Letno poročilo dijaške knhinje v Ptuju v samostanu čč. gg. oo. minoritov v.n šolsko ]<"to 1886/87. Počitnice se nagibajo h koncu, novo šolsko leto je pred durmi. Slovenski dijaki bodo prišli zopet v uke in trkali na naša vrataproseč hrane. Kakor lani, odprli jim bodemo tudi letos gostoljubno samostanska vrata, deleč jiin vsakdanjega kruba. Redka požrtvovalaost slovenskih domoljubov, nenadejano tekmovanje prijateljev mladine v dopošiljanju raznih milodarov, uspešno in blagonosno delovanje dijaške kuhinje v preteklem letu, vzpodbuja naa, da vztrajamo še v bodoče v prid naši mladini in slovenski domovini. Predno pak nastopimo drugo šolsko leto, dolžnost je naša, podati blagim našim podporuikom kratko letno poročilo o delovanju in stanju dijaške kubinje v rtuju. Naravnost izpovemo, da storimo to z odkritosrčnim veseljem in blagodejnim zadoščenjem. nFinis coronat opus". Izkazovali smo sicer mesečno v teku šol skega leta po treh slovenskili časopisih prejete darove s častitiini imeni darovateljev, objavili smo tudi imenik p. n. podpornikov z doneski v programu nižje gimnazije Ptujske za šolsko leto 1886/87, vendar smatramo za svojo dolžnoet z ozirom in v prid našega velevažnega in človekoljubnega podjetja, kakor tudi z ozirom na nekatere pomanjkljivosti napominjanega gimnazijskega izkaza, da podamo slovenskemu svetu obširnejše letno poročilo ter položimo natančen račun o našem prvoletnem poslovanju. Hočemo pa s tem javnim poročilom, uceči se slovenski mladini ne samo njenih pravih prijateljev in iskrenib ljubiteljev predstaviti, temveč v njenem srcu do njih čut hvaležnosti in pietete vzbuditi in gojiti. Upamo tudi in uverjeni smo, da na ta način našemu ljudomilemu podjetju ne le starih podpornikov ne ohranimo, nego tudi novihpridobimo. Želimo pa tudi, naj izve svet, da imajo Slovenci za učečo se mladež čuteca srca in radodarne roke, naj se osvedoči, da slovenski rodoljubi ne nosijo rodoljubja samo na jeziku, nego v srcu, kažoč rodoljubnost svojo v dejanju Ptujska dijaška kuhinja, pa je tudi v prvem letu svojega obstanka glasna priča. kaj premoremo s svojimi skromnimi močmi, ako nas bratovska ljubezen druži! Zares, samo Ijubezen sveta med brati more pomagati naši slovenski učeči se mladeži, zlasti v sedanjem kritičnem času, ko se siromašnim, a bistroglavnim slovenskim sinovom s povišano šolnino in z nečlovekoljubnim postopanjem našib nasprotnikov v spodnje-štajarskib mestih proti slovenskim dijakom, prosečim si liraue, duri do višje izomike zapreti kočejo.  Baš navedena razloga napotila sta Ptuj-  ske rodoljube k napravi dijaške kuhinje. Da  je misel bila sreina, praktična in potrebna,  uverilo nas je preteklo šolsko leto in obilna  ne nadejana podpora 1'tujskih. zunaj Ptuja in  na tujem živefih rodoljubov, ki ljubezen djan-  sko domovini branijo, ee tudi bivajo na tujem.  Kakšuo živo zanimanje in kakove odzive je ustanovitev naše dijaške kubiaje v srcihSlo-  vencev, doma in zunaj domovine živečib, vzbu-  dila, pričajo najbolje darovaue velike sorte kor- poracij in pojedincev, kakor tudi razne pismene izjave, došle nam z milodari. Nate nekatere! BJako lepo je. da ste se tako oklenoli na- ših siromašnih dijačekov; ta čin Ptujskib Slo- vencev je zopet imponiral". ,,Pošiljam to majhno svotico (30 gld.), že- leč od vsega srca; da bi Vaše človekoljubno društvo našlo prav mnogo blagih podpornikov." ,,Nekaj tukajšajib dijakov pošilja Vam po meni 4 fl. 50 kr. Tudi oni bočejo pripomoči se svojim siromaštvom k dobrej reči. Želijo, da bi se krepilo to podjetje ter da dijakom slo- venskim Ptujske gimnazije ne bode več treba prenašati grdih pogledov in oeitanj rogovila- stili nemčurjev, kakor do sedaj, ako so si pro- sili pri njib brane ali pa jo dobivali". ,,Pošljem Vam tudi jaz svojo malenkost iz daljne Bosne za dijaško kuhinjo, ker je to izmišljenje hvalevredno. Le naprej!" ,,Z veseljem pošljem 10 gld. za kuhinjo slovenskih dijakov." (Dalje prih.)