliško svetovno masi- ranje in svobodna znanost 9. zv.: Kapitalistični razred ... .10 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma ln na tujem..............25 Slovanska knjižnica: Na bojišču..........................40 Pripovestl o Petru velikem..........75 Slučaji usode ......................75 Božična noč ....................40 Mladost.............................40 Bele noči ....................... .za Bitka pri Visu.....................30 Boj za pravico................... 40 Brodkovakl odvetnik ...............75 Burska vojska .....................30 Cesar Jožef II.....................25 Bolgarija ln Srbija................50 Barvaste črepinje..................30 Črna žena .........................75 Deteljica ........................ 20 Dobra gospodinja (vezana).......1.50 Džungl..........................$1.00 Elizabeta .........*...............30 Etiketa in politika................15 Francka ln drugo...................25 F ra Diavdlo ......................30 Gozdovnik, 1. zvezek ..............50 Humoristični leksikon .............30 Igračke ........................ 75 Ilijada............................50 Izdajavec.........................50 Iz nižin življenja................50 Iz dnevnika malega poredneža., .75 Jurkica Agičeva .................1.00 Kako naj se pišejo zasebna pisma .......................... Svetovna knjižnica: Aleksianda Dumas: Dama s kamelijami................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek ....$2.00 Trije Muškertirji................ 2.25 Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertirjev.).... 2.25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najbolj ših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. 3. zv.: Prokleti ste...!........50 4. zv.: Rusinja ............50 5. zv.: Lux ln tenebrls lucet .. .50 6. zv.: Črtice z ogljem.........50 7. zn; Bolnik ................ .50 8. zv.: Kako se je pijanec lz. preobrnil ...................50 .50 .75 Kako vzgaja useda.................40 .50 35 9.zvt.: Jazbec pred sodnijo ZABAVNA KNJIŽNICA. .50 13. zv.: Za staro pravdo........ 14. zv.: Sami med seboj. Učen- jak (Igri.)...................25 15. zv.¡Pogreb, Brez volje, črti- ce. In druge povesti........50 16. zv.: Pri Jugoslovanih..........50 17. zv.: Pot spokornikov, ln dru- ge .........................50 20. zv.: Amerikanci (Igra) ln povesti ..............................50 .15 .15 RAZNI DRUGI SPI8I IN PREVODI: Andersenove pravljice ........50 Avstralija in nje otoki..............50 Avstrijski junaki....................75 j Kacijanar . . ............... Krvava noč v Ljubljani . Kitajci in Japonci ...............50 Knez črni Jurij.......... .20 Kraljica Draga ....................25 Križana usmiljenost ...............40 Križem sveta.................... ,40 Kratka zgodovina slovenskega naroda .........................50 Kultura in politika.........— . .10 Llbera nos a malo..................75 Lazarič LindaTSki, povest v ver- zich ..................... .70 Marjetica.........................50 Materina žrtev ...................50 Malo življenje............'.......50 Med knjigami in ljudmi........... .25 Mina ............................ 50 Mlinarjev Janez ...................40 Morski razbojnik ............... 1.00 Na krivih potih............*.... 40 Narodne pripovedke soških planin ......................... 1-50 Oče naš...........................50 O kulturnem pomenu slovenske reformacije .....................50 Pisana moti .......................40 Politično življenje Slovencev... .30 Postrežba bolnikov .............. .2® Peter Prostak (vezana).............40 Pol litra vipavca................ 75 Popolna slovnica eaperanidskega jezika ...................... .50 Pod spovednim pečatom; prva knjiga ....................... 1.25 Pod »povednim pečatom; druga knjiga ..................... 1.00 Prilike patra Bonaventure..........40 Pred nevihto......................30 Reformacije ln socialistični boji «latenskih kmetov ..............5$ Revolucija na Portugalskem.... M Reliefi ....................... .75 Rječnik hrvatsko«lovenski..........60 Robinzon . . ................ 60 Rusko-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev ......................... 2.26 Repoštev ....................20 Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878, II. zv..........75 Skrivnost najdenke ................30 Socijalizem in moderna veda... .50 Spake .............................75 Spominski listi Iz avstrijske z godovi ve ........................25 Spomini na Prešerna................75 Srečolovec ........................20 Štiri ruske slike (vezana)...... .50 Štiri ruske slike (broširana)... .30 Tajnosti španske inkvizicije, I. zv.. 05 Telesni naš postanek razvoj in konec ........................ .75 Tilho in drugi....................75 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ........................ 1.00 Ugrabljeni grofič .................30 Ukrajinske dume....................15 Undina ................,........ ,45 Uporniki..........................40 Utrinki...................... .$1.00 Vaška kronika.....................75 V delu je rešitev.............. .20 Veliki trgovec....................50 V kamnolomu ................... .30 V naravi................. .......50 Vojska na Turškem..................35 Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V tujih službah............i......50 V znamenju življenja .............75 Za bratoljubje .................. 40 Za srečo ......................... 40 Zgodovina avstrijsko_ogrske monarhije ........................25 Življenja trnjeva pot..............40 Zlatokopi ....................... 30 Zmaj iz Bosne......................50 Zlatarjevo zlato..................75 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih. znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. BROŠURA “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU’ je izšla v založbi “GLAS SVOBODE” in stane s poštnino vred 35 centov. Roja'kom (priporočamo najtopleje, da sežejo po njej. AKO ŠE NISTE. POŠLJITE NAROČNINO. “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) i weekly Published by M V. KONDA (SL CO. 1809-1813 Loomis Street ^nicago, Illinois. Subscription $2. <70 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki.__________ 'Si-as Svobode’ izhaja vsaki petek -------------in velja -------------- ZA AMERIKO: .. „„ Za celo leto..........#2.00 za pol leta............... Z A EVROPO: Začelo leto...........#2.50 za pol leta...........#1.25 Naslov za dopise in poSiljatve je GLAS SVOBODE 1809 -1813 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik A& nam natančno naznanijo poleg Novega tud Stari naslov. 291 IZVOD DEMOKRATIČNEGA ČRTEŽA (PLATFORME). Mi zastopniki demokratične stranke, zbrani v demokratični narodni konvenciji, ponavljamo s tem našo neomejeno vdanost nasproti načelom demokratične državne uprave, ki so osnovane po Tomaž Jeffersonu in katere so u-veljavljene od mnogih uglednih demokratičnih predsednikov. Tarifna reforma. Mi s tem izjavljamo, da glavno vodilo demokratične stranke obstoji v tem, da Zvezna vlada na podlagi ustave nima ne pravice i ne moči carinsko tarifo nastaviti, kot ne pobirati, izvzemši za pokritje dejanskih vzdrževalnih stroškov vlade ter zahtevamo tedaj, da se pobiranje takih carin o-rneiji na najpotrebnejše izdatke, M so potrebni za vizdržek poštene in štedljive uprave. Republikanski tarifni višek je glavni vzrok nepravilne razdelji-tve blagostanja; on sestoji v nekem davčnem sistemu, po katerem postanejo bogatini bogatejši in siromaki reVnejši. Pod njegovo težo trpijo posebno farmerji in delavci; po njem so vedno živila dražja, toda pridelki kmetovalca in izdelki rokodelca niso varovani. Farmer proda svoje produkte večinoma na svobodnih a 'kupuje pa izključno na zavarovanih trgih. V ponajveč zavarovanih industrijah kot bombaževina, volna, jeklo in železo so delavske mezde nižje, kot v bakoršni si bodi drugi industriji. Mi zavržemo republikansko pretvezo, češ da mezdno razmerje se določuje po tarifih in trdijo, da se pri tem mora edino .upoštevati tekmovanje. Mi priporočamo takojšnjo revizijo visokih tarifnih postavk, katere so v mnogih slučajih jednake uvozni prepovedi in vstrajamo pri tem, da se znatno znižanje pri tistih carinah odredi, ki je določena na živila. ¡Predmeti, ki stojijo v konkurenci s trustnimi izdelki in produkti, ki se izdelujejo v Ameriki, a se v inozemstvu prodajajo ceneje kot v tej deželi, bi morali s pravnega stališča postavljeni biti na svobodno listo. Mi obsojamo početje predsednika Tafta, ko on ugovarja predloge, v katerih je colnina znižana na bombaževim, volni, kovini in kemikalijah in razventega votira predloge, v [katerih je bila stavljena svobodna lista za ljudi, ki bivajo na deželi. Republikanska stranka je po svojem postavodajalnem dejanja jasno pokazala, da ji ni bilo resno za revizijo tarifa in da po nji izvršene revizije niso bile v korist ljudstva. Ker pa je ona obljube iz leta 1908 prezrla, tedaj naj se jej dalje ne zaupa deželna uprava. Visoke cene živil.; Visoke cene živil so se upodobile za kočljivo vprašanje v ameriškem .gospodinjstvu. Republikanska stranka je poskušala se otresti odgovornosti za to razmerje, ker je zanikavala, da bi bile tiste pripisati visokemu tarifu. Mi temu nasproti trdimo, da so visoke cene večinom povzročena vsled postav visokih tarifo v, katere je ustvarila republikanska stranka ter ona, truste in komercielne zarote vždržavala in pospeševala. — Olajšava še zamore le po tem v vesti, da se znižajo carine na potrebnih predmetih živil in da se u-ničijo zločinske zarote. Antitrust zakon. ¡Zasebni monopol je zavržljiv in njegov .obstoj ni po nič opravičen. Mi zaradi tega priporočamo odločno izvršitev kriminalnih kakor tudi civilnih 'zakonov za odpravo trustov in njih uradnikov; istočasno zahtevamo take zakonite odredbe, katere ¡že pričetkoma o-nemogočijo obstoj monopola v Zdr. državah. Mi nadalje priporočamo, da se potrebno ukrene proti izvršitvi medržavne trgovine po korporacijah; proti vodstvu .več korporativnih podjetij po enem in istem direktoriji; proti preplovi-tvi delnic; proti samovoljni določitvi cen in proti obstoji podjetij, ki so vsled njih obsežnosti v položaju izključiti vsako sotekmova-nje. Mi obsojamo zavzeto stališče republikanske uprave nasproti Stahdard Oil Co. in tobačnem trustu, in dejstvo, da prva ni z antitrust-zaikonom nastopila proti obtoženi korporaciji i ne proti njenim .uradnikom, navzlic temu da je bilo dokazano kriminalno ravnanje proti omenjenem zakonu. Mi izražamo naše obžalovanje nad tem, ker se je Shermanovemu antitrust-zakonu dalo tolmačenje, ki mu jemlje učinek in predlagamo, da se potom nove postavne ■odredbe da onem izaikonu prvotno obliko in sicer tako, da se izključi vsaka podtika nenameravane misli. Državno pravo. Mi smo za ohranitev treh oblik Zvezine vlade, izvršilne, postavo-dajne in pravosodne. Meje vsake teh treh naj se strogo določijo in se naj nikar dovoljuje, da bi eden oddelek pri izvrševanju svojega posla posegal v delokrog druzega. Mi odločno ugovarjamo proti vsakemu ipoiskusu, posamezne države njim pristojno oblast oropati in moč Zvezne vlade razširjati na stroške prvim. Mi vstrajamo pri tem, da se tako narodni kot državni zakoni v svoji polni veljavnosti vporablja-jo nasproti tistim, ki v lastno korist nameravajo izkoriščati Zvezine privilegije, kakor v slučajih, kjer se gre za varstvo posameznega proti premoči oblastnika. Dohodninski davek in direktne volitve Zveznih senatorjev. Mi čestitamo deželi k dvem važnim reformam, ki sti bili zahtevani v zadnji narodni platformi in ■sicer; dodatek k ustavi, kateri predpisuje pobiranje dohodninskega davka in pa neposredna volitev Zveznih senatorjev po ljudstvu. Mi priporočamo razglasitev obdavčenja kampanjske blagajne predno se vrši volitev, kakor smo to zahtevali že leta 1908; naredba, ki jo je republikanska stranka vedno izpodbijala. Predsedniške predvolitve. Pokret, ki namerava na popularno vlado, se bi moral pospeševati v vsaki državi potom uvedbe primernih postav, da bi bilo volil-cu možno jasno tolmačiti si vrline svojega Zveznega kandidata. Mi določamo, da narodni komite v njegovem bližnjem pozivu k sestanku konvencije stavi pogoj, da se imajo predsedniški kandidati kakor tudi izvoljitev delegatov in njih namestnikov vselej potom predvolitev postaviti in to povsod, kjer še ni takih državnih zakonov. Članom narodnega komiteja, katerih izvoljitev ni postavno določena, naj se jim da prednost pri predvoditvah. Kampanjski prispevki. Mi naložimo demokratični stranki, da sprejme zakon, po katerem bo korporacijam prepovedano prispevati v kampanjski sklad, in po 'katerem bo zabranjeno vsaki ¡privatni osebi dajati doneske, ki bi presegali maksimalno svoto. Službena doba predsednika. Mi predlagamo samo en predsedniški službeni termin in vstrajamo za sprejem tozadevnega zakona, tako da predsednik ne bo upravičen do ponovne izvoljitve. Demokratičen kongres. Vmestno je, da pri tej priliki opozarjamo na izvrstno delovanje poslanske zbornice 62. kongresa, kateri je bil po demokratih popolnoma kontroliran. (Tu je navede- na dolga lista dejanj, katere izpustimo). Republikanska potrata. Mi obsojamo zanikamo potratnost denarja, kateri je bil izpre-šan iz ljudstva po težkih davčnih bremenih in brezmernih dovoljenj ponovnih kongresov, po katerih so hili davki vedno kviško tirani in delavna vrednost znižana. Mi zahtevamo povratek k tisti preprostosti in štedljivosti, ki pristo-ja demokratični vladi in zmanjšanje nepotrebnih uradnih mest, vsled katerih plač, se le praznijo ljudski žepi. Železnice, ekspresne družbe, brzojavi in telefoni. Mi priporočamo temeljito nadzorstvo odplačil železnic, ekspresnih družb, brzojavnih in telefonskih* črt. V to svrho priporočamo vrednostno cenitev imetja taeih družb, kakor tudi, da se doženejo upravni stroški potom meddržavnih trgovinskih komisij. Mi smo za postavodajo, katera navedenim družbam zabrani s svojimi .odjemniki, naj si bo na kakšen način si hoče, v tekmo stopiti. Mi priporočamo znižanje rat, toda ne v slučajih, kjer bi se to zgodilo na stroške delavskih mezd ter bi imelo za posledico pomanjkljiv obrat. Bančna postavodaja. Mi protestiramo proti takozvani Aldrich-Bill ali pa ustanovitev kontrolne banke in mi zastopamo prepričanje, da nastop kake panike, združene 'z breždelnostjo, kot mrtvilo trgovine in prometa po sistematični in znanstveni bančni reviziji, bi bila onemogočena. Bančni namen je, da olajša prometni živelj in ne, da bi zadnje pod svojo kontrolo spravil. Mi obsojamo shranitev vladnega denarja v nekaterih prednost vživa-jočih bankah. Kredit za poljedelstvo. Jednako visokega pomena je finančna reforma kot kredit za poljedelstvo. Mi tedaj priporočamo inozemska kreditna društva temeljito pretehtati, da se dožene, bi li bilo priporočljivo tu v Ameriki vpeljati jednak sistem. Mi priporočamo tudi ustanovitev ročnodelnih šol ter silimo, da Zvezna vlada dovoli ustanovitev takih šol, ki hi bile odmenjene poljedelstvu. Vodne ceste. Mi ponovimo našo v zadnji platformi dano izjavo, ki se nanaša na vzdrževanje naših naravnih pomožnih virov in razvoj naših vodnih cest. Sedanje opustošenje dolenje doline Mississippdja podkrepi .potrebo regulacije rečnih obrežij po trdnih nasipih in primernih varstvenih obrežnih naprav ter vporabo. iz obrežja izstopi je vode 'za preplovbo pušča v-nate zemlje. Poštne poti. Mi priporočamo skupno delovanje zvezne-in državne vlade v napravi in vzdržavamju poštnih potov. Pravice delavskega razreda. Sodišča in postave tvorijo o-brambo naše svobode. Kakor je delavsko ljudstvo njim nasproti dolžno spoštovati zakone, tako tudi mi zahtevamo, da se ne bi sodišča in postave v to zlorabljale, da bi razred delavstva vklepali in izkoriščali. Ohranitev pomožnih virov. Mi vstrajamo za ohranitev in razvoj naših naravnih pomožnih virov v korist vsega ljudstva in dežele. Naši gojzdovi, naše vodne zaloge, naši rudninski zakladi, naše plovb en e reke in vsa druga prirodna bogastva, s katerimi je naša dežela bogato obdarjena, tvorijo temelj našemu narodnemu blagostanji! V to svrbo bi se morale ukreniti potrebne postavne določbe, da ne bi ti zakladi prišli v posest zasebnih interesov, marveč da se ohranijo deželi. Poljedelstvo. Mi smatramo za primemo, da se uvede modemi poljedelski sistem in da se dola na povspeh trgovine s poljedelskimi produkti in sicer na način, da bo ime'1 od tega koristi poljedelec in konsument. Zaradi tega priporočamo, da navada, po kateri se zemljišča potom #VAŽNO# za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST.. NEW YORK, N. Y. •i* Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. hazardne igre oddajajo po primerni metodi nadomesti. Trgovinsko mornarstvo. Mi smo za to, da se pospeši postavnim potom razvoj naše trgovske mornarice, da se tudi napotijo zaželjene trgovske zveze z južnimi republikami, vendar naj se to zgodi na način, da ne bo ljudstvo obremenjeno z daljnimi davki in ne da bi država dajala ka--ke subvencije. Mi tudi priporočamo, Ja so ladije, ki plovejo skozi panamski prekop carine proste; tudi se izjavimo za to, da se ladijam plovi-tev skozi prekop zabrani, katere so kontrolirane po železnicah. Pristna živila in sanitarne razmere. Mi ponavljamo naše prejšnje izjave, v katerih smo priporočali spojitev raznih vladnih oddelkov, ki nadzorujejo pristnost živil, z regulacijo kvarantene im vseh druzih dotičnih naprav. Civilno službeni zakon. Civilno službene postave naj se z vso strogostjo izvedejo, da pride do svoje veljave zasluga in sposobnost in tvori za podlago k povišanju. Mi priporočamo tudi reorganizacijo civilne službe in, sicer tako, Ja se izplača vsakemu razredu vslužbencev njim pripadajoča odškodnina; izvantega pospešujemo razteg določil zakona na vse uradnike in vslužbemce. Reforma zakonov. Mi pripožnamo nujno potrebo reforme pri vporabi civilnih in kriminalnih zakonov ter priporočamo potrebne določbe, vsled katere se odpravi sedanjo, drago, sodno proceduro z vsem zavlačevanjem in negotovostjo. Philippinski otoki. Mi ponavljamo od demokratične narodne konvencije že trikrat oddano izjavo, po kateri smo proti politiki imperializma in kolonialnega izkoriščanja na Philippi-nah in kjer si bodi. Pogodba s Rusijo. Mi priporočamo .patriotizem demokratičnim članom kongresa, ki so v to silili da se razveljavi pogodba z Rusijo iz leta 1832. Tovorna pošta in poštno dostav-Ijenje na deželi. Mi podpiramo ■vpeljavo tovarne pošte ali poštni ekspres in razširitev prostega dostavljanja pošte v deželnih okrajih. Potem ko še razpravlja o bodoči panamski razstavi, o varstvu a-meriške uniforme na javnih veseličnih prostorih, o penzijah, za katere se je platforma izrekla in še nekaj neznatnih točk, sklepa dokument z izjavo, da ima platforma opraviti s principi, ki silno tehtajo za blagor naše dežele. O tej famozni platformi izpre-govorimo še v eni prihodnjih številk “Glas Svobode”. GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO. POŠLJITE mi ....... brošur: “Škof proti župniku”, za kar prilagam ..................................$........ POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ............$....... NAROČNINO za Glas Svobode.......................$....... Skup.......................$......... Ime priimek ............................................ Naslov ................... Mesto in država ........... Sem star ali nov naročnik NAJVECJA slovanska TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND A VE.. CHICAGO, ILL TEU CANAL. 448 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. BROŠURA ŠKOF PROTI ŽUPKIKO stane samo 35c poštnine prosto. Za dobiti pri : GLAS SVOBODE C0- 1809-1813 So. Loomis StM Chicago. ■Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira. Slovensko Delavsko Podporno in Pemijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Društvo Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PHEDSEBINIK: Jos. Hauptman, Darrag&i Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. EAPISINIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: 4®,jfP0(N KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. RLAl ČELIK, Adamaburg. Pa. Box 2S. A. Sehweiger, Livingston, 111. in J. Gomilar, Johnstown, Pa. “Glas Svobode”, ki se je že izza početka Družbe zanjo boril, 0-stane še nadalje Glasilo S. D. P. in P. Družbe. Društvenim uradnikom naznanjam, da je konvencija sklenila, da vsak član prispeva po 25c za tri mesece in sicer v delno pokri-tev konvenčnih stroškov. Ta posebni asesment naj se prične takoj pobirati. Rojake po Zdr. državah vabim, da pristopijo k' društvom S. D. P. in P. Družbe in da ustanovljajo društva in se k nam priklope. 0- meniti moram, da sedaj in sicer do meseca oktobra, še laihko prav po ceni pristopite in zato ne odlašajte. Kdor hoče več pojasnila se naj obrne do spodaj podpisanega. Ker bo konvenčni zapisnik tako in tako priobčen se ne bom spuščal na tem mestu v podrobnosti konvenčnih sklepov. Članom društev št. 9. in 10. naznanjam, da je bila ura in verižica izigrana zadnji dan konvencije in da jo je dobil novožvoljeni gl. predsednik M. Jager. ¡Pozdravljam vse brate in delegate. Jos. Hauptman, glavni tajnik. Odškodninski zakon. NEKAJ KRITIKE. VRHOVNI ZDRAVNIK: DS. OOBJORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. DRUŠTVENI URADNIKI. Dr. št. 1 v Darragh, Pa. : Preds. Anton Klančar, Box 87, Arona; tajnik Jos. Hauptman, Box 140, Darragh; blagajnik Martin Horvat, Box 140, Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Predsednik Stefan Flere, Box 122 tajnik Anton Frbežar, Box 141; blagajnik John Flere, Box 122; vsi v Adamsburg, Pa. Dr. št. 4 v Waukegan, HL: Preds. A. Celarec, 706 Market st. ; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar. 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St. Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds. Fr. Klemenčič; tajnik in blagajnik Math Petrich, Box. 183, Cliff Mine, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, Box 904; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Schweiger, Box ,148; tajnik Frank Plazzotta, Box 148 ; blagajnik Matija Gorenz, Box 132; v«ii v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamut; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 213 ; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. ¡Predsednik Simon Repovš; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Predsednik Ivan Bizjak, Box 85; tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; blagajnik Jakob Cesar, Box 82; vsi v Winterquarters, U-tak. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Martin Jager, Box 101; I tajnik Frank Perko, L. Box 101; blagajnik M. Jager, L. Box 101. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu. Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: ¡Preds. Mart. Smolšbnik, Box 94; taj. John Yrabitseh, Breezy Hill Sta., Kans . Box 1: blag. Rochus Godina, Mulberry, R. F. D. No. 2 ¡Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu, j Dr. št. 13 v Richwood, W. Va.: 1 Predsednik Geo. Zakrajšek; tajnik Frank Fatura; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, jW. Va. I Dr. št. 14: John Gomilar, pred., , R. F. D. No. 3 ¡Box 146; Josip Gla-jvač, tajnik, R. F. D. No. 3 Box * 144; 'Frank Kovačič, R. F. D. No. 3 Box 150, blagajnik. Vsi v Johnstown, Pa. Novo pristopil člani: K dr. št. 1: Karl Knute, cert. št. 455; Gašper Gvrico, 456; E. Stefanom, 457; Ernst Trotter, 458. K dr. št. 4: Frank Trampuš, cert. št. 459. K dr. št. 5: Jos. Bogataj, cert. št. 4*60; Val. Koritnik, 461; Martin Juvan, 462; John Tomažič, 463; Mike Bosičevič, 464. K dr. št. 9: Vaclav Raček, cert. št. 465; Jos. Gmeiner, 466; Florijan Pertinac, 467; Alojs Sapor, 468; Frank Kerschka, 469. K dr. št. 10: Roman Sumer, cert. št. 472; John Roven, 473. K dr. št. 11: Jakob Brenčič, cert. št.‘470; Peter Kopriva, 471. Suspendirani člani: Od dr. št. 8: Karl Bostič, cert. št. 189. Odstopli člani: . ,; , Od dr. št. 14: Aug. Klepec, cert. št. 414. Popotujoči člani: Od dr. št. 2: John Flere, cert. št. 6. ' ' Od dr. št. 6: Fred Toman, cert. št. 115. Od dr. št. 10: Jos. Seiko, cert. št. 401. Prestopli člani: Od dr. št. 2: Štefan Flere, cert. št. 20 k dr. št. 10. Umrli člani: Od dr. St. 7: Alojs Ambroš, cert. št. 115. Od dr. št. 12: Math Riavetz, cert. št. 306. : t "• IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Konvencija S. D. P. in P. Družbe je zaključena in s tem je bil storjen zopet korak naprej na polju slov. podpornih organizacij. Na tej prvi redni konvenciji, na katero so poslala razna društva svoje delegate zavisili smo ono važno točko te organizacije, ki je vredna dobrega in temeljitega Studiranja. Glede penzije smo storili, kar je bilo najpametnejše, to je držali smo se strogo številje-nja in smo preračunili, da Družba je že sedaj vstanu dati $12 mesečno penzije vdovam po umrlih bratih in ravno toliko tudi onemoglim članom. Ali je sploh katera slov. orga- nizacija, ki bi tako lepo skrbela za vdove in sirote svojih umrlih članov? Pa to še ni vse. Družba plača $100 za pogrebne stroške poleg penzije. Nadalje v slučaju bolezni plača $7.00 na teden za dobo prvih šest mesecev in $3.50 za drugih šest mesecev v letu. Konvencija je trajala cel teden. Na isti je bil izvoljen nov odbor za dobo treh let. Zvoljeni so: ¡Predsednik: Martin Jager iz Conemaugh, Pa.; Podpredsednik, Anton Klančar, Arona, Pa.; Tajnik, JoS. Hauptman, Darragh, Pa.; Zapisnikar, Jos. Mostar, Adamsburg, Pa.; ¡Blagajnik, John Gantar, Waukegan, III.; Nadzorni odborniki: Louis Flere, M. Petrič in Henry Lamut; in Porotni odborniki J. Lekše, Breezy Hill, Kans.; Kompenzacijski zakon države Illinois ni tak, kot se domneva. Chicago Federation of Lahor je pred par dnevi posvetila 3 ure za diskuzijo o Illinois Compensation zakonu, katerega glavne izvlečke smo priobčili v zadnji izdajkGlas Svobode. 'Ohicaška delavska Zveza je pred dvemi meseci najela odvetnika Oruice, da temeljito preštudira ta zakon in potem poroča na seji Zveze. Debate vdeležil se je predsednik Fitzpatrick od '0. F. of L., nadalje preds. Wright od State F. of L., potem predsednik O’Neill in tajnik Russell od legislatumega odseka in delegat Flora, član komisije imenovane od governerja De-neeja iza izdelavo načrta tega zakona. ’ Odvetnik Oruice je rekel: “Samo pet odstotkov delavstva v Illinoisu pride pod varščino tega zakona, kajti isti določa, da pod določbe zakona pridejo samo tisti delavci, ki delajo okoli stopljene kovine ali kjer se nahajajo plini v nevarni množini. S to provizijo če se nahaja stopljena kovina ali plin v nevarnih množinah je pravd no vprašanje, ki le še bolj ovira hitro poravnanje, namesto da hi poravnavo povspešilo to je, da bi popravilo stari zakon tako, da se ne bi treba tožariti več let za odškodnino. Ta odškodninski zakon ni bil vstvarjen v dobri volji in ni bil narejen v prid delavcev. Tisti možje, ki so stali za tem zakonom in so se 'potegovali, da predloga postane zakon, so vedeli, da s tem ne bo delavcem v tej državi pomagano pri njihovem naporu za odstranitev bremena in zla mezdne sužnosti. Ko bi govemer Deneen in takozvani delavski uradniki v resnici hoteli napraviti zakon v prid sto-tisočev delavcev v tej državi, bi se prav gotovo potegovali za vres-ničenje lOToolovega takozvanega Employer’s liability zakona. O’ Toolov predlog bi odstranil vso gnjilobo starega odškodninskega zakona, kakor tudi vse pretirano smešne in infamne pravne obrambe delodajalcev, kakor postojanko o fellow servant, dozdevno riskiranje in kontributorične ideje o zanemarjenosti. Governor Deneen je zlovoljno .postopal, ko je samo-oblastno ovrgel 0’Toolovo predlogo. ¡Namesto da bi rešil industri-jelni problem, je s tem novim odškodninskim zakonom še bolj skalil vodo, ki dela konečno rešitev le še bolj težavno in za delavca skoro neizpeljivo in nevarno. Poglejmo m pr. samo nekatere učinke tega novega zakona. Isti določuje, da se ne more nobene odškodnine dobiti ali izterjati za smrt ali poškodbo delavca, ako ni bila smrt ali poškodba povzročena vsled nemarnosti kakega zvoljene-ga uradnika družbe. Človek ne rabi biti učen odvetnik ali vsaj podkovan v pravu, da ne bi videl kozla v tej določbi. Niti enega centa odškodnine ne dobiš, ako se je pripetila smrt ali poškodba vsled nemarnosti kakega poduradnika 'družbe. Praktično in večinoma pa so vsa povelja in ukazi izdani od poduradhikov in ne izvoljenih u-■radmkov družbe. In na ta način je skoro nemožno za delavca dobiti odškodnino za poškodbe ali smrt. Forman in clerki se smatrajo za poduradnike družbe in ravno ti so tisti, ki dajejo delavcem povelja in ukaze. Kdo je delodajalec v očeh postave? Če n. .pr. stavbeni kontrak-■tor, da kontrakt (subcontract) fi- nančno neodgovornemu človeku (ki sam nima nobenega premoženja) in če je eden njegovih delavcev na delu poškodovan ali ubit, tedaj kedo naj plača odškodnino za 'poškodbo ali smrt? Razsodišče ali sodišče ho morda razsodilo v prid 'delavca ali njegovih dedičev, toda kaj jim pomaga, ko pa denarja ne morejo izterjati ker sub-kontraktor nima nobenega premoženja. Še slabša je tista odredba, ki predpisuje: Če zahteva za odškodnino in obvestilo za isto ni vloženo od poškodovanega ali dedičev v teku 6 mesecih oziroma 30 dneh •potem se stvar smatra pravno zastarano. Znano pa je, da pri večini slučajev notranje poškodbe se ne da konstatirati pred enim letom ali več po nezgodi kako huda je poškodba in zato je delavec izročen nemilosti tega infamne ga odškodninskega zakona v prid delodajalcev. Najbolj nepravična določba tega zakona je postojanka, ki predpisuje, da se poškodovana oseba podvrže preiskavi kompanijskega zdravnika. To pa vsak ve, da kompanijski zdravnik bo stal vedno in povsod na strani kompanije, katera ga plača in bo vselej povdar-jal, da se ni poškodovanemu nič hudega zgodilo, če prav mu je obe nogi in obe roki odtrgalo. Ker se zdravnik boji za svojo plačo in službo, zapiše in če je treba tudi pod prisego izpove laž v škodo delavca in prid kompanije, ki ga plača. 'Za denar se vse dobi. (In tudi zdravniška spričevala, da je človeka konj ubil, čeprav ga je kap zadela. Op. st.) Res je, da delavci si lahko izvolijo, da ne pridejo pod določbe tega zakona, ako sami nočejo, toda pomisliti je treba, da 95% delavcev v tej državi nevedo ničesar o zakonu ali vsaj ne vedo kam bi se pismeno obrnili, ako nočejo priti pod ta zakon. (Vsak paragraf vsebuje dvoum-ljivo tolmačenje ali kakor pravijo Amerikanci “joker”. V vsakem paragrafu je besedilo tako, da ga mora konečno razsoditi le sodišče. Nekateri najboljši odvetniki v državi niso bili vstanu določiti, če njihov klijent pride pod ta zakon ali ne, ker še danes ne vedo kaj ta zakon pomeni in kako si ga naj tolmačijo. Nadalje ni pod določbami nikjer citirano, da bi moral delodajalec imenovati svojega zastopnika v razsodišče. V tem slučaju ne more nikdo delodajalca siliti v to in na ta način se vse pogajanje za poravnavo odškodnine samo ob sebi vstavi. Delodajalca se ne more niti s tožbo prisiliti, da imenuje svojega zastopnika in tako je delavec zopet potisnjen v kot. Najbolj imfamen del celega zakona pa je določba, ki predpisuje kazen od $10 do $500 za delavca, ki hoče dobiti odškodnino za -poškodbe, pa ni spolnil vsih določb tega spufanega zakona.” Da ta Illinoiški Workingmen’s Compensation zakon ni vstvarjen za (varščino delavcev in njihovih družin nam kaže fakt, da se niso proti njemu popolnoma nič vpira-li 'delodajalci in da so ga povsem odobrili korporacijski odvetniki. Na proteste delavstva pa se ni le-gislatura 'popolnoma nič ozirala. Če pomislimo, da so doli v Springfieldu — postavodajnici — taki ljudski zastopniki, kot je n. pr. Mason, delničar Western Electric Go., ki ima na tisoče delavlev rvpo-sljenih samo tu v Chicagi potem se ne rabimo čuditi, da sklepajo take zakone. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO W w PARNIKI PLTJTTSTO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. 27. julija Martha Washingtou 21. avgusta Argentina 31. avgusta Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne is pri.tanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč* najbhzja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje ser SLOVENSKEM JEZIKU GLAVNI ZA6TOP ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempt giavni last. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in dečke. Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri hingG JELINEK in MAYER, imitelja. Vogal Bine Island Avens in ISia cesta, Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. 0’ 0 M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 1914 Ashland Are., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. uro popoludne in od 4.—8. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana r svojo korist. ATLAS BREMING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje piro iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAOER | MAGNET | ORANAT | Razraža piyo r steklenicah na rse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Compagnie Générale Transatlantique Iz Hew York r Avstrijo ćez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na,parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna neona jedila. Pristanišče 57 flortl River vznožje 15th St., Hew York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. Uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak) 8. S. La Provence 8. S, La Lorraine 8. S. La Savoie Najboljše udobnosti y III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. 8. La Touraine Glavnizatop na 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMIRSKl. glavni zastopaik za zapsiu, 139 N. Dearborn St. Chlezg«, lil Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen West Roundup Saloon. Samo yi milje zahodno od postaj*. Vedno sveže pivo. —Postre žba solidna. Domača vina. Josip Cerovšek lastnik. Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno Čifiča. Potrežera vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 S«. Center Ave., Chicago, 111. DOPISI. Moore River, Zapadna Avstralija. Vselej se veselim, kadar mi pri-■de v rofce Vaš list, le ¡žal, ,ko toli-krat opeša na daljnem .romanju in pade — najibrže v koš kacega pošt. uslužbenca v Ghicagi. ¡Nadejam, se, da tudi čitateljem Glas ¡Svobode vstrežem, če kaj o-menim iz teh ¡pustinj : [Najvažnejši dogodek je tukaj pričetek 'gradnje ¡Preko-Avstral-ske ¡železnice, ki bo vezala tukajšnjo kolonijo z vztokom. Z ¡d o vršit vi j o te železnice, ki bo izgotovljena, v 3 letih, in pa imeso-•pot ¡unske 'železnice v Aziji (od Perzijskega zaliva do Bospora) približala se bo Avstralija Evropi za jako velik korak; ¡zlasti glede morske vožnje za potnike, ki bo na novi črti London-'Carigrad-¡Sydney za celih 14 dni krajša od sedanje. Kačih 30 milj vztočno od tukaj nahaja se glasoviti misjonski “staicijon” španskih Benediktincev — “New Norcia”. Dobri o-ičetje so prišli semkaj še pred belimi naselniki in so si prilastili velikanska posestva, kjer rede na tisoče repov razne živine. Vse jim oskrbujejo črnci-domačini, ki so tako postali hlapci na lastni zemlji. Je pač napak za uboge divjake, ko niso imeli zemljišene knjige. O kaki plači, seveda niti govora ni; kaj tacega je pač proti katoliškim načelom. Tako idealno gladko pa vendar ne gre, kot svo-ječasno v Južni in Osrednji Ameriki. iBaiš sedaj se nekaj puntajo; zahtevajo namreč kar cel “plug” tobaka na dan, namesto na teden, kot dosedaj. Zanimivo je, ko je mlajši rod svetlejše kože od starejših ; pravijo da je temu vzrok krstna voda; neverneži, ki ne poznajo čudelžnega vpliva sv. zakramentov, (?!) “pa trdijo, ¡da so za to odgovorni “Očetje” misijonarji- — ¡Rojakom, ki so prijatelji lova, morda drugi pot kaj povem v “ Glas ISvobode” o tukajšnjih lovskih razmerah. Lov je namreč tukaj jedna glavnih opravil podpisanega škrabača. Kar se mi najbolj dopade izmed dopisov rojakov v Glas Svobode, so številne pritožbe proti podražitvi sv. zakramentov in drugih duhovnih “ đrago'cenostij ”. Jaz bi rekel, da neodvisno misleč in zaveden človek za take st vari še “čika” ne vrže. Če pa vrjamemo čr-nosuknjarjem so te Stvari tako dragocene, da jih sploh ni moč preplačati. Čemu toraj tarnanje? Meni se zdi ¡mnogo pametneje, 'kot n. pr. če se delavčeva žena pritožuje o draginji demantov. Zlasti s krščevanjem se ljudem dandanes vse preveč mudi. Cesar “sv.” Konštatin, se je dal požeh-tat šele na zadnjo uro, ko je prej pustil še nekoliko svojih sorodnikov prikrajšati. Tako je. postal poceni svetnik in še z naslovom “Veliki”. — Zaljubljencem pa kličem v spomin, da se v vseh civiliziranih deželah (razun Avstrije) nahaja neka uradna oseba, ki ji tukaj — in v Zdr. državah menda tudi — pravijo “District Registrar ”; le ta ima pravico, da zategne vozel ravno tako dobro, kot fajmošter — poleg tega pa — ceneje. Kosmos. (Opomba ured.: Vaši želji, radi Turka, ¡Canada, vstreženjo. — Zdravi in prosimo, da se še oglasite !) znal razločiti, kaj je društvo in kaj je socijalist. Ali znaš dokazati, ti blebetač, da je kdo nas vprašal kje ¡drugod za dvorano kot v navadnih prostorih? In pa godba? Godba je bila najeta še le 2. julija! Ti žvečiš, kako je pismo smrdelo po soeijalistih, ko si ga dobil od društva “Triglav”. O ti prehlajeni možgani, ¡bacek in tajnik dr. sv. Jolžefa! hočeš, da hi vašemu -društvu kaj dokazali o nasprotovanju ; mislim da je -dovolj značajno vaše delovanje, ko sprejemate člane ki dolgujejo pri dru-zih društvih ! In to baš.tako, kakor ti Miha pri društvu “Triglav”. — Kako si se izrazil, ko sem te vprašal če bodeš plačal pri našem društvu? Rekel si, da ne boš in da pustiš to društvo; da nisi bil še nikoli bolan in da nisi dobil še nobene podpore, a naj bode sedaj malo oškodovano. Če si iBarberton, ¡Ohio. ¡S podpisom “Član 3 društev” sem v Glas Svobodi št. .26 nekoliko opisal društvene razmere v Bar-bertonu in da je društvo “Triglav” št. 48 S. N. P. J. ¡razpisalo na vsa takojšna društva vabilo za ¡skupno zborovanje itd. ¡Sedaj sem pa čital v listu ‘Am. Sl.” št. 31 dopis iz -BarbertOna, ki ga je ¡podpisal Mihael Železnikar in v katerem -pisec napada društvene u-radnike “Triglava” in socialiste; ker sem pa jaz ¡uradnik, namreč blagajnik društva ‘Triglav”, hor čem se nekoliko oglasiti, da g. -Železnikarju odgovorim kar mn gre: Žvekaš, da smo hoteli vse dvorane in godbe zarentati. — Ali nisi ti katoliški bacek prehlajen-? ¡Škoda je za prostor v Glaš Svobodi, da bi tebi temeljito odgovarjal in tebe opisal, ali toliko ti povem, da še piši zadosti poučen, da bi pa ti kakšen pobožen fant, zakaj ne bi plačal, ti u-radni-k in tajnik sv. Jolžefa? ¡Naj zadostuje samo to dejstvo in za sedaj molčim o dru-zih; toliko pa naj -še omenim, da tukaj vsi vemo, da dotični dopis v Am. Sl. ni zra-stel na tvojemu zelniku — si preveč zelen ti in vaš blagajnik. Ti Miha, zakaj nisi zapisal za črnega purana, ko vem, da si do sedaj samo črne videl in to pri J-žanskem Mavrinku. — V prihodno ne smeš podpisovati takih dopisov, ker veš da si ravno ti bacek pisal največjo laž. Jalz se prav nič ne oziram na take kot si ti in pa tvoja farska kompanija, ki opisuje našega so brata tajnika Er. Levstika, dru št.va št. 61 S. S. P. Z., in ker sem jaz tudi član tega društva, moram omeniti, da je imelo takajšno društvo “Ljubljana” S. D. P. Z. dne 30. maja svojo veselico, na katero smo bili povabljeni mi svobodomi-selci. ¡Na veselici so -bili držani razni govori, med 'katerimi je tudi izvrstno govoril naš sobrat in so-drug F. -Levstik, tajnik društva in klulba. Temeljito je dokazoval koristi, če ¡bi prišlo v Barbertomi do zjedinstva vseh društev, ker bi si lahko napravili svoj društveni dom in konsumni “štor”. Ali ne bi bilo dobro, če bi se to izvedlo!? Ali sedaj ¡kričijo ti farski hum-¡bugarji kaj bo ta “Dom”! Šola in cerkev popred!! O ti prokleti norci! ¡Neki — ime zamolčim — je rekel proti imenovanemu tajniku da ima vedno pripravljenih $100 za cerkev, pri tem pa vprašal i svojim umazanim jezikom: “koli ko boš pa ti dal za društveni dom?” Seveda, odgovoril mu je. da po svoji molči. No, tedaj pa backi kar na okoli z bisago po Barbertoni, in ,v par tednih ¡bo že stala cerkev. Samo pri meni se o-glašite in vem, da bo ravno tako kakor je bilo z zastavami, ko ni niti eno slovensko društvo z vami šlo dne 4. julija. Sedaj vemo zakaj niso hoteli stopiti v zvezo društvom “Triglav”, — zaradi “Doma”, kjer bi se socialisti ¡rodili. Vedi ti fantiček, da si še pre ¡mlad, za to ti ne zamerim; one mu delbeloglavcu, ki je še tako prehlajen v 'blagoslovijenih ¡možganih in pa tebi svetujem, da še kak šen bolj “naipreden” list citata kakor je Am. Sl. ter bosta sprevi dla, kaj je socialist in svoibodomi sleč. Posebno -priporočam brošuro “škof proti župniku”, ona je za vaju! In -te-bi Mihaelčck, ko si še mladuje š-e od tebe pričakovati, da se ¡boš ¡malo izobrazil, ko nisi še dolgo v Ameriki; in td se tvojega “‘podeu basa” takisto tiče Znaj, da zaradi vašega društva bo vseeno lahko “Dom” in če še tako ruješ, ti ki si za ušesi moker, ¡Za -d-ane-s naj zadostuje, če bo pa potreba pridem še. Konečno pozdravljam vse svo bodomiselne rojake. John Balant Gillbert, Minn. -Pred tedni sem poročal v nam cenjenem listu Glas 'Svobode št. 25 o naših slavnostih, ki so se vršile v Gilbertu, Minn. In sedaj se ti kar oglasi eden najbolj vernih ka toličanov, to kar si jaz ¡mislim, da nisem spisal /omenjeni dopis po njegovem okusu. Halo! g. -Frank Ulčar, kaj ste se tako ¡razjezili v Am. Sl. št. 31? Vi pišete, da me bodete kar “lifrali” iz Gilberta in da mi Vi bodete žgance žabe lili, da zmerom gobezdam in da sem h.......prosil ¡za dež na dan birmovanja. Da, dragi g. Frank Ulčar, grdo ste se po zobeh loput nili. Jaz ne prosim vraga ne in če ga še lepši nakinčate. In prosim Vas g. France Ulčar, kaj Vas je tisti dopis tako razjezil? — Jaz nisem pisal nobene laži, marveč samo resnico, kar sem jaz slišal žensko iz naselbine Geenz, Minn., ki je pripeljala birmanca k birmi. Ni bila sama, bilo jih je več in ko so slišale, da morajo plačati -za sv. ¡zakrament, se jim ni vidio prav. In ako se kakšen župnik pripelje s svojo sestrično ali sestro, za to pač nemorem jaz pomagati. Lepo Vas prosim g. France Ulčar ne hodite zato jezni, saj še jaz nisem, ko me tako grdo zmerjate lažnjivim in umazanim jezikom ter mi priporočate nekakšne knjige. A-li prijatelj ¡moj! Knjig in časopisov imam jaz zadosti; sem naročnik na 4 časopise in knjig i-mam za en “vilibar”. Tedaj, kakor se vidi je Vam potreba pouka in naročite se na “Glas Svobode”, tam imajo v zalogi veliko poučnih knjig, kar Vam bo jako koristilo. In še nekaj, g. France Ulčar! — Kakor jaz razvidim iz Vašega dopisa, sem celo socialist, pa še več jih mora biti v Gilbertu; tako Vas vsaj teastopim. Toda boljše bi bilo, da jih Vi -g. France Ulčar -pustite ¡pri miru; bo Vam ¡bolj v korist nego v škodo. “Ako kdo tebe pusti pri miru, pusti tudi ti njega!” -Saj ste katoličan: “Ljubi svojega. -bližnjega, kakor sam sebe.” A Vi pa -p-išete, da ¡mi bodete zabelili ‘žgance, tak. v svobodni nam deželi, kjer imamo vsega -dosti, če delamo, in pa tudi cerkve znamo podpirati če 'hočemo, ali pa tudi ne! — - Za danes zadosti, pa pozdravljam vse čitatelje Glas Svobode. Joe Grahek. Bingham Canyon, Utah. Pošiljam naročnino za nam cenjeni list Glas Svobode, na katerega bi moral biti naročen vsak rojak, ker ta list je najboljši za nas dela vce tripine, ker se bori za napredek in svobodo ljudstva. ¡Pri tej priliki naznanjam vsem rojakom širom Amerike, kako se nam godi v tej naselbini. Z delom g-re še precej dobro v tukajšnih bakrenih rudnikih ; dela se stalno in tudi se še precej lahko dobi delo. Seveda s ,tem ni rečeno, da je najboljše, delo je težko kakor menda povsod v Ameriki. Kar se tiče društvenih razmer, še precej dobro napredujemo. -Društvo ‘¡Slava Bogu-”, Narodne Hrvaške Zajednice, je kupilo novo društveno zastavo in jo dalo 5. julija blagoslovit v kat. cerkvi. Po maši je društvo v spremstvu godbe odkorakalo v dvorano Ca nyon Hall in tam priredilo veliko plesno veselico, tako da je bila dana lepa prilika plesu že-lniim se ma-lo sukati. Veselica se je dobro obnesla ; dobička je bilo nekaj nad štiri sto dolarjev, kar je namenjeno za v društveno -blagajno. Sedaj pa moram nehati s piša njem da ne bi moj dopis ‘ ‘ rajžal ’ ’ tam daleč, -daleč v tisto peklensko žrelo, ki se imenuje uredniški koš, in pa tudi vroče mi je, da kar zijam. Pozdravim vse čitatelje in čitateljice tega lista širom Amerike. Udamičev Tone. ristil, a še manje škodoval. Dosedanje skušnje me uče, da se je bolje dati zapisati hudiču — v bukve, kakor pa kakšnemu krščenemu — 'ži-du; kajti v vsakem slučaju se človek poprej znebi prvega kot zadnjega. Drugače ste mi lahko še hvaležni, ker sem napravil še nekoliko brezplačne — reklame za Vaš najnovejši busi-ness ... In ko Vam bo zopet prišel kak Kužnik v roko, ga boste iztirjali lahko sami, vam ga ne ho treba izročiti v to namenjeni družbi. —-------- Dalje je nesramna laž, da sem Vam očital, da ste vdovi denar pokradli. Tega bi nemogel očitati nobenemu banditu, ker vdova -denarja tedaj niti imela ni, toda -bili ste Vi ta čas edini boss, čez njej plačani posmrtnini od dražbe/Če ste že šli potem ž njim v Ribnico ali ste ga tukaj držali me ne briga. Jaz sem povedal v listu resnične fakte, koje tudi dokažem v vsaketh. slučaju. Vašega pretenja z tožbo se pray nič ne bojim; nastopil bom z odprtim vezirjem do kaz resnice. V tem slučaju znate zvedeti še marsikaj in se prepričati če Ahasver ve še kaj več kakor,^da je živ? GoSpod -Tone, Vam kot staremu Amerikancu mora biti gotovo znano, kaj govore tisti kazenski paragrafi, občnega državnega zakona : V slučaju, da kakšna oseba ali -Skupina — -hoče izsiliti goljufivim — potom, iz posameznika, organizacije, ali korporacije nečesa ali več— kot je isti ali ista — po zakonu ali .pravilih dolžna izpolniti . . .? Dalje: Kaj predpisujejo tisti Article, v slučaju, da hoče kdo za dobro plačo — nekaj drugače dokazati —, kakor se je zato od ljudstva izvoljeni, zapriseženi organ izjavil? To prosim pojasnite mi, potem bomo videli kedo bolj diši — po Columbusu . . .? Sapienti sat! Ahasver, Cleveland, O. “Resnica oči kolje!” Ta rek je zopet, enkrat ponovno potrdil g. A. Grdina. “Veliki človekoljub” si najbrže domišljaj e, da je nekaka oseba sacrosancta ... ali pa še celo kako afrikansko “veličanstvo”, -ki sme nemoteno počenjati, kar se njemu zljubi . . . Kot odgovor na moj -dopis, v 24 štev. Gl. -Svobode, v kojem sem ga stvarno kritikova! radi iztirjanja posmrtnine za vdovo L. Ko-vae in njene otroke po pokojnem njenem soprogu ozir. očetu, od Security Casualty Co., ter ga opozoril na njegovo dolžnost napram omenjenim ¡(vzroka imam dosti zato) je riobčil v 51. številki C! Amerike neki dopis, v kojem me imenuje (kakor vse dopisnike) nesramnega lalžnika, obrekovalca in zavratnega napadalca na njegovo trgovino; konečno mi preti z tožbo, Coluimbusom in žlicami. Kar se tiče Vaše trgovine -g. Grdina, Vam moram povedati, da me prokleto malo briga. Nikdar jej nisem in jej nabodem nič ko It doesn’t pay to neglect your Health jS®®“ “ e e e flikct"" cu ¿ ■ttfiUk w H«;*1- če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, N.Y. ^ Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) Grozen zločin. V Trebčah pri Trstu se je izvršil 18. junija grozen umor. Župnik Anton Hrovatin je bil imovit mož. Govori se, da je premogel okoli pol milijona. Podedoval je to o-gromno vsoto največ po svojem stricu, ki je 'bil svoj čas -župnik pri Novem sv. Antonu v Trstu. — Ta poslednji je bil lastnik mnogih posestev, zlasti na Opčinah, pa tudi drugod. Njegov nečak, zgoraj imenovani Ainton Hrovatin, je i-mel ¡pri sebi dolgo let oskrbnico Katarino Kristan. Zadnja leta svojega življenja, ko je bil vpoko-jen, preživel je na svojem posestvu v Trebčah. V isti ¡hiši je stanoval tudi njegov brat Matija, ki je bil ipa siromak. Bil je v hiši ¡kot nekak gostač. V oporoki je pok. Hrovatin teapustil kuharici Kristan v oskrbo vse svoje premoženje v Trebčah, z dostavkom, da i-ma stanovati v hiši, katera je bila njegova last. Želel je tudi pokojni, da bi se njegov nečak, Karel Hrovatin, poročil z mjegovo kuharico, 381etno Katarino* Kristan, o čemer pa fant ni hotel ničesar slišati. — V hiši je bil ,po gostoma prepir že za časa, ko je živel pokojni župnik Hrovatin. Po njegovi smrti je bilo pa še slabše, ker ni imel kuharice kdo zagovarjati. Ona bi šla rada od hiše, a bi s tem izgubila pravico- do premoženja. Dne 18. junija- je prišel k njej že omenjen Karel Hrova tin, luščila je ravno grah, ter jo je prosil, naj bi mu bila porok za posojilo 1000 K. Ona tega ni hotela. Zato ga popade jeza, zgrabi velik nož in ji ga ¡zabode na mnogih mestih v telo, tako, da je kmalu izdihnila. Morilec se je sam javil oblastim. ¡Sedaj so aretirali tudi že omenjenega Matijo Hrovatina. Pač je resničen ljudski izrek, da “farski denar nima teka”. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL 1LVC H M A IN 1719 So. Centre Ave„ Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščiB. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J.#F. HALLER GrO ST I ILjIST-A. prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 1096. 2103 Bine Isl«nd Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbivec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Go. 1622 Arapaboe St-. Den ver. Colo- The Konrad Schreler Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. Dobri Unijska Gostilna,';:;,, rXS' Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. veliká Dvoran» za drultvone in unijske »aja, in draga dvorana sa koncerta, žanitva in saka va. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. oor. 19. Placo. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mli in spmMie obnCe. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tu, S »SC MAIN GOSTILNA kjer je največ zabava in aajvei vžitfca za par centov • biljarda# mizo na razpolago. Vae ko m doli v gostilni John Košfček 1807 8. Centre A ve. Chioage, CK. Telefon Canal 1439. “ The Roosevelt Salooti” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik ln trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom Itd. — Se priporoča Slovencem! trgovina s novodobnim obuvalme Vstanovljen* let. 1881 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Drugavrata od KasparjeveBaak. V listu “Glas Svobode” Oglašajo samo dobre tvrdke, aato jih priporočamo. PRODA SE 40 in 80 akrov posekanega gozda ravnine, jako lahko za čistiti. — Zemlja leži ob glavnej cesti 1 miljo od mesta, vse kmetije okrog. Cena akra 22 do! z lahkimi plačili. F. GRAM 8-16 Naylor, Mo. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan. «t SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstaa kuhinja. Fine vina ln smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.inzap. 18.ni. "SloYeoian Cii" Um V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš .vedno sveže WaliteTjevo pivo, ohioška vina, dobro domač« žganje im najboljše smotke. Slovenci obiskujte nas. J. GABER In F. TURK, lastnika. Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Blue bland av. 2612 S. Hillard av. vogal 18 cesta od 9do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop. Tel. Canal 85. blizu 26 ceste vjutro do 8 ur®, od 12 do 2 pop. in po 8 večer. Tel. Lawndal® 3470. r »f Edino pristni Električni Obliž (Pl&ster) izdeluje in prodaja LOUIS SCHEFFEL, lekarnar rotil 20 cnti Is Blat Islud ulico. Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga! RAZNO IN DRUGO 1 KRANJSKO. Z Jeličnega vrha. Dne 17. junija se je udrla novo ¡zidana in s cementom obokana klet pod kozolcem posestnika Leopolda Raz-nožnika in je zlomilo gospodarjevemu bratu nogo, da je dne 20. junija umrl. Medvedje Brdo pri Rovtah. Pri nas se je obesil že čez 70 let stari Primož Mlinar, posestnik, zaradi neke meje v soseski. Odrezal ga je menda njegov slaboumni sin, tako da še živi in mogoče okreva; mož je starokopitnež in hud klerikalec. — Uboj pri zgradbi belokranjske železnice. V nedeljo 23. m.. m.,^se je dogodil v Petrovi vasi pri Črnomlju žalosten dogodek. V on-dotno gostilno je prišel Janez -Zalašček iz Tolmina, ki je uslužben pri akordautu Turjanu pri zgradbi 'belokranjske železnice. Kmalu za njim so prišli v gostilno domači fantje, se vsedli k njegovi mizi in ga pričeli zmerjati in goniti iz gostilne. Ko jih je prosil, da naj ga puste, so mu pričeli še bolj groziti in eden je celo revolver potegnil. Zalašček je prijel ¡za stol, da ibi se branil. V tem pa planejo nad njega in neki Hoenigs-mann mu porine z vso silo nož globoko v prsi, da je revež takoj izdihnil. Toča in vihar. Dne 20. m. m. popoldne je nastala v Ljubljani velika ploha, med katero se je vsula toča1. Zrna so bila deloma prav debela. — V Poljanah pri Št. Vidu na Ljubljano je na polju pri železniški progi udarila strela v kozolec, ki je bil do polovice napolnjen z žitom, in ga je vžgala. Kozolec je pogorel do tal. Ravno pod tem kozolcem je lani strela ubila domačega sina. Mokronog. V četrtek, dne 20. m. m. ob 4. je pri nas razsajala grozna nevihta, odkrivala kozolce, podrla voZoVe; s krmo in toča, debela kot lešniki, je pobelila ceste. Škoda je ogromna, kmetje bodo morali žito kositi. 12, . Roparski napad na Gorjancih. Dne 7. junija t. L je šel od dela iz Radoviče zidar France Fink iz Drsk. Bod takozvano “Vaihto” Sta ga nenadoma napadla dva tuja moška delavca, ki sta bila skrita v gozdu ob potu. Bila sta močna in okoli 30 let stara. Eden je 'bil temno opravljen, drugi je i-mel klobulk. Govorila sta hrvaški in sta zahtevala od Finka, naj jima da novac. Ker je rekel, da nima nobenega ficka, sta ga vrgla na tla, ga (pretepala in mu prebrskala vse žepe, pa nista dobila nobenega okroglega, ker res ni imel nič denarja pri sebi. Iz jeze zaradi ponesrečenega napada sta Finka še enkrat pretepla, potem pa pobegnila zopet v gozd. Fanatizem katoliškega duhovnika. Iz Kranjske gore pišejo: G. Josip Mittendorfer, gostilničar v iBeli peči, je bil pozvan za krstnega botra k novorojenčku svojega sorodnika v Kranjski gori. Ko je prišel h krstu, ga je župnik Andrej KrajeC 'kot botra odklonil, češ da ne zahaja v cerkev in k spovedi. Mittendorfer, mož mirnega značaja, se ni kotel prerekati in prepirati, zato se je uklonil ter naprosil za ¡botra svojega sorodnika Alojza Koširja. Toda župnik je tudi itega odklonil, ker se le-ta ni mogel izkazati s spovednim listkom. Vsled fanatizma župnikovega je novorojenček 'že tri tedne brez krsta. Kaj potem, ako dete umrje brez krsta? Ali ,bo za njegovo — večno pogubo odgovoren zelot Andrej Krajec?! Pravijo, da •bodo detetovi starši poskusili še s tretjim botrom, če bo pa tudi ta poskus ostal brezuspešen, bodo pa dete nesli h krstu v Beljak k pro-testantovskemu župniku, ki bo gotovo rade volje sprejel novorojenčka v občestvo svojih vernikov. ŠTAJERSKO. Utonila je. Kegel Marija, učenka II. razreda ljudske šole pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, je utonila v Velki. Revica je zaspala blizu potoka, v spanju se obrnila in padla v vodo. Lastninski fanatizem. ¡V Štur-mavi pri Ptuju so se te dni sešli posestniki, da bi določili mejo med travniki. Pri tem 'delu pa se niso mogli razumeti in so se končno stepli. Kmet J1urij Jakopin je bil v pretepu težko ranjen in dvomijo, da bo okreval. Nečloveški sin. Pri posestniku Antonu Čehovinu v Tremarjih pri Celju živi njegov že bolj prileten oče. ¡Sin je z njim že dalje časa zelo surovo in grdo ravnal. Pustil ga je, da je ležal v ušivih cunjah bolan na kupu .gnile slame. Tudi jesti mu ni dal ničesar ter Je oče povzdignjenimi rokami prosil o-rožnika, naj ga spravi v bolnišnico. ,TemU grdemu ravnanju sino-emu so napravili konec sosedje s tem, da so surovega sina naznani-orožnikom. Iz Cirkovec pri Pragerskem pišejo: V četrtek dne 20. junija je zadela Zgornje Dravsko polje velika nesreča. Okoli 5. ure popoldne se .je vsula gosta toča, na-zmes debela kot kurja jajca, in je napravila na poljih velikansko škodo. 'Najhuje je razsajala med postajama Pragersko in Sterntal (Sternišče). Tam je vse zoreče žito, koruzo in krompir čisto zbila v zemljo. Najhujše so prizadete asi Zgornje in Spodnje Pleterje, Župečja vas in Sv: Lovrenc. Košnjo nam je oblastila in poplavila voda, žetev p,a vzela toča. Kako naj potem živimo in gospodarimo ? Smrt vsled pijanosti. Iz Šoštanja poročajo: Te dni je bil posestnik Mihael Mak v več gostilnah v Zgornjem Šaleku. Proti .večeru je močno vinjen nastopil pot proti domu. Med potjo se je prevrnil v precej globok cestni jarek, ki je bil poln vode. Mak si vsled pijanosti ni mogel pomagati iz vode, kamor se je bil na glavo prevrnil, in je tako našel smrt. Drugi dan so ga potegnili mimoidoči ljudje mrtvega iz vode. Konj ga je ubil. iV Celju je vojaka I. Ambrozija vojaški konj s kopitom tako nesrečno 'udaril po glavi, da je obležal nezavesten. — Spravili so ga v celjsko vojaško bolnišnico, kjer je, ne da bi prišel k zavesti, kmalu nato umrl. KOROŠKO. V pijanosti utonil. V Trbižu je našel delavec Ivan Tivan v bližnjem potoku utopljenega delavca Josipa Fona. Mož je prešnji večer do polnoči pil po raznih gostilnah in šel na to pijan domov. Zgrešil je pot in padel v narastli potok, kjer je utonil. Mati in sin. Dne 11. m. m. je skočila v celovški kanal vdova nekega pfed par leti umrlega stotnika. .Posrečilo se je nekemu čevljarskemu pomočniku, da je ženo še pravočasno potegnil iz vode. — Pri zaslišanju je žena izpovedala, da je sklenila, da se usmrti, ker jo njen sin neprestano, zelo nasilno in sirovo nadleguje za denar. Smrtna nesreča pri delu. Pri,podiranju neke stavbe v Beljaku je padel na delavca Jur ja Ravtarja debel hlod, ki ga je težko ranil na glavi. Mož je drugi dan umrl v bolnišnici. Zapušča revno vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Dvotirna proga Sv. Mihael—Št. Vid ob Glini. Drugi tir na progi državne železnice Sv. Mihael — Št. Vid ob Glini bo kmalu popolnoma izdelan. Promet Se na celi dvotirni progi že letos otvori. Požar pri Beljaku. V pondeljek je na posestvu beijaškega veleposestnika-A. R. Pichlerja pri be-1 jaških toplicah izbruhnil požar, ki je uničil devet objektov. Pogorelo je Piehlerju, posestniku Smo-linerju in še nekemu tretjemu posestniku. V ognju je zgorel tudi 721etni Luka Rasinger, ki ni mogel najti izhoda iz hleva. Zgorelo je tudi osem prašičev.' Rop na cesti. Posestnico Ano Potočnik v okolici Celovca je napadel na Šentviški cesti, ko se je vračala v mraku iz mesta, neznan mlad človek. Iztrgal ji je iz rok torbico, v kateri je imela Potočnikova 60 kron denarja in pobegnil. Zasledovalo ga je več stražnikov in pasantov, toda tat jim je ušel. — ISTRA. Obsojen kaplan. Kaplan dour Rossi iz Rovereta je bil obsojen na 6 mesečni zapor, ker je v teku dveh let oskrunil več šolskih deklic v klerikalnem ljudskem domu. Pri obravnavi je seveda čeden Kristusov namestnik vse tajil. PRIMORSKO. Brusač — vohun. Zaradi laškega vohunstva so prijeli v Gorici brusača Ivana dementa iz Tar-ceta pri Vidmu. Dobili so pri njem 'baje nepobitne dokaze vohunstva. Zavratni napad. Nedavno sta se v tržaški luki sprla težaka Josip Geat in Mihael Lavrenčič. — Razdražili so jU tovariši. Ko je pozneje Geat delal pri nekem parniku, priplazil se je zahrbtno k njemu Mihael Lavrenčič ter ga dvakrat sunil z nožem. Geat je smrtno nevarno ranjen. Lavrenčiča so prijeli v neki beznici v starem mestu in ga izročili sodišču. Geata so pa prepeljali v bolnico. Ljubico ustrelil. Nedavno se je pred tržaškimi porotniki izrekla sodba proti umora obdolženemu 21 let staremu Josipu Mazi, ki je ustrelil svojo ljulbico, ko jo je izvabil v gozd. Porotniki so potrdili le vprašanje o zavratnem uboju. Mazi je bil nato obsojen v 18-mčsečno težko ječo. Uboj. Iz Podgore nam poročajo : V nedeljo zjutraj je šel neki kmet v vinograd onostran hriba Kalvarije. Ko se je vračal z drugim kmetom po kolovzu, sta videla v travi ležečega člveka. Mislila sta, da je kmečki delavec, ki počiva. v senci, ko sta se pa približala, sta opazila, da je dotični ranjen naglavi in levem ušesu. Pozneje so spoznali, da je mrtev in je Brešan iz Ločnika, po domačg Rati. Delal je v vinogradu v ju-trajniib urah. Ker pa ima oziroma njegov oče lov v tistih gozdovih, sumijo, da gre za napad, lovskega tatu. Brešan je bil prestreljen na desni strani prsi _ in skozi prste desne .roke. Na glavi je imel več ran in levo uho prerezano. Prvotno so mislili, da gre za samomor, sodna komisija pa, ki je prišla na lice mesta je konstatirala, da gre za zločin uboja. Prenesli so ga v mrtvašnico v Podgoro, kjer so ga v .pondeljek raztelesili. Rajnki je bil uslužben pri južni železnici. Samomor na parniku Dne 20. m. m. se je zastrupil na Lloydovem parniku “01 e opat ra-’ v Trstu tretji natakar Andrej Petojevič Šibenika. Pil je petovo kislino. Prepeljali so ga v bolnišnico. V njegovi kabini so našli hranilno knjižico, vredno 2000 K. Vzrok samomora je torej bržkone nesrečna ljubezen. RAZNO. Blazen morilec. V noči od 22. na 23. junija je izvršil v vasici Val-madonna v bližini Alexsandrije blazen človek grozno dejanje. 26-letni Fonžano je pred dvemi leti zadavil lastnega otroka, ker si je domišljal, da je otrok sad nezvestobe njegove žene. Sodniki so takrat odredili, da je/ Ponzano umo-bolen in so ga oddali v blaznico. V blaznici je bil miren, zato ga tudi niso strežaji ¡preostro opazovali. Pred enim tednom je pobegnil iz blaznice in bil nekaj časa v Švici pri svojem bratu Vincenciju, ki ga je gostoljubno sprejel. V soboto zvečer sta se brata sprla zaradi denarja, oba sta potegnila nože in ubegli Ponzano je zabodel brata, ki se je zgrudil mrtev. Nato je Ponzano zabodel še svojo svakinjo, ki je bila prihitela svojemu možu na pomoč. Ko je videl blaznik toliko krvi, je postal še bolj .besen tér je zabodel tudi bratova otroka, triletno deklico in štirimesečnega dojenčka. Zanimiva ljubezenska zgodba. V Budimpešti vzbuja veliko pozornost poroka, ki je bila 25. m. m. v zanimivih okoliščinah. Pred desetimi dnevi je bil prišel v Budimpešto namestnik na otoku Sejlo-nu, hotel si je ogledati mesto. — Dan po svojem prihodu je imel glavobol in se je odpeljal z avtomobilom do lekarne. Stopil je v lekarno, medtem pa, ko je pripravljal zanj lekarnar zdravilo, je opazil strojepisko in se mahoma v njo zaljubil. Odtlej je prihajal sleherni dan v lekarno in prinašal svoji oboževalki rož. Četrti dan je prosil za njeno roko. Gospodična je izjavila, da jo snubi živinozdravnik. Namestnik, ki je govoril samo angleški, je odgovoril;'da. jo mora dobiti za ženo; obljubili je, da da zapisati na'dan poroke nanjo 100.000 dolarjev in jo s tem preskrbeti za vse življenje. Naslednji dan se m-u je strojepiska udala in bila je .poroka. Še tisti''večer sta odpotovala no-voporočenca na Sejlon. TUJA SLABOST. Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, ▼ slabi krvi m nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnib organih, in ki IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO. Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano: { Trinerjevo^ ameriško zdravilno grenko vino. To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikab prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. V lekarnah. . JOS. TRINER ® 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. ® •cmi mmmmmm m #♦*«***#* *#«*« : s z Strašno maščevanje. V Dražda-nih je zvabil ključavničar Wat-zefk k sebi dvanajstletno hčerko svoje ljubice in jo ustrelil za hišnimi duri. Nato se je poskusil sam usmrtiti, oddal je nase štiri strele iz revolverja in se je smrtnone-varno ranit. Watzek je usmrtil o-troka, ker se je hotel maščevati nad njegovo materjo, svojo ljubico, ki je bila pred kratkim prekinila z njim razmerje. Strela ubila štiri osebe. V Proste je vu na Moravskem je med silno hudo nevihto ubila strela štiri osebe: posestnika Jožefa Hrazdi-la, dva odrasla sinova posestnika Sta vela in kancldsta Ehrlicha. Velika nesreča vsled nepaznosti. Iz Tridehta poročajo: Težka nezgoda se je prigodila pri gospe Kamili Dorigoni. Pustila je doma svoje tri hčere pod varstvom najstarejše, osemnajstletne hčerke. Ko je ta slučajno odšla iz sobe, je ena izmed hčerk .prevrnila samo-var.Goreči špirit se je izlil na o-bleke obeh deklic. Ko so prihiteli sosedi, niso mogli nič več pomagati. Deklice so kmalu nato umrle v bolnišnici v groznih bolečinah. Na smrt obsojena. Porotno sodišče v Znojmu je na smrt obsodilo kolarjevo ženo Frančiško Dolah, ker je umorila svojega tasta. Umor in samomor pri večerji. Iz Varšave poročajo: Tenorist tu-kajšne opere Daniel Steinmann je pred par dnevi, ko je z družino svojega tasta sedel pri večerji, u-strelil na svojo ženo ter jo težko ranil, na kar je tudi samega sebe ustrčlil. Mrtva roka. Koliko premoženja so si nakopičili razni menihi in duhovniki ter ga izsesali iz prebivalstva na Francoskem je razvidno iz neke statistike finančnega ministrstva. V ti statistiki se poroča, da se je temeljem zakona o ločitvi cebkve in države postavilo pod sekvester 68,551 cerkvenih zavodov. Sekvester je doslej izvršen nad 47,242 ^zavodi. Konfisciralo se je premoženje v znesku, 335 milijonov kron, ki se je ves porabil temeljem zakonske določbe za dobrodelne namene. Poročilo konstatira, da bodo dobili dobrodelni zavodi nad 400 milijonov frankov nekdanjega cerkvenega premoženja. POPOLNO ZDRAVJE VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAffl-ZAM TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo za zabasanost ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. Dajte zdelati svoje tiskovine pri “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno SPRAVEDLNOST” I?^eč^.,'nTVjId^ndnevn,k Pífete Vsak slovenski delavsc naj dita “QLA8 SVOBODE” TAMIRA. (Nadaljevanje.) Ostal sem tedaj neizprosljiv, ter pripovedoval podkralju, in sicer po Carvalihovem lastnem posredovanju, ikteri se ni upal pred mojimi očmi pripovedovanje, kar je moral tolmačiti, preveč popačiti, vse ¡neprilike, ki smo jih morali prenašati in povode ¡k tožbi, katere mi je spremstvo dalo. (Nikoli ne bom pozabil beden in bledi obraz tolmačev, ¡ko mi je rekel: “.Podkralj Vas vpraša, če Vi želite, da nas aakolejo ali da nas ¡kajmanom vrže j o ? ” “¡Odgovori podkralju, da mu bom zelo hvaležen, če blagovoli vsakemu pedeset palic našteti pusti, in da sem s tem zadoščenjem zadovoljen.” To pot nisem mogel, seveda v nekoliko prisileno odkritost Portugalca dvomiti, kajti podkralj je poklical več svojih ljudi ter jih dal talkoj prijeti. — Pet minut pozneje mi je naznanil neskladen ¡koncert, vriščeče tulenj-e in boleče stokanje, da častivredni gospod Carvalho in njegovi Madagaščani sprejemajo zasluženo plačilo za njihov plemenit čin. Nadledno jutro za rana smo stopili na lično pirogo, ki nas je že vprvo preko jezera prijetno nosila. Naše muke so bile prestane; še izvrstna vožnja po vodi nekoliko ur in zopet smo dospeli v Mazan- gaj- . .. Naše slovo bilo je ganljivo; pod-ikraljica je silno jokala, in nje soprog je vse možno storil, da svojo bolest vkroti; konečno smo sq ločili z bolestnim stiskom rok. Od tedaj, 'ko je Carvalho plačilo za svojo zvestobo prejel, ni mogel prikriti, da sem nm ugled o budil, kajti neštetokrat sem pri neolikanih narodih naredil izkušnjo, da prizanašanje pri njih vedno velja za onemoglost in slabost, medtem ko strogost in jeklenost .razlagajo za znamenje pretežno-sti. Jaz sem tedaj surovo mnenje, po onih pedeset palic, ki sem jih dal Carvalhu našteti, o meni obudil, da poizvem o Angležih, kateri so na vsak način pred nami kraljevino OBombetok posetil, kar sem sklepal iz pogovorov ljudi. Carvalho mi je .potem res pravil, da okoli štirinajst dni pred našim prihodom se je angleška vojna ladja, ki se zove “Victory”, pri Mazangaju usidrala, da se je del moštva, kot poslanstvo k ¡kraljici Bomibetoka podalo in jej nesli bogata darila, med kterimi so bili oni svilnati kosi, ki so bili meni na ogled dani; dalje da je on, Carvalho, takisto Angležem slulžil za tolmača, da so se le-ti silno nad Francijo izražali ter kraljici rekli, da če se ona kedaj z ljudmi tega nacijona zveže, zamore biti prepričana, da bodo njeno lahkovernost zlorabili in dane obljube nikdar izpolnili; sicer .pa, če bi ona prisila v stisko, naj Kri nikar ne dela preglavice zaradi tega; ker oni, Angleži, bodo, če bi se Francozi predrznili njo napasti, takoj prišli na pomoč in nekoliko strelev iz topov bi zadostovalo, nesramne sleparje v beg pognati. “Kako pa to pride, Carvalho,” ga vprašam, “da Vi mi niste do danes niti besede o tem povedali?” “Moj bog, gospod,” odgovori, med tem ko si s tužnim obrazom drgne razbite kolke, “ker Vas še nisem dovolj spoznal in ceniti u-mel.” To pripovedovanje tolmača, ktero mi je neugoden izid mojega poslanstva razjasnilo, mi je bilo silno ¡prijetno, kajti stavilo me je v položaj, da odbijem vsak očitek od kapitana Montelant , zaradi moje diplomatične sposobnosti. — Ker se je naš povratek, zaradi prisil ene gostoljubnosti, za eno moč podaljšal, dospeli smo zarano ¡v Mazangaj. Pripoznam, da ko sem na kopno stopil, sem z radostjo zagledal zastavo na Maturinn vihrati. Ko sem naredil nekoliko korakov sem srečal kapitana Montelant z oddelkom moštva; pozdravil nas je gromoviti “ura!” in bili smo obkoleni ter s raznimi vprašanji naskakovani. Jaz sem z malimi besedami povedal o moji avdijenci pri kralji- ci v Bombetoku, o zanikalnem odgovoru, o neprijaznem sprejemu in konečno o posetu angleškega poslanstva. “Ti .prokleti Angleži vtaknejo povsodi svoj nos in pridejo vselej prvi,” 'zakliče Montelant. — “A vseeno, mi smo našo nalogo rešili, ker smo kraljevi pipopušilki trgovsko zvezo ponudli; sirer pa prihesemo seiboj dragocena poro čila; naša čast je rešena, in ne tr-goVci iz Isle de France, ne gover-ner nam nemorejo nič očitati. Kar se tiče dovoljenja črnokože, zaradi naklada voziva; vprašam vraga za to. Podkralj Mazangaja, ki je že štiri dni pijan, vidi in govori edino skozi mene. On je ves nor me in me je hotel vbosti ramo, da bi postal moj pobratim. Tovor je na krovu in mi še to noč odjadramo. Če bo ¡kraljica Bombetoška svojemu podkralju na prste stopila, mi je vse jedno. Za sedaj je vse svoje podanike sklical in nam napravi svečano pojedino. Torej nocojšni večer vse jadra napeti in hajdi na morje!” Kapitan je resnico govoril; prišel sem baš ob pravem času, da se vdeležkn izvrstne odhodnice, katero nam je kraljevi 'Žgajnar priredil. četrt ure pozneje sem z moštvom prišel na neki holm, raz kterega se je pregledala obširna ravan, ki se za mestom Mazanga ja razprostira, in smo posedli pod velikim šotorom, ki je bil v naglici iz predpasnikov vseh barv narejen. Na eni strani smo imeli razgled nad laguno in ravan, a na drugi pa na pristan in neizmerno morje. Najprvo so zbudile našo pozornost metalne igre s “Sagajo”, to je, da z lučajem kopja na trideset do štirideset korakov ščit prodre. Ta orožjeigra, nas ni, potem ko se je radovednost zadovoljila, zanimala, trajala je skoraj eno uro. Na to so sledile bikoborbe, toda bikoborbe kakoršnih ni videti ne v Kadikov, ne v Madridu in ne v Sevilli. Bilo je nekaj ¡velikanskega ¡a zajedno barbarskega, nekaj divjega in hkrati zvišenega. V Mazangaju ni bilo vrat, skozi kte-re bi bikoborec zasledujočemu biku utekel, ne rdečih odvajalcev, ne gorečih banderilov, da bi žival dražili. Kar je nek Madagaščan stopil, oborožen s “Sagajo” in s sekirco, iz vrst ljudstva ter hitel čredi divjih hikov nasproti, ki so ga*s povešenimi rogovi in z odprtimi nosnicami pričakovali. Z brzim pregledom si je Madagaščan svojo žrtev izbral, to se reče tistega bika, ki se mu je videl najjačji in divji, ter pričel borbo s tem, da je “sagajo” v vanj zalučal. Ranjeni bik' se je kmali za u-heglim napadalcem silovito zagnal (Madagaščan je pustil “Sagajo” v živali tičati,) in ga zasledoval, tuleč .bolečin in divjosti. Z u-smevom radosti na ustnih in bliš-čočega pogleda smuknil je Madagaščan, spreten kot opica in uren kot veverica mimo bika, ki je strmel, ko’ je s rogovi v zrak zabodel, v trenutku, ko je glavo povesil, mu skočil borilec na čelo, ter preko njega kakih petnajst čevljev, a se zopet, liki mačka, na noge postavil. Toda, polagoma prišel je Madagaščan v ogenj ter nehal se smehljati; njegov pogled izražal je silno divjost in pričel je resni boj. S povzdignjeno sekiro, zapai zil je ugoden trenutek, naskočil žival z groznim krikom, ki je takoj omahovala in kot od bliska zadeta se zgrudila. Presekal jej je Madagaščan kite zadnjih nog. — Bil je grozen ¡prizor, ko se je u-boga žival, ki je bila v svoji ¡besnosti veličastna, mučno plazila, med tem, ko je krvni tok zaznamoval sled. Neizprosljivi Madagaščan pa je žival zopet naskočil ter jej z enim mahljajem razklal glavo. Ko je minul igrokaz, smo odpluli in v Isle de France srečno dospeli. Velikansko in hrupno je bilo veselje prebivalstva, ko je bil prihod naše vrle ladje “Maturin” v pristanišču naznanjen. Jedva smo noge na kopno postavili, bili smo obkoljeni in vsestransko izprašani. Sosebno jaz sem imel od radovednega ljudstva mnogo prestajati. Kapitan Montelant in jaz sva governerju o našem popotovanju poročala. ‘Dobro, da ste se srečno zopet za bolezni v želodcu in črevih, ka-vrnili, moja gospoda,” reče pri- kor tudi za nervoznost in slabost, jazno se smehljajoč; “če je tudi za trebuhobol in nagle popade rev-Vaše popotovanje brezuspešno bi- matizma in nevralgije. Isto ne lo, je. vendar konec zastora, ki je vsebuje nobenih škodljivih snovi, Tamiro, kraljico Madagasev, ob- ker je narejeno iz grenkih zelišč dajal, razgrnjen.” lin rdečega vina. V lekarnah. Jos. Osem dni sem se «počil, potem ¡-Trmer, 1333 — 1339 S. Ashland na francoski ladji vkrcal in se v domovino podal.” — Tako mi je gospod pravil svoj doživljaj in baš, ko je končal, pripljuli smo pred New York. Desetdnevna vožnja po oceanu je brzo minevala in resnično, prekratka mi je bila pot. (KONEC). Hrana in zdravje. Dobro znan fakt je, da ima hrana veliko opraviti z našim zdravjem in zaipomniti si moramo, da ista hrana učinkuje različno pri raznih ljudeh. Nekatera hrana je kot slaščica za nekatere ljudi, med tem ko ne tekne zopet drugim. Pameten človek bo naravno odklonil tako brano, ki mu ne stori dobro in bo, tudi pri najmanjšem slabem počutku po obedu, takoj zavtžil Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da mn regulira prebavo. To zdravilo ima zelo e-nergičen učinek na prebavne organe in je neprecenljivo zdravilo Ave., Chicago, IR.. VSI DELNIČARJI Slovenske Dvorane v Franklin, Kansas POZOR! Ysak delničar omenjene dvorane, kateri se ne prijavi pismenim potom na spodaj podpisanega in sicer do 3. avgusta, 1912. zgubi vse pravice do dvorane in se ga ho enostavno črtalo. Prisiljeni smo vrediti drugačno gospodarstvo, a-ko hočemo, da bo dvorana v resnici postala naša last. In zato ta korak. Pismena prijavitev velja samo za delničarje, ki so oddaljeni od tu. Vsi bliže stanujoči člani pa se naj vdeleže seje dne 4. avgusta, ob 2. uri popoldne, ker drugače se bo ž njim postopalo kakor zgoraj omenjeno. Frank Wegel, R. R. No. 4. Box 143, Girard, Kan. 7-19-36 IZ POTOVANJA. iV največji vročini kakor lani sem zapustil dvamiljonsko, zakajeno Chicago dne 7. t. m. in se podal najprvo v Iowa, kjer sem se vstavil v Cedar Rapids. To mesto je zelo lično in snažno in šteje o-koli 35,000 prebivalcev. Izmed teh je okoli 15,000 Čehov, ki zavzemajo jako važna mesta v mestnih za-stopih, inkorporacijah in drugih dobrodelnih zavodih. V tem mestu izhajata dva zelo razširjena češka lista “Slovan Ainerieky” in “Cedar Raipidsky Listy”. Poleg Slovencev obiskal sem tudi rojakom dobro znano slovansko tvrdko F. Severa Co., ki izdeluje 35 različnih zdravil. Da bodo rojaki videli •kako podjetje je to, dobil sem od tvrdke sliko njihovega laboratorija, trina&tropno poslopje s kletjo ali basementom, ki je ponos mesta in vsih ondotnih Slovanov. Tn podajam v kratkem nekaj zgodovine o početku tvrdke in nje rasti. iLeta 1880, dne 14. oktobra, ko je g. Severa otvoril svojo lekarno, bilo je Cedar Rapids malo mesto. Ni bilo za mladega lekarnika ravno odveč posla, kakor si je on zaželel. Imel je pa seboj nekaj dobrih zdravniških receptov, ktere mu je dal star prijatelj, ki je bil izkušen zdravnik. IV svojih prostih urah je začel izdelavati ta domača zdravila ter je svoje prijatelje nagovarjal, da jih poskušajo. Oni so našli, da ta zdravila odgovarjajo zatrdilom gosp. Severa ter pomagajo v onih slučajih, za. ktere so namenjena. Ti prijatelji so o njihovih učinkih pripovedovali drugim in tako je v mali lekarni nastal prvi laboratorij, najprvo samo za malo izdelkov, dokler ni njih število doseglo 35, ki so sedaj na prodaj. Vsled naraščajoče zahteve treba je bilo ogledati si za večje prostore oziroma zgraditi si za laboratorij poslopje, ki bo ugajalo vsem modernim zahtevam ter ho opremljeno z najnovejšimi kemičnimi aparati. Gosp. W. F. Severa se je odločil za novo poslopje 60 x 140 čevljev, obstoječe iz pritličja in treh nadstropij, ktero je sedaj dogotovljeno ter dela kras celemu mestnemu okrožju. Isto se nahaja na vogalu druge ceste in četrte ulice. V pritličju se nahajajo skladišča, stroji za uzpenjačo, dva kotla po 40 konjskih sil, skladišče za premog in naprava za kurjavo celega poslopja. V prvem nadstropju so uradi glavnega upravitelja in sodeležni-ka tvrdke W. F. Severa Co., gp. J. H. Vosmek, ki je uže petnajst let v zvezi z tvrdko ter kot izkušen lekarnik vodi sedaj celo podjetje, nadalje uradi drugih uradnikov, zasebni urad gosp. W. F, Severa in glavna blagajna. V sredini se nahaja tiskarna, kjer, se tiskajo iSeverovi Almanaki v 8. jezikih, vsako leto v en milijon iz-tisih, akoravno mnogo druzega tiska preskrbi še ena druga tiskarna. Odzad se nahaja velik prostor za odpošiljat e v in sprejem raznovrstnega blaga, iz kterega se zamore nalagati in izlagati naravnost na ali iz železničnih in drugih voz. V drugem nadstropju so prostori za znamenovanje posameznih izdelkov, ki se polnijo v steklenice iz cevi, ktere vodijo v nje. Nadalje so tu prostori za počitek in obedovalnica, garderoba itd. /V tretjem nadstropju je pravi laboratorij, ki je v oskrbi gg. Lud-mira ¡Severa in Edward "W. Rose, izprašanih lekarnikov in kemikov, kjer se nahajajo vsi kemični aparati. Ker nisem noben kemik nisem v stanu popisovati raznotere priprave v laboratoriju, temveč le toliko moram konstatirati, da snaga in red prevladuje vse povsod. Mr. Severa liki Čehu Josipu Trinerju pazi na čistost pri delu posodah in povsod in zato tudi njihov uspeh. Kot časnikarja me je najbolj zanimala velika moderna tiskarna, katera je za izključno rabo Severove tvrdke. Poleg raznih strojev ogledal sem si najmodernejši izdelek Miehle družbe to je velikansk tiskalni stroj, ki stane na mestu čez $5000. Pri tem stroju dela vse automatično, ko se forme vložijo, nož za rezanje papirja regulira in druge manjše stvari uravna se stroj odpre, ki potem tiska sam brez vsaeega ¡nadzorstva. Če slučajno ne bi bilo kaj prav se pa sam zapre. Poleg te i-majo še tri manjše tiskalne stroje. Ker nisem imel veliko časa držati se v Cedar Rapids, zaletel sem se na kolodvor, kjer sem ravno dobil vlak, ki me je ponesel doli proti Kansas City. M. V. Konda. O*5 svoao^ 1809-1813 Loomis St., Chicago, III. OBVESTILO! Vsem društva-Ti, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje 'Vsa.KoHJrstn.ih TisKo*)in kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi drtiJtx)ena pra*)ila in pr e hJ ode ? ? iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista ’Glas S-clobode” Naročnikom dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. f MožjeoždravljenivSdnehi vlm NOVI DOM — W. F. SEVERA CO. 7ARIC0CELE HYDROCELE BREZ NOŽA IN BOLEČIN. Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicocell, Struoturi; dalje ozdra-naleizljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in. bolezni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki .--te se nevspešvo zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks? vam je na razpolago in jamči popolno osdravljenje. Govorimo v vseh Jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje mi treba plačati) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA. BOLEZ-7IVLED1CAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljeni] e in zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchitls, srčne bolezni Im pljučne zdravim po moji najnovejši metodi Nasvet zastonj. DR. ZINS, 183 Si STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. Clark ZASTRUPLJENJE KRVI In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luclje, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju In druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. St. Chicago med Randolph & Lake Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr.de 4 oop. Pilsen Auditoriiim Restavracija in Bufé JOS.FALTA, lastnik 1657-61 Bine Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chlcage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-nat'.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. £jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati a vole, mo- foče se popolnoma zdrave zobe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji oeni napravi Dr. B. E. Šimonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, g Pijte najboljše pivo ^ Peter Schoenhofen Brewing B Go. PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. 43. polletno izplačilo obresti v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo kreditirane 1. julija in bodo v redu za izplačilo ali nakazuje na vložne knjižice po tistem dnevu. Nove vloge prišle do in vštevši 15. julija se obrestujejo od 1. julija. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete. Premoženje nad pol milijona dolarjev.