Štajerski TEDNIK V središču Ptuj, Grajena z Od najdaljšega potoka do najdaljšega kanalizacijskega jaška petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK stran 1 Podravje Ptuj z Dom upokojencev s cenejšo hrano v Kopru do pozitivnega poslovanja  Strani 6 in 7  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 23 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj, petek, k 25 25. marca 2022 SPC Ptuj z Kakšnega mačka v žaklju je srbskemu lastniku drago plačala država Za pol milijona evrov kupili staro stavbo Po dveh letih mečkanja je državi od Semenarne Ljubljana, ki je v rokah srbskega lastnika, le uspelo odkupiti Selekcijskoposkusni center Ptuj. Toda kaj smo kupili? Za 547.000 evrov je nazaj v slovenske roke prišla stara, prenove potrebna stavba s parkiriščem na vsega skupaj sedmih arih zemljišča in nekaj še bolj starih strojev. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Ptuj z Najbolje plačani nadzorniki Komunale in Javnih služb  Stran 2 Politika Slovenija z Menjava dela dražja od celotnega kompleta prve pomoči  Stran 5 Kmetijstvo Ormoško z Število rejcev prašičev zdesetkano, združenja ni več  Stran 9  Stran 13 Rokomet z Ormožani uspešni v reprezentancah petkova izdaja  Stran 13 Ukrajinski begunci v Podlehniku z Aktualno z Šestletni Vladimir se želi le čimprej vrniti domov Mlekarji zahtevajo pet centov več za liter surovega mleka 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR Šport Nogomet z Vrednost vseh nekaj več kot 60 milijonov evrov Foto: Črtomir Goznik  Stran 12 Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 27. marca 2022, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju  Stran 3 Štajerski TEDNIK petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 25. marca 2022 Ptuj z Svetniki, županja in direktor JS o tem, kje se je zataknilo pri ogrevanju in kako naprej Višja cena ogrevanja posledica »spleta nesrečnih okoliščin« Izvedba približno tri milijone evrov vredne prenove kotlovnice na Ptuju naj bi v prihodnje pocenila ogrevanje za približno tretjino. Z lesnimi sekanci naj bi pokrili velik del potreb, kar bo pomenilo bistveno manjšo odvisnost od nihanja cen zemeljskega plina. A na novo kotlovnico se bodo večinoma lahko priključili obstoječi uporabniki daljinskega ogrevanja, le ponekod bodo to možnost imeli tudi drugi. Gre predvsem za blokovska naselja. Širitve omrežja namreč za zdaj ne bo. Na daljinsko ogrevanje v sklopu omrežja Javnih služb Ptuj je priključenih okrog 2200 uporabnikov, največ gospodinjskih odjemalcev. Prvotni plan prenove kotlovnice je zajemal tudi razširitev omrežja za več uporabnikov, a so projekt prilagodili in razširitve po sedanjih načrtih ne bo. Z zagonom nove kotlovnice, ki bo v pretežno delovala na lesne sekance, naj bi se ogrevanje pocenilo. Bistveno manjša odvisnost od plina naj bi občinskemu podjetju – glede na današnje cene plina in sekancev – omogočila celo nižanje cen ogrevanja – seveda ob predpostavki, da se zadeve na trgu lesnih sekancev ne bodo občutno spremenile. Novi kotel bo občinsko podjetje JS Ptuj stal okrog milijona evrov (brez DDV), celotna izvedba pa dodatnih 1,7 milijona evrov (brez DDV). To je skupni znesek, saj za zdaj, kot rečeno, širitve omrežja ne planirajo. Naslednjo sezono nekaterim cenejše ogrevanje, drugi ostajajo v negotovosti »Maksimalno se trudimo, da ta projekt pripeljemo do konca. Upamo, da nam bo uspelo do začetka naslednje sezone, tako bi se te višje cene zamejile le na drugi del tekoče kurilne sezone. Izvajalci imajo šestmesečni rok za izvedbo (do konca septembra, op. a.) in ni videti razlogov, da to ne bi uspelo. Sicer opažamo težave z dobavami materialov, podražitvami itn., a ostajamo optimisti,« pravi Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. Fokus bo torej na reševanju težav za obstoječe uporabnike. Kjer bo možno, bodo priključili tudi nove. Kotel bo zadostoval za potencialne širitve na Marofu in v Rabelčji vasi. Z lesno biomaso bodo pokrili večino potreb, plin bodo uporabljali le za manjši del, kot rezervo, če in ko bo to potrebno. V okviru te investicije se bo zame- njal tudi plinski kotel, ki bo manjši od obstoječega. Trenutno imajo tri stare kotle, le en deluje dobro in ga bodo po obnovi pustili kot rezervo. Delovanje drugega je inšpekcija že prepovedala, medtem ko naj bi tretji zdržal le še to sezono. Zakonito, a z grenkim priokusom Pravilnost in zakonitost postopkov naročanja zemeljskega plina, ki je Ptujčanom drastično dvignila zneske na položnicah za ogrevanje, je pregledala Komisija za ogrevanje. Županja Nuška Gajšek pravi, da je po ugotovitvah te komisije šlo za splet čudnih okoliščin, a da je naročnik postopal skladno z zakonom: “Čeprav je vse bilo v skladu z zakonom, pa to ne pomeni, da ne pušča grenkega priokusa.« Hodnik je še pojasnil, da v zadnjih desetih letih nikoli ni bilo takšne situacije, saj je bil trg zemeljskega plina precej stabilen. Predsednik tričlanske Komisije za ogrevanje Andrej Trunk je predstavil potek in časovnico postopkov javnega naročanja. Osredotočili so se tudi na težave, o katerih smo že poročali, spreminjanje obrazca enega izmed ponudnikov. Foto: ČG V JS Ptuj ocenjujejo, da bo (glede na trenutno veljavne cene lesnih sekancev in plina) cena ogrevanja po zagonu nove kotlovnice v povprečju za okrog 30 % nižja od trenutno veljavne. »Glede na prvotno sklenjen okvirni sporazum je podjetje začelo postopke voditi relativno zgodaj, vendar so se ti zaradi več nepredvidenih okoliščin (nepravočasne ponudbe, preseganje maksimalnih cen …) zavlekli v jesenski del leta. Podjetje je v okviru revizije pojasnilo tudi razloge za odločitev, da prvo javno naročilo zaključi brez izbire ponudnika,« je ena izmed ugotovitev komisije. S temi so sicer bili svetniki seznanjeni šele v ponedeljek, na dan seje, saj naj bi bilo poročilo šele takrat zaključeno. Gre za kartelno dogovarjanje med ponudniki?! Nekateri mestni svetniki so imeli pomisleke o tem, zakaj se razpis za izbiro dobavitelja zemeljskega plina objavlja poleti, v tem vidijo po- tencialni razlog za majhno število oddanih ponudb. Še bolj verjeten razlog so špekulacije o kartelnem dogovarjanju dobaviteljev, posledica česar so tudi višje cene. Na seji so govorili tudi o dopisih skupine občanov, ki od JS Ptuj zahteva pojasnila ter znižanje stroškov ogrevanja. Hodnik je dejal, da so na prva dva dopisa odgovorili, nakar so zadeve posredovali odvetnikom, češ da gre za škodovanje ugledu podjetja: »Podobnih do- Čeprav se pojavljajo pobude, da bi tudi ptujska občina po vzoru nekaterih drugih (kot je denimo Maribor) pristopila k reševanju energetske krize z vavčerji oz. finančno pomočjo občanom, tega ni v planu. Gajškova pravi, da je reševanje stisk zgolj iz občinskih proračunov nemogoče: »80 % proračuna porabimo za obvezne naloge, ostalo je namenjeno investicijam, za katere se tudi zadolžujemo. Zadolževanje za subvencije občanom ni možno. Če bi želeli dodatni denar nameniti za finančne pomoči, ne bi mogli objaviti niti enega razpisa: kulturna in športna društva, pa tudi vsi ostali bi bili brez sredstev.« pisov smo v zadnjih letih od tega gospoda dobili kar 25 in na podalgi vsebine imeli tri inšpekcijske preglede ter dve odločbi informacijske pooblaščenke, ki je njegove vloge zavrnila.« Po podatkih svetnice Sergeje Puppis Freebairn pa naj ne bi šlo za posameznika; peticijo naj bi podpisalo kar 400 občanov, zato je zahtevala odgovore na vse (v dopisih) navedene očitke. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Bodo plin za naslednjo sezono naročili ali čakali na umiritev cen? Foto: ČG Javne službe Ptuj imajo še veljavno sklenjeno pogodbo z Geoplinom, ki jim nemoteno dobavlja zemeljski plin po ceni 74 evrov na MWh. Trenutno so cene na trgu bistveno višje in se gibljejo od 120 do180 evrov na MWh. »Želimo si, da se ta negotova situacija čim prej umiri, sicer bodo očitno cene energentov še višje kot te, po katerih smo jih kupili zdaj. Če ne bi bilo situacije v Ukrajini, bi že začeli postopek nabave plina za naslednjo kurilno sezono, tako pa smo mnenja, da je situacija preveč negotova. V tej paniki, kjer so skoki plina dnevni, bi bilo to nesmotrno. Počakali bomo mesec, dva, saj se rešitve že nakazujejo. Upamo seveda, da se bodo cene umirile,« pravi Hodnik. Pogodba z Geoplinom sicer velja do konca leta. O ogrevanju so tokrat spregovorili tudi mestni svetniki, ki so od Hodnika zahtevali še dodatna pojasnila. Ptuj z Ponekod sejnine precej visoke, drugje nadzorujejo brez plačila Najbolje plačani nadzorniki Komunale in Javnih služb Članstvo v svetih javnih zavodov ali občinskih podjetij je pomembno z več vidikov. Prvi je gotovo (politični) vpliv, predvsem tam, kjer se obrača veliko denarja. Drugi, prav tako nezanemarljiv dejavnik, pa so izplačane sejnine. Nekateri zavodi in podjetja članom sveta izplačujejo članarino tudi po 200 evrov za eno samo sejo. To je več, kot za udeležbo na seji prejmejo člani sveta MO Ptuj, ki pa imajo letno več sej. Na ptujski občini so za vse javne zavode, katerih (so)ustanovitelji so, preverili zneske sejnin članov sveta in nadzornikov v občinskih podjetjih. Kot je razvidno iz pridobljenih podatkov, daleč najvišje sejnine prejemajo nadzorniki v Javnih službah Ptuj in Komunalnem podjetju Ptuj. Finančne pomoči občanom od občine ne bo Člani so upravičeni do plačila v višini 200 evrov (bruto), medtem ko predsednik nadzornega sveta na posamezno sejo prejme 260 evrov (bruto). Za Javne službe Ptuj takšna višina plačila velja od leta 2019 in jo je potrdil mestni svet, v Komunalnem podjetju Ptuj pa je v veljavi že deset let. V obeh primerih nadzorni svet šteje šest članov. Tudi v Lekarnah Ptuj članom sveta zavoda izplačujejo sejnine in stroške, a bistveno nižje kot v navedenih primerih. Za redno sejo Foto: ČG V nekaterih javnih zavodih ali občinskih podjetjih sejnine članom sveta zavoda izplačujejo, v drugih ne. znaša sejnina 60 evrov za vse člane, predsednik prejme 18 evrov več. Korespondenčne so plačane polovico zneska redne sejnine. Med zavodi, ki finančno stimulirajo člane sveta zavoda, je tudi Zdravstveni dom Ptuj. Sprejem pravilnika in izplačilo sejnin je predlagal in sprejel svet zavoda že leta 2006. Na podlagi tega za redno sejo izplačajo 33 evrov bruto (redna seja), za korespondenčno pa 16,7 evra, predsedniku približno tretjino več. »Vsi ostali zavodi Mestne občine Ptuj so sporočili, da sejnin ne izplačujejo,« so še dodali na ptujski občini. Zakon o gospodarskih družbah sicer določa, da se članom nadzornega sveta (v primeru JS in KP Ptuj) lahko zagotovi plačilo, in sicer skladno z nalogami in finančnim položajem družbe. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ petek, 25. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 25. marca 2022 3 Podravje z Sindikat kmetov s pozivom za takojšen dvig odkupnih cen mleka Mlekarji zahtevajo pet centov več za liter surovega mleka Dobavitelji krmil nimajo več cenikov, temveč veljajo dnevne tržne cene, pri umetnih gnojilih ne govorimo več o ceni, temveč o zmožnosti dobave, kravo pa se bolj splača prodati, kot jo obdržati v hlevu, opozarjata na resnost stanja v slovenskem kmetijstvu direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič in Sindikat kmetov Slovenije. Vrsto let smo ponavljali enake floskule o stiski slovenskih kmetov, opozarjali na zagledanost mlinarjev in druge prehrambne industrije v lastno moč, pa vendar odziva ni bilo. Vojna v Ukrajini, zapiranje meja in strah pred pomanjkanjem osnovnih živil pa so vendarle načeli pogovore o samooskrbi ter o prehranski varnosti. Foto: MV Količine mleka v Podravju že v upadu Krma tako draga, da se bolj splača prodati kravo In čeprav na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da imamo dovolj osnovnih živil in da kopičenje hrane ni potrebno, pa v Sindikatu kmetov Slovenije opozarjajo, da se lahko to stanje zelo hitro spreme- Foto: ČG V mlekarnah zvišujejo odkupne cene V Ljubljanskih mlekarnah glede zahtev kmetov pravijo, da se prilagajajo situaciji z željo, da jim zagotovijo dolgoročno stabilnost in vzdržno poslovanje. »Zato že od lanskega julija vsak mesec zvišujemo odkupno ceno mleka: samo v aprilu bomo ceno dvignili v povprečju za 1,5 centa na liter, kar pomeni, da bo ta v primerjavi z lanskim aprilom za kar 24 % višja.« Tudi v Mlekarni Celeia navajajo, da se odkupna cena mleka viša vsak mesec od druge polovice lanskega leta dalje. "Letošnja februarska odkupna cena mleka je za več kot pet centov višja kot v enakem obdobju lani. Mleko kot vhodna surovina predstavlja večinski delež stroškov mlekarne, tako da če se cena mleka spremni za en cent, to na letnem nivoju pomeni skoraj milijon evrov povečanja stroškov, kar pomembno vpliva na rezultat poslovanja.« Foto: MV Če dviga odkupnih cen ne bo, lahko odpišemo prirejo in pridelavo slovenskega mleka. Medtem ko so se mineralna gnojila podražila tudi za 400 %, ko podražitvam krme ni videti konca, se je odkupna cena mleka od januarja lani zvišala za vsega 4,7 centa po litru. Na trgovskih policah najboljšega soseda pa je se liter alpskega mleka zgolj od junija lani podražil za 11 centov. ni, tudi na področju prireje mleka, kjer naj bi bili povsem samooskrbni. »Trenutno je vhodni strošek v obliki krme tako velik, da se bolj splača prodati kravo, saj imajo dobro ceno, ter krmo, ker na žalost tako ostane več. Ne pozabite, ko je hlev enkrat prazen, se krava več ne vrne vanj,« so zapisali v Sindikatu kmetov Slovenije. Zato v imenu kmetov od slovenskih mlekarn zahtevajo dvig odkupnih cen za pet centov po litru surovega mleka. »Samo v zadnjih štirih tednih so se fiksni stroški krme podražili za več kot 25 % in dobavitelji krmil sploh več nimajo cenikov, temveč veljajo dnevne tržne cene. Posledično kmetje tega pritiska ne zmorejo več prenašati, zato je njihova zahteva več kot utemeljena,« je kmete podprl prvi mož mlekarske zadruge, ki je največja organizatorka odkupa mleka pri nas. Odkupne cene globoko pod evropskimi Že dolgo je znano, da so stroški prireje mleka v Sloveniji zaradi specifike slovenskega podeželja višji kot na intenzivnih ravninskih posestvih drugod po Evropi. Pa vendar, če pogledamo poročila o odkupnih cenah mleka, se ta v Slovenji giblje nižje kot v večini evropskih držav. Glede na podatke evropske komisije je bila februarja povprečna odkupna cena za liter surovega mleka v državah Evropske unije 43,48 centa, a ne v Sloveniji. Slovenski kmetje so v povprečju Večja odkupovalka mleka na območju Podravja je tudi Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica. Direktorica Karmen Sadek Pučnik prav tako podpira zahtevo Sindikata kmetov po takojšnjem dvigu odkupnih cen, ki so ji ti naslovili na slovenske mlekarne. »S takšnim dvigom cene mleka bi lahko mlekarji obdržali proizvodnjo in zagotovili količino mleka, ki jo imamo v Sloveniji sedaj. Poudariti je treba, da imajo kmetje v večini evropskih držav takšno ceno mleka že nekaj časa. Razkorak s cenami v Sloveniji je na žalost vse večji. Opozoriti želim tudi, da so bili kmetje prisiljeni prilagoditi krmne obroke (zmanjšati močna krmila zaradi cene). Posledično v času, ko sicer pričakujemo porast količin mleka, te padajo. Glede na občutno zmanjšanje gnojenja bo v jeseni bistveno manj krme. Krma bo tudi slabše kakovosti. Obstaja velika bojazen, da se bo stalež živali na našem območju zelo zmanjšal. Tudi vremenske razmere nam ne pomagajo. Imamo premalo padavin in se že srečujemo s pomanjkanjem pitne vode na našem območju.« prejeli 37,6 centa za liter mleka, za nami so le še španski, madžarski, portugalski, slovaški in hrvaški kmetje. Daleč najbolj cenjeno mleko je na Malti in Cipru, kjer se cene gibljejo okrog 60 centov, v Avstriji naj bi februarja kmet za liter mleka prejel 44 centov, nemški in nizozemski kmetje pa še kakšen cent več. Ob pregledu enoletnega obdobja pa je mogoče razbrati, da je slovenski kmet letos januarja v primerjavi z lanskim januarjem prejel 12,5 % več za liter mleka, medtem ko to povprečje za EU znaša 20,5 %. To pomeni, da slovenski kmetje močno zaostajajo za evropskim povprečjem. In če te razlike ne Ptuj, Podravje z V koprski enoti Doma upokojencev nov dobavitelj hrane S cenejšo prehrano do pozitivnih rezultatov poslovanja Čeprav je bila dolgo živa ideja, da bi ptujski Dom upokojencev koprsko enoto na Olmu oddal Obalnemu domu Koper, predvsem zaradi negativnega poslovanja, pa se zdaj zadeva očitno postavlja nekoliko drugače. Poslovanje te »izgubarske« enote se je namreč bistveno popravilo zgolj z zamenjavo dobavitelja prehrane, ki je mnogo cenejši od prejšnjega, deloma pa tudi z zapolnitvijo prej praznih domskih apartmajev. Dejstvo je, da je za prehrano uporabnikov v koprski enoti, kjer ni kuhinje, vse doslej skrbel kar Obalni dom Koper – torej taisti dom, ki naj bi si pripojil oz. prevzel ptujsko enoto doma. Privarčevali bodo četrt milijona evrov »S 1. decembrom 2021 kosilo in večerjo dostavlja podjetje Slorest, ki smo ga izbrali na javnem razpisu. Ponudili so bistveno nižjo ceno kot prejšnji dobavitelj. Kar je zelo pomembno, je, da smo izvedli anketo med stanovalci, ki je pokazala, da so ti s prehrano zelo zadovoljni. Tudi v prihodnje bomo zadeve spremljali,« pojasnjuje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Z izbranim dobaviteljem so sklenili letno pogodbo, po kateri dnevno za posameznega stanovalca za ta dva obroka plačajo 4,2 evra (navadna večerja in kosilo). Dietna prehrana je nekaj centov dražja. Je pa to občutno manj, kot so plačevali zadnja leta. Obalni dom Koper jim je namreč za kosilo in večerjo zaračunaval kar 9,5 evra dnevno! V tej enoti je 143 stanovalcev, kar pomeni, da bo dom na letni ravni privarčeval okrog 250.000 evrov. Zanimivo in zgovorno: še pred nekaj leti je približno toliko znašal primanjkljaj poslovanja. Iz rdečih številk so uspešno izplavali, trenutno imajo okrog 30.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki. K izboljšanju poslovanja je prispe- vala tudi odločitev vodstva, da v tri apartmaje, ki so bili leta prazni, naselijo stanovalce. Ti so bili v osnovi ob gradnji predvideni za izmenjave stanovalcev med enotami, a v devetih letih se iz nobene Štajerske enote niti en stanovalec ni odločil za to možnost. Kmalu v izgradnjo dvigala, nato bo na vrsti še kuhinja Prav slabo poslovanje in potreba po investicijah sta bila glavna Foto: ČG Cena kosila in večerje se je z izbiro novega dobavitelja več kot prepolovila. bomo zmanjšali, lahko odpišemo prirejo slovenskega mleka, je prepričan Petrovič. Zato je nujno, da se odkupne cene mleka zvišajo, je poudaril. »Zadruga pritiska na svoje kupce – mlekarne, vendar ti niso pripravljeni celotnega bremena podražitev vzeti na svoja pleča, svojo vlogo bodo morali odigrati tudi trgovci.« In na trgovcih je, ali bodo spregledali in priznali svojo odvisnost tudi od slovenskih dobaviteljev ter se morda odrekli delu dobička ali pa bodo dvig uporabili za izgovor za ponovno podražitev na trgovskih policah vsaj za pet centov ali več. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ razloga za dolgo časa aktualen prenos upravljanja. Na vprašanje, ali je ideja, da se ptujska 'primorska' enota še prenese na drugega upravitelja, aktualna ali ne, direktorica odgovarja: »Imeli smo sestanek z ministrstvom in Obalnim domom Koper, a dejansko kakšnih novih sklepov ni.« Trenutno resnih aktivnosti v smeri prenosa pravice očitno ni, glede na dejstvo, da se je poslovanje izboljšalo, pa je vprašanje tudi, ali so še sploh smiselne. V primeru, da bo ta enota ostala v ptujskih rokah, bo sicer treba poskrbeti še za izgradnjo primerne kuhinje. Ta investicija je bila pred leti ocenjena na okrog milijon evrov. Glede na rast stroškov bo verjetno stala nekoliko več. Je pa to kislo jabolko, v katerega bo nekoč treba ugrizniti. Že v naslednjih dneh pa bo objavljen razpis za izbiro izvajalca za gradnjo dvigala v koprski enoti Doma upokojencev Ptuj. Dokumentacija, ki je podlaga za izvedbo nekaj več kot 100.000 evrov vredne investicije na Primorskem, je že pridobljena. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Štajerski TEDNIK petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 Cerkvenjak z Pomoč starejšim brez lastnega prevoza Prostofer z občinskim vozilom V Cerkvenjaku so se pridružili projektu zavoda Zlata mreža Prostofer in s ponedeljkom aktivirali prostovoljne šoferje. Projekt je namenjen starejšim, ki nimajo avtomobila ali pa ne vozijo več, nimajo sorodnikov, ki bi jih lahko peljali po opravkih, poleg tega so njihovi mesečni dohodki skromni, zato si plačanega prevoza niti ne morejo privoščiti. Na podeželju so povezave z javnimi prevoznimi sredstvi vse slabše, zato bo Prostofer marsikomu prišel prav za prevoz do zdravnika, javnih ustanov, trgovine, banke … Foto: arhiv občine Brezplačne prevoze starejših občanov Cerkvenjaka bo v okviru projekta Prostofer z občinskim vozilom opravljalo sedem prostovoljcev iz domačega društva upokojencev. »Prevoze bodo uporabniki naročili na brezplačno številko 080 10 10, z občinskim avtomobilom pa izvajali prostovoljci, sicer člani Društva upokojencev Cerkvenjak, ki so se že udeležili usposabljanja za Prostoferja. S predstavnikom Agencije za varnost prometa smo malce osvežili prometno znanje, na zavodu Zlata mreža pa so nam svetovali, kako dostopati do osebe, ki potrebuje prevoz in kako pomagati v zadovoljstvo obeh, tako uporabnika kot prostovoljca,« razlaga Feliks Fekonja, predsednik Društva upokojencev Cerkvenjak. »Prejšnji teden smo imeli v društvu občni zbor, na katerem smo naše člane seznanili s projektom Prostofer in razdelili tudi letake z osnovnimi informacijami. Zdaj smo še v začetni fazi, a verjamem, da se bo pomoč v obliki prostovoljnih prevozov za starejše v naši občini kmalu prijela tako kot povsod drugod po Sloveniji, kjer so jo uvedi.« Ŷŧ Ptuj z Petletni mandat v svetu Lekarn Ptuj Iščejo nove člane sveta zavoda Svetu zavoda Lekarne Ptuj 30. marca letos poteče mandat. Ptujska občina je svoja predstavnika že izbrala, v naslednjih dneh bodo to storili še v občinah Markovci in Gorišnica. Še tri od skupno devetih članov bodo v svojih vrstah izbrali zaposleni, po enega pa pacienti in ZZZS. Skladno z ustanovitvenim odlokom svet zavoda Lekarne Ptuj šteje devet članov, njihov mandat pa je petletni. Od tega so štirje predstavniki občin, dva izbere Mestna občina Ptuj, medtem ko preostala dva druge ustanoviteljice imenujejo izmenjaje. Tokrat sta na vrsti občini Gorišnica in Markovci, ki bosta predloge pripravili v kratkem. Najprej jih morajo potrditi na občinskih svetih, šele nato bo zaključen postopek imenovanja in nov svet bo lahko začel delati. Foto: ČG Ptujska občina je svoja predstavnika že imenovala, na potezi so ostali deležniki. Ptujska občina je svoj del naloge opravila in za nova predstavnika imenovala Heleno Neudauer in Gorazda Oreška. Mandatna doba vseh imenovanih začne teči z dnem konstituiranja novoizvoljenega sveta zavoda. Tudi predstavnika pacientov imenujejo občine ustanoviteljice na podlagi izvedenega javnega razpisa. Na zadnjem kolegiju županov so sklenili, da se poziv za prijavo kandidatov objavi na spletnih straneh vseh občin ustanoviteljic. Sodelujejo lahko polnoletni kandidati s stalnim prebivališčem na območju Ptuja, Destrnika, Gorišnice, Kidričevega, Majšperka, Markovcev, Vidma ali Žetal. Predloge sprejemajo do 25. marca. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ stran 4 petek z 25. marca 2022 Cirkulane z Občina spodbuja ustrezno odlaganje azbestne kritine Četrtina ostrešij še vedno v salonitkah V občini Cirkulane je glede na podatke, ki jih je pred leti zbrala občina, v uporabi še za okoli 14 m³ salonitnih plošč. Okoli četrtina objektov je tako še vedno prekritih z azbestno kritino, ki sodi med nevarne odpadke. Zato morajo lastniki v skladu z zakonodajo in na okolju prijazen način poskrbeti za odvoz na za to primerno odlagališče. To pa seveda nekaj stane, zato se je v preteklosti marsikdo na nezakonit način salonitne plošče odvrgel kar v naravo. Da bi taka dejanja preprečili, se je občina Cirkulane že pred dvema letoma odločila izpeljati prav posebno akcijo, v okviru katere se je izkazal velik interes za odstranitev azbestnih plošč na stanovanjskih in drugih objektih. Občina je sprejela odločitev, da bo poskušala iz okolja postopoma odstraniti čim več odpadnih plošč. Občani so v letu 2020 na zbirno mesto pripeljali kar okoli 26 ton salonitnih plošč oz. 40 palet. Stroške odvoza, v skupni višini okoli 7.500 evrov, pa je pokrila občina. Odvoz salonitnih plošč so financirali predvsem iz okoljskega iz zdravstvenega vidika, saj se zavedajo, da gre za oporečen material, ki ga v občini ni tako malo. Že takrat je županja Antonija Žumbar povedala, da bodo akcijo najverjetneje ponovili. Za odvoz salonitk subvencija v višini 400 evrov Letos so v občinskem proračunu za ta namen rezervirali 4.000 evrov, vendar občina tokrat ne bo organizirala skupnega odvoza, prav tako ne bo krila celotnih stroškov. Glede na sprejeti pravilnik o subvencioniranju stroška odlaganja azbestnih plošč višina subvencije na gospodinjstvo zna- Foto: ČG Salonitne plošče so nevarni odpadek in je treba zanje ustrezno poskrbeti. ša 50 odstotkov višine stroškov oz. največ 400 evrov za posamezni objekt. Isti vlagatelj oz. lastnik lahko pridobi subvencijo za največ dva objekta v času veljavnosti tega pravilnika. Sprva je bilo predvideno samo 200 evrov subvencije, vendar so nato ta znesek nekoliko zvišali. Predvidevajo namreč, da se najverjetneje več kot 10 gospodinjstev letos ne bo odločalo za menjavo strehe. Je pa v občini tudi nekaj takih ljudi, ki so streho zamenjali že pred meseci, salonitne plošče pa skladiščijo doma. Pričakovali so namreč, da bo odvoz ponovno organizirala in tudi plačala občina. Po novem bodo za odvoz salonitnih plošč dobili povrnjen samo del stroškov, kar pa bo treba dokazovati z računom upravljavca odlagališča komunalnih odpadkov in fotografijami. Cena prevzema azbestnih odpadkov pri občinskem koncesionarju Čisto mesto Ptuj trenutno znaša 309 evrov na tono. Za Cirkulančane naj bi bil ta znesek nekoli- ko nižji, in sicer za okoli 50 evrov. Na strehi stanovanjske hiše naj bi bilo v povprečju okoli tri tone salonitnih plošč, kar pomeni, da strošek odvoza lahko znaša tudi okoli 1.000 evrov, kar pa je v teh kriznih časih kar precejšen finančni zalogaj. Zato bo finančna pomoč občine vsekakor več kot dobrodošla. Po besedah Žumbarjeve na tak način spodbujajo odstranitev, ustrezno zbiranje in odlaganje odpadkov iz azbesta. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Ptuj z Velik del centra mesta še vedno neprehoden Spodnji del Jadranske ulice bo tlakovan šele poleti Zaradi gradnje Stare steklarske in obnove sosednjih ulic ter Vrazovega trga je še vedno precej velik del strogega centra Ptuja nedostopen. Po novem terminskem planu bo tlakovanje Jadranske ulice do Vrazovega trga končano šele poleti in ne aprila, kot so sprva načrtovali. Tudi pri gradnji stopnic se zapleta, kar skupaj s sicer pomembnimi, a dolgotrajnimi arheološkimi raziskavami pod vprašaj postavlja predviden zaključek investicije. Obsežna gradbena dela močno vplivajo na prehodnost tega dela mesta. Kar nekaj časa je bil prehod iz vseh strani, kjer gradnja teče, onemogočen. Od januarja naprej je vsaj delno možen po Jadranski ulici, a so dostopi občasno povsem zaprti in odsvetovani. Občutno bolje bo očitno šele čez nekaj mesecev. Glede na podpisano pogodbo bi sicer to naložbo izbrani izvajalec, podjetje Javne službe Ptuj, moral zaključiti do konca letošnjega leta. A nepričakovane arheološke najdbe, ki so podaljšale čas raziskav, in nekateri zapleti pri gradnji bi lahko vplivali na podaljšanje roka. Na občini še vedno upajo, da ne bo tako in zatrjujejo, da si vsi deležniki, tako izvajalci arheoloških raziskav, gradnje, projektanti in nadzorniki, prizadevajo za pravočasen zaključek investicije. Do takrat bodo skušali čim prej odpirati posamezne dostope v območje gradnje, a priznavajo: »Izvajanje del v starem mestnem jedru nam vedno znova prinaša presenečenja. Jadranska ulica je lažje dostopna od konca januarja, vendar bodo dostopi še vedno občasno zaprti zaradi izvedbe stopnic in kasneje tlakovanja. Stopnice bodo zaradi zapletov pri gradnji izvedene do aprila, tlakovanje do Vrazovega trga pa do maja.« Tlakovanje Šalamunove ulice naj bi zaključili do konca maja, že v kratkem pa bodo arheologi začeli delati v spodnjem delu Jadranske, v južnem delu območja z Vrazovim trgom. Tam naj bi tlake položili do poletja. »Prehodnost po utrjenem nasutju pa bo zagotovljena predvidoma julija. Če ni nujno, priporočamo, da se pešci območja gradnje izogibajo. V primeru neodložljivih opravkov pa bo izvajalec gradnje poskrbel za varne dostope,« zago- tavljajo na MO Ptuj. Prepričani so, da je bilo kljub vsemu smiselno vsa dela začeti sočasno, saj da bi bila v primeru, če bi gradnjo razčlenili na manjša območja, ta še daljša in posledično dražja: »Vmes bi morali območja večkrat zasipavati in nato spet odkopavati.« ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Foto: ČG Razkopano je precej veliko območje, na občini menijo, da je to bilo smiselno, saj da bi sicer bila gradnja še dražja in dolgotrajnejša. petek, 25. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 25. marca 2022 5 Slovenija z Zakonodajne zanke: Zakaj je treba komplet prve pomoči menjati vsakih pet let Menjava dela dražja od celotnega kompleta Marsikateri voznik se huduje, ker mora po preteku petih let zavreči (tudi popolnoma nedotaknjen) komplet prve pomoči oziroma ga zamenjati z novim. Po pojasnilu infrastrukturnega ministrstva celotnega kompleta prve pomoči sicer ne bi bilo treba menjati vsakih pet let, temveč bi bila dovolj že zamenjava sterilnega materiala, ki mu poteče rok. Toda v praksi je to popolnoma neizvedljivo oziroma nerentabilno. »Pravilnik o delih in opremi vozil ne določa roka trajanja celotnega kompleta za prvo pomoč, ampak ga pogojuje z veljavnim rokom uporabe zahtevanega sterilnega materiala. Ta v 9. točki določa, da mora biti komplet za prvo pomoč higiensko vzdrževan, zahtevani sterilni materiali pa v nepoškodovani zaprti embalaži in z veljavnim rokom uporabe ter nazivom in ostalimi podatki v slovenskem jeziku. To pomeni, da če lastnik ali uporabnik vozila ali voznik zamenja sterilni material s pretečenim rokom uporabe (»pokvarljive stvari«) za novejšega, komplet za prvo pomoč ustreza zahtevam pravilnika. Zamenjava celotnega kompleta tako sploh ni zahtevana niti potrebna, vsak posameznik pa se sam odloči, ali bo zamenjal samo del vsebine ali celoten komplet prve pomoči,« razlagajo na ministrstvu. Posamezne komponente je na trgu težko dobiti A kaj, ko ta predpis zdrži zgolj na papirju, ne pa tudi v praksi. Težava je namreč nastala že takoj na začetku, ko smo želeli nabaviti sterilni del kompleta, ki ga je po petih letih treba zamenjati. Dveh artiklov namreč v bližnji lekarni sploh ni bilo mogoče dobiti. Tako ni bil dobavljiv aluplast za opekline (50 x 80 cm) ter prvi povoj tip 2. Smo Foto: ČG O kompletu rezervnih žarnic v avtomobilih z led lučmi Kako pa je z obveznim kompletom žarnic? Ta je v marsikaterem avtomobilu s sodobnejšimi svetili, kot so na primer led luči, popolnoma odveč in nepotreben. Na infrastrukturnem ministrstvu pojasnjujejo: »Rezervne žarnice kot del obvezne opreme vozil so opredeljene v 10. členu pravilnika o delih in opremi vozila. Na podlagi navedenega člena v vozilu ni treba imeti rezervnih žarnic za svetlobna telesa z viri svetlobe po »novejših tehnologijah« (npr. svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, LED …), ampak samo za tista svetila, kjer je možna zamenjava žarnic z žarilno nitko.« Foto: ČG Ne le, da so dražji, posamezne sterilne materiale, ki so obvezni v kompletu prve pomoči za avtomobile, je tudi težko dobiti. pa samo prvega izmed omenjenih artiklov »našli« v spletni lekarni. Tej ugotovitvi prikimavajo tudi v podjetju Masterplast, kjer se ukvarjajo s prodajo obvezne in do- datne opreme za vozila: »Čeprav je ostala saniteta v teoriji uporabna tudi dlje, je praksa, da se na pet let menja kompletna vsebina paketa, saj je težko dobiti samo posame- Obvezen sterilni material v kompletu prve pomoči za avto Prvi povoj, tip 2 (10 cm x 4 m) Prvi povoj, tip 3 (12 cm x 5 m) Aluplast za opekline 9 x 15 cm Aluplast za opekline 50 x 80 cm Kompresa 5 x 5 cm Kompresa 10 x 10 cm Število kosov 3 1 1 1 10 6 Cena (v evrih) 1,41 za kos 1,74 za kos 0,64 za kos 5,38 0,70 za 10 kosov 0,17 za 2 kosa Vir: Lekarna Omrož (razen za aluplast za opekline 50 x 80 cm) zne komponente. Takšne nerabljene komponente nato lahko ljudje uporabljajo za domačo rabo.« Nakup dela materiala stane več kot celoten komplet Druga težava pa je v tem, da je nabava posameznih artiklov precej dražja, kot če bi kupili celoten komplet prve pomoči. Čeravno je v tem kompletu izmed skupno 17 različnih komponent »le« šest vrst sterilnega materiala, nabava le-tega nanese precej več. Po podatkih, ki smo jih dobili iz Lekarne Ormož, bi ta namreč stala nekaj čez 13 evrov, na spletni strani zgoraj omenjenega podjetja pa bi za celoten komplet (trenutno v akciji) odšteli slabih osem evrov. Samo povoji in večji aluplast stanejo preko enajst evrov. Cenovni razpon tovrstnih cen avtomobilskih kompletov prve pomoči sicer na trgu sega nekje od 8 pa vse do dobrih 10 evrov ali celo več, odvisno od zalog in roka sanitete. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče zagotoviti embalažo, ki bi sterilnost omenjenih artiklov zagotavljala dlje, so v Masterplastu odgovorili, da bi to poleg spremembe pravilnikov v praksi pomenilo tudi določeno spremembo pri sterilizaciji, podražitev embalaže in posledično tudi končne cene. Edini izdelek brez roka uporabe so škarjice In potem se je pri preverjanju smiselnosti pojasnila ministrstva pojavila še tretja velika težava. Čeprav pravijo, da lahko nesterilni deli ostanejo v uporabi še naprej, pa so v paketu prve pomoči, ki smo ga odprli, imeli prav vsi sestavni deli enak rok uporabe kot sterilni, torej pet let. Med njimi tudi trikotna ruta in metalizirana folija. Edini izdelek brez roka uporabe so škarje. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Ptuj z Občina prodaja še dve svoji nepremičnini Ptuj z Stavba UE na Slomškovi 10 odslej v lasti države Poslovni prostor v centru mesta za le 14.000 evrov Obljubljajo prenovo, a ne vedo, za koliko denarja V zadnjih nekaj letih je ptujska občina razprodala precej svojega premoženja. Medtem ko so v času, ko je občino vodil Miran Senčar, prodajali predvsem stanovanja, zdaj večinoma ponujajo poslovne prostore. Cene nekaterih so precej ugodne; trenutno lokal v centru mesta ponujajo po izklicni ceni 14.025 evrov. S prodajo dražjih pa imajo precej težav. Objekt, v katerem deluje Upravna enota Ptuj, na Slomškovi 10, je odslej v celoti v lasti države. Na Ministrstvu za javno upravo obljubljajo hitro obnovo, a je ta “hitrost”precej vprašljiva. Tri parcele, dve stavbi in en poslovni prostor, so nepremičnine, ki jih zdaj prodaja MO Ptuj. Najdražji je objekt na Osojnikovi 9, v katerem je deloval Hostel Kurent in so ga neuspešno ponujali že na dražbi. Zanj pričakujejo vsaj 690.000 evrov. Druga občinska stavba, ki ji želijo najti novega lastnika, ostaja Raičeva 2, nekdanja »rdeča« šola. Ceno so znižali na 432.000 evrov. V ponedeljek pa se izteče rok za prijavo na dražbo poslovnega prostora v Prešernovi 1. Nekdanji lokal Piramida ponujajo po simbolični, smešno nizki izklicni ceni, 14.025 evrov. Na dražbo še nepremičnine na Zadružnem trgu Foto: ČG Kmalu bo občina na dražbi ponudila še eno stanovanje in poslovni prostor, in sicer na Zadružnem trgu 1. Dražba še ni objavljena, bo pa glede na cenilno poročilo izklicna cena 55 m² velikega stanovanja 50.000 evrov, poslovnega prostora (nekdanji prostor Reprize) površine 240 m² pa 101.000 evrov. Če dražbe ne bodo uspešne, lahko ceno po zakonu znižajo za 30 %. Ti dve nepremičnini so že dodali v Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za leto 2022, v katerega so vnesli še dve parceli na Ptuju in v Podvincih. Kot so zapisali v argumentaciji, so se za prodajo odločili zaradi izkazanega interesa za nakup. Naprodaj je poslovni prostor, v katerem je deloval gostinski lokal Piramida. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Najprej morajo namreč pripraviti projektno nalogo, nato naložbo vnesti v državni načrt razvojnih programov in nato pridobiti še denar iz EU. V načrtu je celovita obnova te spomeniško zaščitene stavbe, točne ocene vrednosti pa na ministrstvu očitno še nimajo. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je ob podpisu pogodbe o prenosu sicer zelo optimistično ocenil, da bo stala okrog 800.000 evrov, a se je hitro popravil, da je to le groba ocena, v kateri ni zajeta niti sanacija strehe, kaj šele višje cene gradbenih storitev ... Tudi dejstvo, da gre za spomeniško zaščiten objekt, bo zagotovo pripomoglo k višji ceni prenove, na kar sta ga opozorila tako načelnik UE Metod Grah kot županja Nuška Gajšek. Oba menita, da bo končna vrednost sanacije precej višja od ministrove ocene. Gre sicer za eno najstarejših in najeminentnejših stavb v mestnem jedru, s katere že nekaj let dobesedno padajo glave. Grah je dejal, da je velika sreča, da nekaj kilogramov težke skulpture niso doslej še nikogar poškodovale. Po mnenju Gajškove občina s prenosom lastništva ničesar ne zgublja, saj objekta niso uporabljali, z vzdrževanjem pa so imeli le stroške. Prenos lastništva zanje pomeni finančno razbremenitev: »Cilj prenosa je obnova. Upam, da bodo dela zaključena v letu ali dveh.” Po besedah ministra Koritnika se bodo nekaterih vzdrževalnih in investicijskih del lotili že letos, sanacijo pa naj bi zaključili do poletja 2024. Dela naj bi trajala vsaj pol leta, kako in predvsem kje bo delo UE v času obnove teklo, še ni znano. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Foto: ČG Bo država boljša ali slabša lastnica in skrbnica te stavbe? Štajerski TEDNIK 6 petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK stran 6 petek z 25. marca 2022 V središču Podravje z SPC Ptuj – slednjič znano, kakšnega mačka v žaklju je srbskemu lastniku drago plačala država Za pol milijona evrov kupili zanemarjeno stavbo in neup Po dveh letih mečkanja je državi od Semenarne Ljubljana, ki je v rokah srbskega lastnika, le uspelo odkupiti Selekcijsko-poskusni center Ptuj. Predvidoma ga bodo pripojili Kmetijskemu inštitutu Slovenije (KIS), zaradi pravnih zapletov pa se bo to zgodilo preko obvoda v obliki začasno ustanovljenega podjetja Center za avtohtone sorte semen (CASS). Kakorkoli že, pod črto, je bilo 547.000 evrov zapravljeno za staro stavbo, potrebno obnove in nekaj še bolj starih strojev. Vse kmetijske nepremičnine so namreč itak (bile) v lasti države oz. Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč. Postopki prenosa so po besedah Blaža Germška, direktorja CASS, večinoma že zaključeni. Novi začasni lastnik je prevzel tudi vseh šest zaposlenih delavcev, ki so si po večmesečni negotovosti oddahnili za svoje službe, računajo tudi, da jih bodo kmalu potrebovali še več. Se pa ves čas, torej vse od začetka dogovarjanja o izločitvi SPC Ptuj iz Semenarne Ljubljana in omembi kupnine v višini okrog pol milijona evrov, porajajo vprašanja, kaj natančno je država odkupila od srbskega poslovneža Dušana Mojsilovića oziroma podjetja Villager iz agroživilske skupine Agromarket. Skrivanje za poslovno skrivnostjo SPC Ptuj je stal 547.000 evrov, veliko manj pa je bila jasna vsebina kupljenega. Iz Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je do ustanovitve namenske družbe vodil pogovore s Srbijo, so namreč le precej ohlapno opisali odkupljeno premoženje, ki je zdaj v državni lasti. »Dejavnost SPC Ptuj se opra- vlja na zemljiščih v skupni izmeri približno 36 hektarjev, za katera je imela Semenarna Ljubljana sklenjeno pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč, in to s pripadajočimi objekti vred, s katerim je pogodbo za navedena zemljišča sedaj sklenila namenska družba. Poleg navedenega se dejavnost obrata opravlja na štirih zemljiščih, na katerih so tudi poslovni objekti, ki so v lasti Semenarne Ljubljana, in bodo prav tako predani novi družbi.« Kot je znano, pa del kupnine niso Semenarnine blagovne znamke. Ne od SDH ne od CASS sprva nismo mogli dobili informacije, kaj natančno je bil del odkupa: torej katere nepremičnine, premičnine in kmetijska zemljišča, še več, po našem vztrajanju se je odgovor glasil: »Podrobnejši podatki so poslovna skrivnost pravnega subjekta in so določeni v pogodbi, zato vam jih žal ne morem posredovati.« Ker so lahko poslovne skrivnosti sestavni del delovanja le zasebnih, ne pa tudi javnih podjetij, ki so v luči transparentnosti zavezana k javni objavi podatkov, smo jih na Foto: SD Poslovna stavba potrebna temeljite obnove, v skladiščnih in garažnih prostorih je kup zastarelih strojev. to opozorili, po posredovanje pa se obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko. Kajti skrivanje za tančico poslovne skrivnosti je samo še poglobilo dvome v ekonomsko upravičenost omenjenega nakupa. Lastniki stare stavbe in nekaj izrabljenih strojev Slednjič pa smo se z Germškom sestali na sedežu obrata SPC Ptuj v ulici Ob Dravi 5a in si skupaj ogle- dali odkupljeno premoženje. Kot je dejal, je CASS od Semenarne Ljubljana kupil vse nepremičnine in premičnine na omenjeni lokaciji. »V prvi vrsti je to poslovna stavba s skladiščnimi in garažnimi pro- Semenarna Ljubljana je ob prodaji odnesla vse, k iz pisarn do semen v skladišču, kjer zdaj police sa Ptuj z Grenka usoda potoka Grajena že štiri desetletja brez prave rešitve na vidiku Od najdaljšega potoka do najdaljšega kanalizacijskega jaška Potok Grajena je najdaljši potok v mestni občini Ptuj. Pred 24 leti so zanj ob zaključku raziskovalnega dela oz. rezultatov zapisali, da gre za najdaljši odprti kanal na tem območju. V društvu Zlatovranka so raziskovanje opravili na podlagi ideje Zelenih Ptuja in predsednika Zelenih Ptuja Vlada Čuša. V treh skupinah z različnimi nalogami so prišli do presenetljivih rezultatov, ki so bili še kako dobrodošli pri izdelavi projekta sanacije potoka. A je ostalo le pri ugotovitvah, ker se pristojni, MO Ptuj, Ministrstvo za okolje in prostor ter drugi deležniki, niso odzvali, kljub temu da gre za centralno vodno površino v samem Ptuju. Stanje potoka je bilo že pred 24 leti skrb vzbujajoče, danes je katastrofalno. Sanacija na podlagi ugotovitev raziskovalnega dela društva Zlatovranka in raziskovalnega tabora Grajena '98, kljub številnim pobudam Zelenih Ptuja ni bila izvedena. Nihče se v tem času tudi ni posebej ukvarjal s kakovostjo vode potoka, od katere je v veliki meri odvisno življenje rastlinskega in živalskega sveta. Ni bila izvedena meritev kakovosti vode v Grajeni, niti klasifikacija le-te v kakovostne razrede, prav tako ni bila izračunana samočistilna sposobnost vodotoka. Direkcija RS za vode, ki upravlja površinske vode, podatkov o kakovosti vode potoka Grajena nima. Tudi v Arso Slovenije jih nimajo, po zakonu o varstvu okolja pa lahko občine same vzpostavijo dodaten monitoring za spremljanje stanja okolja. Površinske vode v svoji občini tako dodatno spremljajo MO V potočno vodo tudi del javnih kanalizacijskih odplak „Med onesnaževalci potoka so tudi razbremenilniki na mešanem sistemu javne kanalizacije. V času močnejših padavin se v takšnih primerih kanali napolnijo s padavinsko vodo, s tem se komunalne odpadne vode razredčijo. Kljub vsemu pa v teh razredčenih razbremenjenih vodah ostaja del onesnaženja iz komunalnih odplak, ki obremenjujejo okolje,“ še pojasnijo onesnaževanje Grajene v Komunalnem podjetju Ptuj. Sprehod po celi dolžini Grajene na območju mesta pokaže, da je v potoku veliko odpadkov. Kdo so odlagalci, „ni znano“, bolj so znani udeleženci akcij čiščenja okolja. Več kot 15 let so potok ob podpori občanov redno čistili Zeleni Ptuja. Zdaj se teh akcij čiščenja lotevajo občasno. Potok, ki bi moral biti okras mestu, pa je vse prej kot to. Ljubljana, MO Maribor skupaj s 15 okoliškimi občinami, MO Nova Gorica, MO Celje v Šmartinskem jezeru itd. Direkcija za vode: »Umetno korito Grajene v mestu otežuje čiščenje« V Direkciji RS za vode se z očitki, da je Grajena na celotnem odseku, še zlasti pa skozi mesto, zanemarjena, ne strinjajo v celoti. „Nekaj naplavin je v strugi, vendar te še ne vplivajo na pretočno sposobnost ali poplavno varnost. Grajena je skozi mesto urejena pretežno v umetnem koritu, obdana z visokimi zidovi, kar zelo otežuje čiščenje. Dvakrat letno se izvajajo košnje, druga vzdrževalna dela pa le na odsekih, kjer je pretočna sposobnost zmanjšana oz. so ogroženi objekti in druga infrastruktura. Pri izvajanju vzdrževalnih del na vodotokih, ki se izvajajo na podlagi letnega programa in pogodbe, sklenjene s koncesionarjem, je plačnik država. Vzdrževalna dela pa lahko sofinancira tudi lokalna skupnost,“ pravijo v Direkciji za vode. V sodelovanju z MO Ptuj so pristopili k pripravi dokumentacije za izvedbo protipoplavnih ureditev. Predvidena je izgradnja suhega zadrževalnika na potoku Grajena in spremljajoče ureditve. To pa (še) ne rešuje onesnaženosti potoka. Grajena še vedno (priročen) kanal za odplake iz greznic V mesto je potok Grajena že pred 24 leti pritekel močno onesnažen zaradi neurejene kanaliza- cije in nenadzorovanih izpustov. Takrat je bilo evidentiranih več kot 80 direktnih onesnaževalcev potoka. Najdaljši potok Ptuja pa je še danes v bistvu najdaljši odprti kanal za odpadne vode v mestni občini. Ob strugi Grajene je na- Foto: Črtomir Goznik Grajena je skozi mesto urejena pretežno v umetnem koritu. Slab primer odnosa je tudi ureditev obvodnega sveta na območju Supernove. petek, 25. 3. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 25. marca 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču nikov iz pisarn do semen v skladišču. porabne muzejske stroje stori v skupni velikosti približno 500 m2. Skupaj s parkirišči stoji na štirih stavbnih parcelah v skupni velikosti 700 m2. Odkupili smo tudi vso kmetijsko mehanizacijo, stroje za čiščenje semen, tunele oziroma rastlinjake in drugo (iz)rabljeno opremo. Semenarna Ljubljana ni imela lastnih kmetijskih zemljišč, ampak so bila ta v zakupu. Od skupnih dobrih 39 hektarjev jih je 35,77 hektarja od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, 2,16 hektarja pa od štirih zasebnikov. S Skladom smo pogodbe o prenosu zakupnih pravic prenesli hkrati z nakupom SPC Ptuj, pogodbe z zasebniki so Začenjajo z nule že pripravljene in jih je treba le še podpisati.« Ob pogledu na poslovno stavbo sredi njiv se zdi, kot da se je tam čas ustavil že pred koncem prejšnjega tisočletja. »Tako dejansko tudi je,« nam vtise potrdi vodja obrata Darko Verdnik. »Zgrajena je bila leta 1988, od takrat ni vanjo več nihče vlagal.« Fasade na mnogih mestih ni več videti, stavbno pohištvo je uničeno, skozi okna piha, celoten objekt, ki ga ogrevajo na plinsko olje, je energetsko požrešen. Semenarna Ljubljana je ob prodaji odnesla vse, kar je bilo v prostorih vrednega, od računal- Foto: SD Foto: SD kar je bilo v prostorih vrednega, od računalnikov amevajo. Darko Verdnik, vodja Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj, in Blaž Germšek, direktor začasne državne družbe, ki je obrat odkupila od Semenarne Ljubljana. Na dvorišču je videti traktorje, ki so malodane že muzejske vrednosti, tam sta tudi dva avtomobila, od katerih je eden že leto brez registracije, drugi pa je sicer vozen, a le po okolici, daljše vožnje, npr. v Ljubljano, tako menita sogovornika, pa ne bi več zmogel. Tudi stroj za čiščenje semen je videti kot iz nekega drugega časa, a Germšek pravi, da še vedno dobro dela. »Če potegnemo črto, začenjamo z nule. Nakupili smo že novo pisarniško opremo, uredili konferenčno sobo, še vedno čakamo, da nas priključijo na internet. Nabavili smo novi traktor, naročili kuhinjo za zaposlene, tudi straniščne školjke je bilo treba menjati. Ptujski obrat ima velik potencial, zato imamo z njim tudi resne načrte, če jih bo, seveda, država finančno podprla.« Po časovnici, ki jo je pripravil SDH, mora kmetijsko ministrstvo do konca marca določiti bodočega upravljavca SPC Ptuj. Po vsej verjetnosti bo to postal Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), ki je izvajalec javne službe nalog rastlinske genske banke ter javne službe v vrtnarstvu in poljedelstvu, torej je vsebinsko povezan z dejavnostmi, ki se izvajajo na Ptuju. Natančneje naj bi obrat prevzel Infrastrukturni center Jablje, ki deluje pod okriljem KIS-a in katerega predstojnik je prav Germšek. Na aprilski seji naj bi upravljavca potrdila vlada, nato pa bi začasno namensko družbo CASS najkasneje do konca junija likvidirali. Foto: SD Na Kmetijskem inštitutu Slovenije imajo s ptujskim obratom, če bodo določeni za upravljavca in bo država zagotovila financiranje, velike načrte. Poligon za mlade kmete »Poleg ustaljene proizvodnje semen si želimo, da bi ptujski obrat postal tudi znanstveno-raziskovalno središče za kmete s tega območja za pospešitev razvoja zelenjadarstva in poljedelstva. V načrtu imamo postavitev demonstracijskega namakalnega sistema, ki bi si ga kmet ogledal, se o njem podučil in potem uredil tudi doma, ne pa da se zdaj lovijo med različnimi ponudbami in si delajo stroške z investicijami, ki se morda izkažejo za ne najbolj pravilne. Izvajali bomo vzdrževalno selekcijo kakovostnih sort, kar že zdaj delamo za Semenarno Ljubljana, in žlahtnjenje novih s poudarkom na genskih virih domačih sort. Poleg Semenarne bomo iskali še druge poslovne partnerje, druge semenarske hiše, saj nismo podpisali nobene ekskluzivne pogodbe,« našteva Germšek, ki razmišlja še o postavitvi tako imenovanega mikro vrta, na katerem bi vzgajali domače sorte, vrt pa dva- do trikrat na leto odprli za obiskovalce. V načrtu so še nova proizvodna hala in rastlinjaki. »Skratka, na Ptuju bi lahko dobili center, kjer bi bilo na kupu vse, kar je potrebno za razvoj semenske samooskrbe. Tu je kmetijsko-gozdarski zavod, pa kmetijska šola, v bližini je fakulteta. Vse skupaj je lahko odličen poligon za to, da mlade navdušimo za kmetovanje in zadržimo na kmetijah.« ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ kot mešani in se po njih odvaja tudi del padavinskih vod. Manjše odseke sekundarnega omrežja pa bo treba šele zgraditi. Direktni izpusti odpadnih voda nedopustni, a nadzora ni ... Foto: Črtomir Goznik Vzdrževalna dela v Grajeni se izvajajo le na odsekih, kjer je pretočna sposobnost zmanjšana. mreč vidnih še veliko odprtih cevi, ki jih nihče od odgovornih oseb oz. institucij uradno ne vidi oz. niso evidentirane. Tudi v Komunalnem podjetju Ptuj tega uradno ne komentirajo. So pa povedali, da vsi objekti nikoli ne bodo priključeni na javno kanalizacijo, a naj bi se ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami zagotavljalo z drugimi rešitvami. Struga Grajene sicer poteka skozi tri aglomeracije: območje mesta Ptuj, območje Mestnega Vrha in območje Grajene. Primarno javno kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v vseh aglomeracijah. Vse novejše omrežje je zgrajeno izključno za odvajanje komunalnih odpadnih vod. Le starejši deli kanalizacije in kanali v centru mesta so izvedeni Direktni izpusti odpadnih vod v Grajeno so nedopustni, prav tako v potok ni dovoljeno direktno odvajati odpadne vode iz greznic, očitno pa takšni primeri še ostajajo. Določeni objekti v neposredni bližini struge Grajena imajo v potok odvedene tudi padavinske vode, morebiti pomešane tudi z iztokom iz greznice. Kršitev sistematično ne ugotavljajo. Ob ugotovljenih kršitvah lastnike najprej pozovejo, da nepravilnosti odpravijo, šele nato vključijo inšpekcijske službe. Foto: Črtomir Goznik Grajena pri avtobusni postaji je ključnega pomena za njeno urejanje. Foto: arhiv družine Gaiser Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil v Grajeni na območju pod mestnim pokopališčem tolmun, v katerem so se otroci kopali in veslali v čolnih. Projekt »Vrnimo življenje potoku Grajena« ostal na papirju Kakovost vode so sodelujoči v raziskavi pred poltretjim desetletjem ugotavljali na petih odvzemnih mestih. Pri drugem je imel potok še samočistilno sposobnost, pri tretjem pa je bilo stanje drastično slabše, potok se je že spremenil v kanal za odvajanje odpadne vode. Popisanih je bilo več kot 80 direktnih onesnaževalcev. V okviru čistilne akcije so iz potoka izvlekli za cel keson odpadkov. Na osnovi analize in po opravljenih pogovorih s prebivalci ob potoku Grajena in pristojnimi mestnimi institucijami so bili izdelani predlogi za revitalizacijo potoka kot osnova za izdelavo projekta Vrnimo življenje potoku Grajena. 74,3 % anketiranih je bilo mnenja, da je potok močno onesnažen in da je treba ukrepati. Med območji znotraj aglomeracij, ki z javno kanalizacijo še niso opremljena, ležijo pa neposredno ob potoku so: JZ del naselja Grajena, za katerega je že pridobljeno gradbeno dovoljenje za izvedbo, stanovanjski objekti (Krčevina pri Ptuju 64, 64a in 64b), za katere se tehnična rešitev projektira, potrebno pa bo prečrpavanje ter stanovanjski objekti (Maistrova ulica 12 do 15), za katere je izvajal- ska pogodba podpisana, dela bodo končana do konca leta 2022. Ostali objekti ob potoku pa so po evidenci Komunalnega podjetja Ptuj priključeni na javno kanalizacijo. Obstaja pa možnost, da se kljub temu v Grajeno iz posameznih objektov še vedno odvaja del komunalnih odpadnih vod, kar nekaj pa je izpustov padavinskih vod iz utrjenih površin in tudi streh objektov. ŰŪ Štajerski TEDNIK petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo 8 stran 8 petek z 25. marca 2022 Slovenija z Poslovanje z Rusijo in Ukrajino Podravje z Uredba o nadomestilih za delovanje vetrnih elektrarn pripravljena Naš izvozni paradni konj so zdravila V Dravskih elektrarnah o odškodninah molčijo Po statističnih podatkih tako v Rusijo kot Ukrajino izvozimo največ medicinskih in farmacevtskih proizvodov; v prvih 11 mesecih lanskega leta smo jih v Rusijo izvozili v vrednosti 309, v Ukrajino pa 107 milijonov evrov. V Podravju in na Pohorju različna podjetja napovedujejo izgradnjo okrog 70 vetrnic oz. vetrnih agregatov. Od tega 56 na območju Slovenske Bistrice (Trije kralji), Areh in Rogla, šest na območju Žetal in Rogatca ter osem na območju občin Makole in Rogaška Slatina. Glede na to, da v Sloveniji še vedno stojita le dve vetrni elektrarni, in sicer v Dolenjii vas ter pri Razdrtem, se zdi, da so tovrstne vse prej kot izvedljive. V Rusko federacijo smo v tem času skupaj izvozili za 786 milijonov evrov blaga, kar predstavlja le dobra 2 % vsega slovenskega izvoza; najvišji delež (skoraj 40 %) seveda odpade na zdravila. Delež zdravil je bil še večji pri izvozu v Ukrajino, saj je znašal skoraj polovico vsega izvoženega blaga, ki je bilo sicer skupaj vredno 219 milijonov evrov. Uvažamo plin, železo in jeklo Poleg medicinskih in farmacevtskih proizvodov smo v obe veliki vzhodni državi izvozili še veliko električnih strojev in naprav: v Rusijo za 102 in v Ukrajino za 33 milijonov evrov. Sta pa bila uvoz blaga tako iz Rusije kot Ukrajine precej manjša od izvoza. Od januarja do novembra 2021 smo namreč v Slovenijo iz Ruske federacije uvozili za 344 milijonov, iz Ukrajine pa v istem obdobju za 64 milijonov evrov blaga. Največji delež uvoza iz Rusije (39 %) je predstavljal naravni in industrijski plin, medtem ko sta pri uvozu iz Ukrajine z 21,5 odstotka prevladovala železo in jeklo. V 2020 je bilo v Sloveniji 522 podjetij, ki so blago uvažala iz Ruske federacije, in 457 podjetij, ki so blago tja izvažala. Leto predtem je bilo pri nas 804 podjetij, ki so delovala pod nadzorom Ruske federacije. V njih je bilo zaposlenih 1.209 oseb, ustvarila pa so 111 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Predlani je bilo v Sloveniji 376 podjetij, ki so blago uvažala iz Ukrajine, in 511 podjetij, ki so blago tja izvažala. Leta 2019 je bilo pri nas pod nadzorom Ukrajine 292 podjetij s 407 delavci, ustvarili pa so 129 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Foto: Krka Novomeška tovarna Krka je ena največjih slovenskih izvoznic v Rusijo in Ukrajino. Migracije v obe smeri, a več v Slovenijo Število ruskih in ukrajinskih državljanov, ki prebivajo v Sloveniji, narašča iz leta v leto. V začetku lanskega leta je v naši državi živelo 3.519 Rusov, in sicer v razmerju 55 proti 45 v korist žensk. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, se je njihovo število v zadnjem desetletju povečalo za skoraj šestkrat. Število Ukrajincev v Sloveniji se je v tem obdobju skoraj podvojilo. Še pred vojno, ki se je v njihovi domovini začela 24. februarja letos in zaradi katere je v Slovenijo že in še bo pribežalo veliko tamkajšnjih prebivalcev, je pri nas živelo 2.397 Ukrajincev, od tega 62 odstotkov žensk in 38 odstotkov moških. Po podatkih Eurostata naj bi v EU v začetku prejšnjega leta največ Rusov prebivalo v Nemčiji (235.469), največ Ukrajincev pa v Italiji (235.907). Toda migracije potekajo tudi v nasprotno smer, torej se tudi Slovenci selijo v obe vzhodni slovanski državi. Tako je v obdobju od 2011 do 2020 slovensko stalno bivališče za ruskega zamenjalo 1.549 prebivalcev Slovenije. Leta 2020 se jih je v Rusijo odselilo 186, v zadnjem desetletju pa največ leta 2016, in sicer 205. Ukrajina je v času od leta 2011 do 2020 postala dom za 1.188 Slovencev. Največ, 150, se jih je tja odselilo leta 2019, po zadnjem podatku iz 2020 pa je tega leta stalni naslov v Sloveniji za ukrajinskega zamenjalo 125 naših državljanov. ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ Turistični obisk kljub epidemiji Slovenijo je lani kljub epidemiji obiskalo 17.307 ruskih in 13.857 ukrajinskih turistov. Rusi so ustvarili 57.600 nočitev, najbolj pa jih je zanimala prestolnica Ljubljana, saj si jo je ogledalo 33,5 % vseh ruskih turistov. Ukrajinci so lani ustvarili 43.711 nočitev, za razliko od Rusov pa jih je največ, dobrih 22 %, obiskalo gorske občine. Vetrne elektrarne so s svojim izstopajočim videzom in strahom ljudi pred vplivi teh kreatur na človeka in okolje pogosto tarča nasprotovanj. Da bi povečali družbeno sprejemljivost vetrnih elektrarn in zmanjšali učinek koncepta »ne na mojem dvorišču«, je vlada izdala uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Ta naj bi določila pravila za plačilo odškodnine, ki jo mora poravnati lastnik vetrnih elektrarn. Osnova za izračun nadomestila je ocenjeni celoletni prihodek, ki izvira iz proizvodnje električne energije iz vetrne energije. Da bi izvedeli, koliko denarja se po izgradnji vetrnic lahko nadejajo v Žetalah, smo se obrnili na Dravske elektrarne Maribor. »V tej fazi projekta je o zadevi preuranjeno govoriti. Vsekakor bomo lokalne skupnosti in druge javnosti pravočasno seznanili s potrebnimi informacijami,« so se izognili odgovoru na konkretno vprašanje. Ob tem imajo na svoji spletni strani zapisano, da naj bi bil začetek obratovanja šestih vetrnih agregatov z močjo po 3,5 MW že prihodnje leto. A glede na fazo postopka je jasno, da to ni mogoče. Na vprašanje, kako daleč so dejansko s projektom in kdaj bodo predvidoma začeli graditi dostopne ceste in postavljati vetrnice, prav tako ne povedo nič konkretnega: »Pri projektu Vetrne elektrarne Rogatec se zaključuje izdelava osnutka idejne zasnove. O ostalih zadevah je v tem trenutku preuranjeno govoriti.« Vetrna elektrarna na Plešivcu kljub energetskemu dovoljenju le na papirju Kot omenjeno, je predvidena izgradnja vetrne elektrarne tudi na Plešivcu, na območju občin Mako- Foto: Dravske elektratne Maribor Simulacija pogleda iz Žetal Foto: DEM Na Pohorju bi investitorji zaobšli postopek In kako je na Bistriškem? Skupina investitorjev, ki jih zastopa projektno podjetje Energija na veter, je Občino Slovenska Bistrica seznanila s projektom Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica. Na območju Treh kraljev je predvidena postavitev 21 vetrnic, na območju Areha 14 ter na območju k. o. Kot (območje Rogle) 21 vetrnih elektrarn. Skupno torej 56 vetrnih elektrarn, s skupno z nazivno močjo 196,0 MW (vstopna moč slovenske največje hidroelektrarne v Zlatoličju je 126 MW). Poleg treh velikih polj vetrnih elektrarn projekt vključuje še gradnjo kablovoda od posamezne elektrarne do priklopa na transformatorski postaji ter gradnjo dostopnih poti do vsake elektrarne. Podjetje je skušalo z razdrobitvijo projekta in različnimi vlogami (za služnost, za pridobitev mnenja glede skladnosti s prostorskim aktom …) doseči uvrstitev vetrnih elektrarn v občinski prostorski načrt. Na slovenjebistriški občini se s takšnim postopkom ne strinjajo, ker da je za umeščanje takšnega obsega vetrnih elektrarn treba pristopiti k državnemu prostorskemu načrtu, saj se mora poseg obravnavati celovito in ne kot vsaka elektrarna samostojno. Kot je dejal župan Ivan Žagar: »Želimo, da se celoten postopek vodi transparentno in da se začne tam, kjer je treba – z umeščanjem. Ne pa kar z nekimi dovoljenji.« le in Rogaška Slatina. Investitor je podjetje Stiria Invest – družba za ekološke naložbe iz Rogaške Slatine. Vendar pa se je investicija že na začetku znašla pred težko premagljivo oviro. Območje Plešivca sodi v krajinski park Boč-Donačka gora, ki ne dovoljuje izgradnje visokih objektov. »Še večja ovira pa je to, da se vetrnice štejejo za industrijske objekte. Za nadaljevanje umestitvenih postopkov bi bilo treba spremeniti občinski odlok, ki bi za objekte nacionalnega pomena, kot ja ta, dovoljeval izjemo,« je pojasnil prokurist in lastnik podjetja Franc Sajko. Dodal je, da so za spremembo odloka bolj zainteresirani v Makolah kot v Rogaški Slatini, ob tem pa je izpostavil še nasprotovanje Zavoda RS za varstvo narave. »Torej, žal v obnovljivi energiji vetra na Plešivcu ni nobenega napredka. Projekt je pridobil energetsko dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo, prav tako ga je vlada uvrstila na seznam projektov nacionalnega pomena, vendar bo to ostalo le na papirju, če se ne odpravijo birokratske ovire.« ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Hoče z Avtomobilska industrija Magna zagnala proizvodnjo V hoškem obratu Magne so konec minulega tedna ponovno zagnali proizvodno linijo. Delo v tovarni je stalo od začetka epidemije marca 2020. Po ustavitvi proizvodnje pred dvema letoma so delavce najprej napotili na čakanje na delo, nato so jim ponudili možnost zaposlitve v tovarni v Gradcu. Večina jih je ponudbo za delo v Avstriji sprejela. Te dni se delavci postopoma vračajo na svoja delovna mesta v Hočah, v slovenski podružnici Magne naj bi jih bilo okoli 150, medtem ko nekateri še ostajajo na delu v graškem obratu. 146 milijonov evrov vredno investicijo kanadsko-avstrijskega velikana Magna v Hočah je z 18 milijoni evrov državne spodbude podprla tudi Republika Slovenija. Za državno pomoč se je podjetje zavezalo zaposliti 400 sodelavcev. Foto: Svet24/M24 Okoli 150 delavcev se je iz Gradca vrnilo na delo v Hoče. Zaradi globalnih razmer v zadnjih dveh letih, ko so v Hočah ustavili delo, jim zavez za zdaj še ni uspelo izpolniti, zato so se dogovorili za dveletno podaljšanje roka. Sicer pa Magna v Hočah načrtuje gradnjo še enega obrata, za katerega je občina pripravila ustrezne prostorske akte, prav tako ima podjetje zanj pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Gre za ključna dokumenta, ki sta podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kdaj bi lahko začeli graditi, v Magni ta hip ne razkrivajo. Povedali so le, da bo širitev dejavnosti v Hočah odvisna od pridobivanja naročil. ŰŽ petek, 25. 3. 2022 Štajerski TEDNIK stran 9 Kmetijstvo petek z 25. marca 2022 9 Ormoško z Število rejcev prašičev zdesetkano, združenja ni več Enormen upad reje prašičev v vzhodni Sloveniji Velikih rejcev le še za prste obeh rok Prašičereja je tudi na Ormoškem v veliki krizi. Število rejcev se je občutno zmanjšalo, danes je takih, ki jim predstavlja reja prašičev večji del prihodka, le še za prste obeh rok. V slovenski prašičereji vlada velika kriza. Od leta 2004, ko se je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom na državni ravni gibala okoli 80 %, je ta do leta 2016 upadla na kar 34 %, leta 2020 pa je znašala približno 40 %. Da je stanje prašičereje tudi na Ormoškem v hudi krizi, med drugim priča podatek, da nekdaj močnega združenja rejcev prašičev, ki je v najboljših časih beležilo tudi 58 rejcev, praktično ni več. »Po letih krize z odkupom in vse večjim uvozom prašičjega mesa se je število članov nenehno zmanjševalo. Na koncu prenehalo delovati,« razlaga terenski kmetijski svetovalec Ivan Puklavec iz KGZ Ptuj, ki je pred leti tudi sam redil pujse, a je rejo opustil zaradi nerentabilnosti. »Ormoške rejce, ki jim predstavlja reja prašičev večji del prihodka, bi lahko našteli z imenom in priimkom, tako malo jih je še ostalo,« je nazoren. Tri kmetije so se usmerile v dodatno dopolnilno dejavnost, rejcev prašičev pitancev v kooperacijski reji ali v reji prašičev pitancev z lastnimi pujsi je le še kakih deset, rejcev plemenskih živali pa še manj. »Tudi podatek, da sta v ukrep dobrobit živali pri reji prašičev vključeni le dve kmetiji, odraža stanje na Ormoškem. Na območju KGZ Ptuj jih je 50, na območju celotne Slovenije pa 225.« Po podatkih KGZ je sicer leta 2019 prašiče redilo 688 kmetij (od tega 445 v občini Ormož, 158 v Svetem Tomažu in 85 v Središču ob Dravi), ki je v hlevih imelo skupno 9.220 živali, kar pomeni povprečno 13 živali na kmetijo. Od teh je večina redila prašiče za lastne potrebe. COLOR CMYK Leta 2007 2010 2012 2014 2016 2018 2019 2020 2021* Prašiči pitanci 204.435 164.480 132.811 125.701 125.066 117.866 111.044 108.018 109.272 Plemenski prašiči 39.872 28.524 19.409 17.222 15.776 15.068 13.453 12.047 10.550 Skupaj 456.649 337.305 249.552 237.152 223.810 218.657 202.930 191.718 181.366 Vir: Surs, KGZ Ptuj *Podatki so začasni Statistični podatki glede reje prašičev kažejo, da je v času po osamosvojitvi Slovenije ta dosegla vrhunec leta 2002, ko je bilo več kot 655.000 prašičev. Po dolgoletnem trendu upadanju števila prašičev so slovenske kmetije po zadnjih (začasnih) podatkih lani redile le še slabih 216.000 prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Velik padec prašičereje je več kot očiten v vzhodni Sloveniji. Reja prašičev pitancev se je od leta 2017 do predlani skoraj prepolovila (na 108.000 živali), pri plemenskih živalih je bil ta padec še višji – z okoli 39.900 na dobrih 12.000. V zadnjih štirinajstih letih (od 2007 do 2021) se je skupno število prašičev zmanjšalo z več kot 456.600 na slabih 181.400. Foto: Črtomir Goznik Nizke odkupne cene in uvoz glavna krivca za opuščanje reje Po besedah sogovornika so prašičerejstvo tako dotolkle nizke odkupne cene ter uvoz mesa iz tujine. Ta se je po letu 2008, ko Foto: MH Da prašičerejstvo ne bi dokončno propadlo, je nujno potrebna državna pomoč, opozarja kmetijski svetovalec na KGZ Ptuj Ivan Puklavec. smo vstopili v Evropsko unijo, izjemno povečal. Po nizki ceni k nam izvažajo tržne presežke prašičev oziroma svinjine, ki jim naši rejci enostavno ne morejo konkurirati, saj jim ta cena ne pokrije niti proizvodnih stroškov. Trgovske police so tako polne uvoženega mesa po akcijskih cenah, na drugi strani pa domači rejci, ki imajo velike težave pri rednem odkupu prašičev. »Prav nizke cene in neorganizirana proizvodnja je sprva najbolj vplivala na padec števila plemenskih živali in nato še na rejo prašičev pitancev. Organiziranega odkupa, kot je bil nekoč, ni. Večji rejci, ki pitajo prašiče v kooperacijski reji, imajo za odkup pogodbe in večinoma znane kupce. Nakupa prašičev na domu za lastno klanje pa skorajda več ni, zaradi česar imajo ti manjši rejci največ težav s prodajo. Število rejcev v državi se bo gotovo še zmanjševalo, ker male reje za samooskrbo opuščajo prašičerejo. Kot opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je uvoz tako velik, da meso lokalnega porekla ohranja majhen delež v skupni porabi mesa.« Brez državne pomoči bo prašičereja propadla Da prašičerejstvo ne bi dokončno propadlo, je nujno potrebna državna pomoč. »Zastaviti si moramo strateški cilj večje samooskrbe v Sloveniji, rejcem prašičev je nujno potrebna pomoč države za podporo v investicije gradnje sodobnih hlevov, prav tako bi bilo treba povečati delež plemenskih živali za povečanje števila pri nas skotenih pujskov in s tem prašičev pitancev. Osnova je reja plemenskih svinj za proizvodnjo pujskov.« Po njegovem je še nujno kmetijam zagotoviti primeren dohodek, kajti le na ta način bodo imele prihodnost oz. mlade prevzemnike. Foto: ČG Boljše cene, toda kmetom ne bo ostalo nič več Po dolgem času upadanja odkupnih cen prašičjega mesa se v zadnjih dnevih cene izboljšujejo. Toda te se dvigujejo le na račun višjih stroškov – od krmil, mineralnih gnojil, energentov (nafte …). Ob nadaljnjih dražitvah pa je pričakovati višje proizvodne cene prašičjega mesa, ocenjuje kmetijski svetovalec Ivan Puklavec: »Trenutno je odkupna cena prašičev 1,97 evra na kilogram tople polovice, prejšnji teden je bila 1,87 evra in kake štiri tedne nazaj 1,40 za kg. Ta cena ni pokrivala niti stroškov reje prašičev. Že zadnji dve ali tri leta je bil večji del cene pod stroški prireje mesa. Trenutno je cena na kg pitanca 1,9 evra, predvsem zaradi dviga cen pujskov in krmil.« ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Slovenija z Pri oskrbi z jedilnim oljem povsem odvisni od Madžarske, Srbije in Hrvaške Kje se bo ustavila cena sončničnega olja Svetovna potrošnja sončničnega olja je v slabem desetletju zrastla za več kot četrtino, kar je najvišja stopnja rasti med vsemi vrstami olja. Vodilna proizvajalka sončničnega olja na svetu je Ukrajina, odkoder sicer Slovenija ne uvaža, je pa vprašanje, koliko ukrajinskega sončničnega semena za proizvodnjo olja dokupijo v naših treh sosednjih državah, odkoder pa uvozimo večino jedilnega olja. Gre za Madžarsko, Srbijo in Hrvaško. Negotovost glede nove setvene sezone sončnic ter oskrbe z oljem je rast cen sončničnega olja še podžgala. Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice je že v poslovnem poročilu za leto 2020 opozorila na skokovito rast surovega sončničnega olja. Medtem ko je decembra 2018 cena za tono olja znašala 594 evrov, leto kasneje 733 evrov, so v drugi polovici leta 2020 zabeležili nenadno in nepričakovano rast cen, ki se je končala na 1.062 evrih po toni, kar je za 61 % nad povprečjem leta 2019. Tako visok nivo cen je bil pred tem nazadnje dosežen poleti 2012. Februarja letos pa je bila po podatkih portala TheGlobalEconomy. com tona sončničnega olja vredna že 1.341 evrov. Iz teh podatkov je razvidno, da preteklih rasti cen sončničnega olja ne gre pripisati vojni v Ukrajini, vzroke gre iskati v slabših letinah, večji potrošnji, v višjih cenah energentov. Zagotovo pa je dodatna podražitev olja neizbežna, saj je Ukrajina vodilna svetovna izvoznica sončničnega olja. »Kolikšne bodo nadaljnje podražitve, je trenutno še težko oceniti. Prihaja čas setve Foto: Facebook V strahu pred pomanjkanjem (in podražitvijo) jedilnega olja je v trgovinah videti tudi takšne prizore ... sončnic in najverjetneje bo kmetovanje v Ukrajini omejeno, kar pomeni precejšen izpad pridelka sončničnega semena tudi na svetovnih trgih,« predvidevajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. K povedanemu pa so dodali, da so bile podražitve hrane v tem letu pričakovane tudi pred začetkom vojne, predvsem zaradi dražje proizvodnje (energija, gnojila itd.). »Te dražitve vplivajo na dražjo pridelavo in predelavo hrane, skladiščenje in transport, kar se na koncu pozna pri maloprodajni ceni hrane. Vojna v Ukrajini bo te podražitve najverjetneje pospešila in tudi povzročila še višji skok cen hrane.« Slovenija sicer sončničnega olja iz Ukrajine ne uvaža, večina uvoza pri nas poteka z Madžarsko, Srbijo in Hrvaško (leta 2020: 82 % vse- Foto: Zarja Jana Glede na stanje v prašičereji tudi na masti ne bomo cvrli ... Poleg sončničnega so sicer na voljo tudi druge vrste jedilnega olja, še vedno pa obstaja tudi svinjska mast, ki se vrača v kuhinje, saj se vendarle ugotavlja, da ni tako škodljiva, kot se je zdelo. Vendar tudi svinjska mast (razen za tiste, ki redijo svoje prašiče) še zdaleč ni poceni, saj kilogram v trgovinah stane od 4,5 evra navzgor. Brez dvoma pa bo v prihodnje še dražja. ga uvoza). »Ne vemo pa, kakšen del proizvodnje olja v teh državah predstavlja dokup ukrajinskega sončničnega semena. Sreča pri tem je, da obstajajo substituti, ki lahko nadomestijo izpad količin sončničnega olja (npr. mešanice drugih rastlinskih olj, repično olje itd.). So pa že v osnovi druga rastlinska olja nekoliko dražja od sončničnega in tako so višje cene olja neizbežne.« ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Štajerski TEDNIK 10 Knjigarnica OTROCI VIDIJO, SLIŠIJO, SPRAŠUJEJO V gozdu ob reki so živeli Gozdniki. Nekega večera, ko so se na nebu prižgale prve zvezde, pa se je vse spremenilo. Nekdo je bil nepazljiv. petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK Kultura stran 10 petek z 25. marca 2022 Spodnje Podravje z Srečanje turističnih društev S povezovanjem do večje prepoznavnosti Turistično društvo Ptuj je organiziralo prvo srečanje turističnih društev iz osmih občin na območju LAS Bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goricah. Srečanje turističnih društev, ki naj bi postalo tradicionalno, je bilo namenjeno spoznavanju, predstavitvi projektov in izmenjavi izkušenj ter iskanju skupnih poti na področju razvijanja, povezovanja in ustvarjanja turističnih aktivnosti oz. ponudbe na območju LASa v okviru programa Leader. Zanetil je ogenj, da bi si skuhal večerjo. Ko je pojedel in je ogenj komaj še tlel, je ob ognjišču zadremal. Ogenj pa ni zaspal. Iskre so zaplesale med krošnjami in poletele daleč naokrog. V trenutku je ves gozd zagorel. Pekoči zublji so požrešno planili med zaspane Gozdnike in grozili, da bodo pogoltnili vse pred sabo. Gosti dim je dušil krike strahu. Vsak je hotel rešiti najprej sebe in svoje. Marsikdo zaman … Tako začenja besedilno in likovno odlična slikanica z naslovom Požar (Mladinska knjiga, 2016. Zbirka Velike slikanice) domače pisateljice za otroke in mladino Neli K. Filipić (1964). Ilustrirala jo je akademska slikarka, ilustratorka in striparka Bojana Dimitrovski (1974). Obe avtorici sta zelo dejavni na področju knjig za otroke in mladino ter sta cenjeni in nagrajevani. Tako je bilo pričakovano, da bo ta literarno-likovni tandem tudi v slikanici, ki aktualizira tematiko vojne in begunstva za najmlajše bralce, ponudil knjižno vrhunsko delo. Sedem Gozdovnikov se je uspelo rešiti pred ognjenimi zublji, zabredli so v reko, tok jih je nosil in premetaval in vpili so: Na pomoč! Toda Brežani, ki so jih slišali, so poudarili, da pri njih ni prostora in vrgli so jim skromen splav v pomoč. »Hvala, hvala,« so rekli in temna voda je potegnila splav naprej. Izbrane podobe in besede opisujejo grozeče vodno popotovanje in strahove beguncev. Kakor se v zgodbah za mlade bralce spodobi, najdejo obupani Gozdovniki končno rešitev pri Zalivcih. Sicer so si bili Gozdniki in Zalivci različni in so potrebovali nekaj časa, da so se naučili živeti skupaj. A naučili so se, v obojestransko zadovoljstvo in srečo. Kakor so bila še pred časom tudi otroška ušesa polna besedi in podob epidemije, tako zdaj slišijo, vidijo in čutijo, kar je videti in slišati o vojni. Prav je, da odrasli ne preslišimo otroških vprašanj, strahov, zagat in pomislekov, marveč jim na primeren način skušamo razložiti, čeprav vojne še odrasli težko razumemo. Prav za to so kakovostne knjige za otroke odlične pomočnice! V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča smo pripravili zraven običajnih mesečnih tematskih izborov (pomladne zgodbe, marčevski družinski prazniki …) leposlovja in poučnih knjig za otroke še slikanice z vojno tematiko ter poučne knjige s področja družboslovja, geografije in psihologije. Zraven že navedene slikanice Požar priporočamo: Dežela bomb, dežela trav (Brane Mozetič. Ilustracije Maja Kastelic. Center za slovensko književnost, 2013), Dihurlandija (Brane Mozetič. Ilustracije Andrej Brumen Čop. Center za slovensko književnost, 2016), Prostor na skali (Kate in Jol Temple. Ilustracije Terri Rose Baynton. Prevedla Tadeja Spruk. Miš, 2019), Pregnanci (Issa Watanabe. Brezbesedila slikanica. Sanje, 2019), Na begu (Pimm van Hest. Ilustracije Aron Dijkstra. Prevedla Tadeja Petrovič Jerina. Mohorjeva družba, 2018),Tomi in Maša (Elzbieta. Avtorska slikanice. Prevedel Ivan Minatti. Epta, 1996. Mladinska knjiga, 2020), odlično slikaniško noviteto z naslovom Nihče čez črto! (Isabel Minhos Martins. Bernardo P. Carvahlo. Prevedla Katja Zakrajšek. Miš, 2019). Pridali smo še slikanico Ko se bo dan končal (Lisa Hyder. Per Gustavsson. Prevedla Iva Klemenčič. Malinc, 2021), ki govori o strahu dečka pred smrtjo in pred koncem sveta. Med poučnimi knjigami smo izpostavili slikanice o splošni deklaraciji o človekovih pravicah in podobne, kakor tudi atlase za najmlajše, da si bodo laže predstavljali kraje in dežele, kjer divja vojna. Naj vam bodo knjige vselej dobrodošle sopotnice! Liljana Klemenčič Foto: Črtomir Goznik Z marčevskega srečanja turističnih društev na območju LAS Bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goricah. Ta povezava in izpostavljanje dogodkov, ki jih organizirajo turistična društva, sta za turistični razvoj in promocijo tega območja zelo pomembna. V tem trenutku prave prepoznavnosti še ni. S pomočjo LASa je bilo urejenih tudi več kulturno-naravnih znamenitosti, objektov kulturne dediščine, kar še dodatno vabi k obisku teh občin, je na srečanju izpostavil predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, tudi predsednik društva Bogastvo podeželja, ki je vodilni partner LASa. Turistična društva zunaj MO Ptuj, ki delujejo v občinah Kidričevo, Hajdina, Markovci, Dornava, Destrnik, Trnovska vas in Juršinci, imajo večjo vlogo pri razvoju turizma kot ptujsko. Ptuj ima profesio- nalno turistično organizacijo, kljub temu pa TD Ptuj vsako leto pripravi več tradicionalnih prireditev in izvaja aktivnosti v podporo razvoju turizma na Ptuju in v okolici. Na tem območju deluje že od leta 1886. Nadvse pomembno vlogo je imelo pri nastanku Kurentovanja in pri razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Eden zadnjih projektov je največja vodoravna sončna ura v Sloveniji pri cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju. V novem obdobju je zaključenih okrog 40 projektov, 20 je še aktivnih, dva pa še pripravljajo, je povedala strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah Mojca Metličar, ki je predstavila njegovo delovanje. Prevladujejo povezovalni projek- ti, s katerimi spodbujajo lokalno ponudbo, promocijo, partnerstva, srečanja, mreženje, oglede dobrih praks ter tako prispevajo k višji kakovosti življenja na nekem območju. Med rednimi in uspešnimi prijavitelji projektov za sredstva LAS je tudi društvo Poetovio z rimskim kampom, predvsem z mehkimi vsebinami oz. različnimi delavnicami. Eden prvih projektov je bil projekt občine Destrnik z obnovo viničarije. Prvo društvo, ki se je prijavilo na razpis LAS, pa je bilo TD Destrnik s projektom Od lanu do platna. Trenutno aktualna projekta, ki sta neposredno vezana na turistične dejavnosti, pa sta Incoming agencija in Ustvarjamo turizem. Cilj je območje Štajerske postaviti na turistični zemljevid Slovenije in ustvariti integralne turistične produkte oz. vizijo turističnega razvoja za celotno območje LAS Bogastvo podeželja, kjer še nimajo strategije oz. je ta šele v povojih. TD pomemben soustvarjalec turističnega razvoja in ohranjanja dediščine Foto: Črtomir Goznik TD Destrnik je pridelavo in predelavo lanu na območju Destrnika zapisalo tudi v knjigo pod naslovom Le predi, dekle, predi. Zgodbo o lanu bodo letos zaključili z lanišnico. Turistična društva osmih občin na območju LAS Bogastvo podeželja so vsa zelo aktivna. Njihove aktivnosti pomembno prispevajo k turističnemu razvoju, promociji nekega okolja in večjemu turistič- Foto: Črtomir Goznik Peter Pribožič, predsednik TD Ptuj: „LAS Bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goricah je eden uspešnejših lasov v Sloveniji. Ustanovili pa bomo še LAS za črpanje sredstev iz ribiškega sklada.“ nemu obisku. Predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman je povedal, da društvo od same ustanovitve v letu 1981 pripravlja kmečki praznik, katerega rdeča nit je projekt Od lanu do platna, v okviru katerega tudi sami sejejo lan, da zgodba živi naprej. Lani novembra so od ministrstva za kmetijstvo prejeli odločbo, da je njihovo laneno seme, ki ga vsako leto sejejo, ohranjevalna sorta, ki se imenuje Urban Destrnik. Kulturno dediščino pridelave in predelave lanu na območju Destrnika pa so ohranili tudi v pisni obliki, z izdajo knjige Le predi, dekle, predi in pobarvanke o lanu. Letos bodo pridobili še lanišnico. S tem bodo zaključili zgodbo o lanu. V Markovcih so TD ustanovili leta 2000 kot povezovalni člen med ostalimi društvi, promotorja razvoja in promocije turizma v občini, je povedal predsednik Franc Brodnjak. Izdali so promocijski CD o markovskem fašenku in promocijski katalog občine Markovci. Na projekte LASa se doslej še niso prijavljali. Bili pa so partner občine Markovci pri ureditvi prostorov, v katerih je Matjaž Mlinarič pripravil razstavo tipičnih etnoloških likov s tega območja. Lani je občina sodelovala tudi na razpisu za vizualizacijo te pustne zbirke. Tako da je sedaj v občinskih prostorih na voljo tudi vizualna predstavitev vseh pustnih likov. Na voljo pa je tudi 3D-predstavitev. Fašenka ne moremo živeti celo leto, lahko pa tradicijo, etnološko dediščino, širše prikažemo tudi sicer, pove Franc Brodnjak. Društvo je tudi prevzelo skrb in vodenje po tej zbirki. Zelo aktivno je tudi TD Ptujska Gora, ki bo 18. junija letos pripravilo vseslovensko Prangerjado. Občina Majšperk je vključena v LAS Haloze, kjer je bila uspešna z več projekti. Obnovili so TIC in pridobili vinoteko. Aktivni so tudi v Visit Haloze. TD Ptujska Gora je bilo ustanovljeno že leta 1968, aktivneje pa deluje od odprtja turistično-informativne pisarne s spominki v letu 2004, je povedala predsednica Tanja Leskovar. Udeleženci prvega srečanja turističnih društev v okviru LAS Bogastvo podeželja so obiskali tudi Rimski kamp v Štukih, kjer je potekalo tudi druženje s pokušino rimskih jedi in rimskega vina. ŰŪ Štajerski TEDNIK petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 25. marca 2022 11 Podlehnik z Ob 25. marcu, materinskem dnevu Mame zmorejo vse, tudi nepredstavljivo Mame, ki svoje življenje posvetijo svojim otrokom s posebnimi potrebami, bi morali razglasiti za svetnice. Tem materam nemalokrat posvetimo premalo pozornosti in zahvale, saj je njihov otrok odvisen od vsake žličke hrane, kapljice vode in ljubeče materine roke. Ne znamo si predstavljati, koliko strahu, upanja, dvomov in bolečine so sposobni prenesti starši vseh malih zakladov, a tudi koliko sreče, ponosa, upanja, ljubezni in smeha so deležni. Danica Vidovič že polnih 30 let skrbi za svojo hčer Darjo. Tudi mož Milan in brat Damjan ter sestra Dušanka z nečakinjama Iris in Saro pomagajo vsak po svojih močeh, da polepšajo Darji življenje. Darja je bila rojena 6. novembra 1991 srečnima staršema v velikem pričakovanju. Že pred porodom so se začeli manjši zapleti okrog nosečnosti, tudi porod je bil težak. Dojenčica je počasi napredovala in pri štirih mesecih so zdravniki povedali staršema, da je hudo bolna in da ne bo niti hodila. Začela se je borba z zdravljenjem, rehabilitacijami, mama in oče pa sta bila razpeta med še dvema malima otrokoma. Še danes sta hvaležna vsem, ki so pomagali paziti na njune otroke. Največ sta pomagali teta in babica. Danica je morala v službo, zato je s težkim srcem Darjo puščala v domačem varstvu. To so bili časi, ko na podeželju ni bilo vrtcev. Z njihovo vztrajnostjo in ljubeznijo pa je Darja pri šestih letih shodila, kar je bilo za družino največje veselje. Mami Danici je bilo po mnogih letih, ko se je spremenil zakon, omogočeno, da ostane doma in skrbi za hčerko, kar je sprejela z velikim veseljem, saj jo ima srčno rada. Pripomogel je tudi Zavod za usposa- Foto: ZG bljanje Dornava, kamor je zahajala vsak dan za nekaj ur vse do začetka epidemije. Danica svojo Darjo obo- žuje, hči pa jo tudi takoj pokliče, če ne sliši njenih korakov, glasu ali ne občuti njene tople bližine. Darja je danes čudovita mlada ženska. Srečna in zdrava s svojimi primanjkljaji živi v ljubečem družinskem okolju. Domači jo vključujejo v življenje družine, zato ni nikoli osamljena, temveč je obkrožena z ljubečimi ljudmi. Lani jeseni je praznovala 30. rojstni dan. Priredili so ji manjšo zabavo s torto in drugimi dobrotami. Najraje ima plišaste igrače, skupaj z očetom in mamo pa z veseljem prisluhne tudi zvokom radija in televizije. Vsak otrok pomeni več ljubezni Danica poleg skrbi za hčerko rada kuha in vrtnari. Vedno skrbi, da je hiša čista, perilo lepo oprano in zlikano. Tudi rože obožuje. Rada pomaga svojemu možu v vinogradu, ko se Darja greje na haloškem sončku visoko na griču. Danica pravi, da vsak otrok pomeni več ljubezni, sicer res tudi več odrekanja, žrtvovanja, zbujanja, dela, prilagajanja, usklajevanja, organizacije, a tudi več smeha, sreče, radosti, nežnosti in upanja, več zabave in igre in predvsem več življenjskih lekcij. Tudi otroci s posebnimi potrebami so otroci, ki se veselijo, žalostijo, jezijo, učijo, ustvarjajo in živijo. Na svoj posebni način. Z vsemi pravicami, ki jim pripadajo. Foto: arhiv M24 Imeti otroka s posebnimi potrebami je dar in poslanstvo Imeti otroka s posebnimi potrebami vsekakor ne more in ne sme biti ovira, težava ali breme, temveč dar, blagoslov in poslanstvo, priložnost, ki jo je človeku namenilo življenje, da lahko ljubi bolj kot ostali, da se razdaja in da je sposoben pozabiti nase in svoje potrebe ter se v celoti posvetiti otroku. Vsak človek potrebuje družino – starše, brate in sestre. Ta skupnost ga redi in zanj skrbi ter je kraj za iskanje ljubezni, zatočišča in zaščite. Za vsakega starša je pomembno otrokovo zdravje in sreča. Novica, da je otrok bolan, pahne starše v trpljenje. V trenutku, ko starši izvedo za novico o otrokovi prizadetosti se jim svet, v katerem so živeli doslej, zamaje. Potrebni so nadčloveški napori, da gredo naprej. Njihov otrok bo za vedno drugačen. Življenje se ustavi, le velika starševska ljubezen in materinska predanost premoreta takšne ovire. V dušah staršev povzroči rane, ki se počasi in s težavo zacelijo. S svojo iskrenostjo in nedolžnostjo nas potiskajo naprej in hrabrijo iz dneva v dan. Poskušajmo se ustaviti in lepo praznovati materinski dan z besedami hvala vsem materam, očetom, vsem ženskam, ki so posvojile otroke, rejnicam, rejnikom in vsem, ki to cenijo. Lenart z ‘–‹†ƒ’‘Ž‡’惕‹’ƒ–‹«ƒ‘†”‘‘ƒ’‹•‘‘拐Œƒ Vsi otroci so junaki, posebni otroci pa so super junaki, saj se v svetu predsodkov in ovir znajdejo veliko bolje kot večina drugih in s svojo iskrenostjo, pristnostjo, čistostjo, dobroto in ljubeznivostjo so lahko vsem vzor in hkrati dober opomnik. ŽƇƈƑƎƄŃŪƒƏƘƅ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR S pasjim ugrizom prestala poštarski krst ‹•‘‘拐Œ‡•‘’”‹ƒ•æ‡˜‡†‘”‡†‘•–ǡœƒ–‘Œ‡‡āƒ‡•–‹˜—‹ˆ‘”‹‘æ–‡Ž‘˜‡‹Œ‡ƒ–”ƒ ‹ŒƒǡŒ‡”‘Ž‹•‡˜‡ƒ”–— ’‘Œƒ˜‹Ǥ‘’ƒ‡˜‡ŽŒƒœƒŒ‡ǽ”ƒŒ‘Ǽǡ•ƒŒ•‘•‡–ƒŽŒ—†Œ‡ā‡ƒ˜ƒ†‹Ž‹ǡ†ƒŒ‹’‘æ–‘‘•‹Œ‘ā‡•‡Ǥ ‡āƒƒ”‡«’‘”‹˜ƒ†‘„”‹Š͹ͶͶŠ‹æ˜ ”ƒ•–‘˜ —ǡ ’Ǥ ƒ”–‹Œ—ǡ ‘”ƒŒ—ǡ ‰Ǥ ‹’Ǥ~‡”Œƒ˜ ‹Šǡe‡–ƒ”‘˜‹‹‹‹«‹˜ƒ•‹ǡ ‘„‘«Œ‡ǡ‹‰ƒŒ‡’”‡†Œ‘’‘”‹˜ƒŽƒ‘Ž‡‰‹ ƒŒƒǤǽ”‹œƒǡ†ƒ•‹‹†ƒ”‹•‡ ‹•Ž‹Žƒǡ †ƒ „‘ †ƒŒ †‡ŽƒŽƒ ƒ ’‘æ–‹ǡǼ ’”‹’‘˜‡†—Œ‡•‹’ƒ–‹«ƒ‘†”‘‘ƒ‹–‡‘Žƒ•ƒŽ‡’‘–‹ ƒǡ‹–‡˜–”‡—–—‘•˜‘Œ‹ ••˜‘Œ‹‹•”‡‹ƒ•‡Š‘Ǥǽ‡†‹’Ž‘‹”ƒƒŽ‹‘˜ƒ’‡†ƒ‰‘‰‹Œƒǡƒ˜•˜‘Œ‡ ’‘Ž‹ — ‹•‡ ƒæŽƒ •Ž—ā„‡Ǥ ‡ƒŒ «ƒ•ƒ•‡†‡ŽƒŽƒ‘–摎•ƒ•’”‡ŽŒ‡˜ƒŽƒ‘–”‘ƒ•’‘•‡„‹‹’‘–”‡„ƒ‹ǡƒ–‘ ’ƒ ’”‹•–ƒŽƒ ƒ œƒ˜‘†— œƒ œƒ’‘•Ž‘˜ƒŒ‡ǡ Œ‡”Œ‡„‹Ž«‡œ«ƒ•‘„Œƒ˜ŽŒ‡”ƒœ’‹•œƒ†‡Ž‘ ƒ‘æ–‹Ž‘˜‡‹Œ‡Ǥ,‡’”ƒ˜•‡‘”†ƒ•Ž‹æ‹ ‡ƒ˜ƒ†‘ǡ‡Œ‡˜”‡•‹ ‹’”‹Œƒ˜‹’”‹–‡‰‹Ž•Ž‘‰ƒǡ†ƒ‰”‡œƒ†‹ƒ‹«‘†‡Ž‘ ƒ•˜‡ā‡œ”ƒ—Ǥ‘’ƒ„‹ŽƒŠ‘„‹Ž‘‡ƒŒ œƒ‡ǡ •‡ •‹ ”‡ŽƒǡǼ ’”‹’‘˜‡†—Œ‡ ˜ ƒ”‹„‘”—ā‹˜‡«ƒ‡Ž‡Œ«ƒƒǡ‹‘„‘ā—Œ‡ Foto: SD ƒ”ƒ˜‘ǡ•’ƒ”–‡”Œ‡’ƒ–—†‹‹–‡œ‹˜‘ /LNRYQDSHGDJRJLQMDLQRULHQWDOVNDSOHVDOND1HĻND&HVWQLNXĻLYDYVOXĻEL SLVPRQRĞLQMHUDGDSULVOXKQH]JRGEDPVYRMLKVWUDQN]DUDGLÏHVDUVHVWHUHQDY ‹æ«‡Š‹æ‘˜Œ‡‡‘„Œ‡—Ǥ FHQWUDOR]PHUDMYUDÏD]DGQMD Orientalska plesalka v poštni uniformi •Ž—ā„ƒŒ‡„‹ŽƒŒ‡ƒǤ”‡’”‹«ƒƒŒ‡ǡ†ƒ Œ‡†‡Ž‘†ƒŒƒŽ ƒ’”‡’”‹«ƒŽƒ••˜‘Œ‘‘—‹ƒ–‹˜‘•–Œ‘Ǥǽƒ”•‹†‘„‹”‡‡Žǡ†ƒ’”‡˜‡«‰‘˜‘”‹ǡƒŒ‡–ƒŽƒ•–‘•–ǡ‘–ƒā‡ǡ˜ ’‘æ–ƒ”•‹ •Ž—ā„‹ œ‡Ž‘ †‘„”‘†‘掃ǤǼƒ†Œ‹Š懕–‡•‡ ‡˜–ƒ‘˜•ƒ‘Œ—–”‘‘„Ž‡«‡ —‹ˆ‘”‘ ‘æ–‡ Ž‘˜‡‹Œ‡ǡ ƒ” •–‘”‹ǡ ‘–•ƒƒ’”ƒ˜‹ǡœ˜‡Ž‹‹’‘‘•‘Ǥǽ‘ –”ƒ†‹ ‹Œ‹ ’‘æ–‡ ‡ ”ƒœƒæƒ‘ ā‡•‡ǡ œƒ–‘ •‘ •Ž—ā„‡ƒ ‘„Žƒ«‹Žƒ ”‘Œ‡ƒ œƒ ‘捇’‘•–ƒ˜‡ǡ‡’ƒœƒā‡•‡‘„Ž‹‡Ǥ ”ƒ‡‹Šƒ’”‹‡”•‘’”‡æ‹”‘ƒǡ˜„‘‹Š’ƒ’”‡‘œƒǤ‡•‡œƒæŽƒ‹—‹ˆ‘”‘ ‡‘Ž‹‘ ’”‹”‘Œ‹ŽƒǡǼ •‡ †‘„”‘˜‘ŽŒ‘ •‡Œ‹‹’‘ƒā‡ǡ†ƒŒ‡«”‘’‘斐‘„ƒ”˜‘ ’‘’‡•–”‹Žƒ•’”ƒ˜–ƒ‘’‘斐‘”—‡‘ǡ‹ •‹ ‡”œ”—‡‹’—Ž‘˜‡”Œ‡‹”—–‹ ‘Ǥ  œƒ’‘•Ž‹–˜‹Œ‘ ƒ ’‘æ–‹ Œ‡ œ‡Ž‘ œƒ†‘- ˜‘ŽŒƒǡ †‘†ƒŒƒǡ •ƒŒ Œ‹ ‘‘‰‘«ƒ •–ƒ„‹Ž‡ ’”‹Š‘†‡ǡ ˜ ‘˜‹”— ˜‡Ž‹‡‰ƒ •‹•–‡ƒ ’ƒ ’”ƒ˜œƒ’”ƒ˜ –—†‹ œ‡Ž‘ •ƒ‘•–‘Œ‘ †‡Ž‘Ǥ ,‡’”ƒ˜ǡ ‘– ”‡«‡‘ǡ ’‘ ‹œ‘„”ƒœ„‹ Ž‹‘˜‹ ƒǡ ’ƒ •‡ ˜ •˜‘Œ‡ ’”‘•–‡ «ƒ•— ‡ ’‘•˜‡«ƒ˜’”˜‹˜”•–‹•Ž‹ƒŒ—ǡ’ƒ«’ƒ‹ƒ ā‡ ’‘Ž†”—‰‘ †‡•‡–Ž‡–Œ‡ †”—‰‘ ŽŒ—„‡œ‡Ǥ ǽ‹–‹•‡‡•’‘‹˜‡«ǡ†ƒŒ•‡ƒœƒ†Œ‡ƒŒƒ”‹•ƒŽƒǡ•ƒŒ•‡’‘˜•‡’”‡†ƒƒ’Ž‡•—Ǥ•‡˜”•–ƒ’Ž‡•ƒǡœŽƒ•–‹’ƒ ‘”‹‡–ƒŽ•‡—ǤŽ‡•–—†‹’‘—«—Œ‡ǡ’”ƒ˜ •ƒ‘ œƒ”ƒ†‹ –‡‰ƒǡ †ƒ •‹ ˜œƒ‡ «ƒ• –ƒ‘‘”‰ƒ‹œ‹”ƒ”‡ƒ–‹˜‡†‡Žƒ˜‹ ‡œƒ œƒŒ‡ǡ œ‡Ž‘ Š˜ƒŽ‡ā‹Ǥ‡ǡ †ƒ •‘ †ƒ‡• †”—‰ƒ«‹«ƒ•‹‹•‡‘”†ƒ†‘œƒ‘‡ ‘†”ƒ•Ž‡ǤǼ •–”‹ŒƒǡƒŒƒœ•‡’”‡’”‹«ƒƒǡ†ƒŒ‡’‘•6OLĄLPDUVLNDWHURĜDORVWQR Žƒ•–˜‘ ’‹•‘‘æ‡ –—†‹ –ƒ «Ž‘˜‡æ‹ •–‹ ˜•‹ ‡”˜•‡˜‡«Œ‹†”—ā„‡‹‘†–—Œ‡‘•–‹Ǥ ‡ zgodbo ’ƒ”‡•ǡ†ƒ•‡œƒ”ƒ†‹–ƒ‡‰ƒƒ«‹ƒ†‡Žƒ• ‡Ž‘˜‹ œƒ«‡ ‘„ 懕–‹Š œŒ—–”ƒŒǡ ‘ •‡ –‡”‡ƒœ‡”ƒŒ˜”‡œƒ†ŒƒǤǼ • ‘Ž‡‰‹ †‘„‹Œ‘ ˜ Ž‡ƒ”捋 ’‘•Ž‘˜ƒŽ‹ ‹ ’‘æ–‡Ǥ˜ƒŒ•‡–Œ‹ŠŒ‡˜•‡Š•—’ƒŒ˜‘Ž‡- 1HSRWUHEXMHğWQHVD –‹˜—ǡ ‡† ’‹•‘‘æ‹ ’ƒ Œ‡ ‡†‹ƒ ’”‹’ƒƒ†ƒ•‡’‘惎‹ǡ†ƒ’‹•‘‘懐‡’‘–”‡†‹ ƒ‡ā‡‰ƒ•’‘ŽƒǤƒœ†‡Ž‹Œ‘•‹’‘æ–‘ „—Œ‡Œ‘Ƥ–‡•ƒǡ•ƒŒā‡˜•Ž—ā„‹’‘•”„‹Œ‘ǡ ‹’ƒ‡–‡ǡ’”‹’”ƒ˜‹Œ‘”‡Žƒ‡ǡ’”‡˜‡”‹Œ‘ǡ †ƒ‘Š”ƒŒƒŒ‘†‘„”‘‘†‹ ‹Œ‘Ǥǽ‡‡Š‘ ƒ–‡”‡†‘•–ƒ˜‡‘”ƒŒ‘•–”ƒ‡’‘†’‹•ƒ–‹ •ƒ«‡•‡‹–Œƒǡ˜˜‘œ‹Ž‘ǡ‹œŒ‡‰ƒǡ’‘ ‹•‡‘†’”ƒ˜‹Œ‘˜•ƒƒ•˜‘Œ–‡”‡ǤǽŒ—†- •–‘’‹ ƒŠǡ ƒœƒŒ ǥ ƒ •”‡«‘ ’‘æ–‘ ”ƒœŒ‡•‘‡‹œ”‡†‘Ž‡’‘•’”‡Œ‡Ž‹ǡ‘«‹–‘Œ‹ ˜ƒāƒœƒ˜–‘‘„‹Ž‘ǡ‹–‘‡Ž‡–”‹«‹ǡ ˜œ„—Œƒ œƒ—’ƒŒ‡ǡ ƒ” ‡ œ‡Ž‘ ˜‡•‡Ž‹Ǥ ‹ ‰ƒǡ ‹‘‰”‡†‡ǡ ‘„‘ā—Œ‡Ǥ ‹Šǡ ˜ƒ”ƒ Ž‡’ƒ „‡•‡†ƒ Ž‡’‘ ‡•–‘ ƒŒ†‡ǡ æ‡ «‡ǡ‡‘Ž‘捋ǡ’ƒæ‡ƒ˜–‘ƒ–‹ǡ‹†‡ƒŽ‡Ǥ ƒ‘†”ā‹Ǥ†’”‡Œ‘•‡‹ǡ–—†‹”ƒœŒ‘«‡Œ‘ǡ –”ƒ‡‡•’Ž‘Š‡•Ž‹æ‹Œ‘ǡ‘•‡’”‹’‡•Ž‹æ‹ ƒ”•‹ƒ–‡”‘ āƒŽ‘•–‘ ā‹˜ŽŒ‡Œ•‘ ŽŒ‡ƒŒ‹Š‘˜‘†˜‘”‹æ«‡ǡœƒ–‘Œ‹’‘–”‘œ‰‘†„‘Ǥ«ƒ•‹Š •’Ž‘Š ‡ ƒŒ†‡„‡•‡† „‹ǡ’‘œ˜‘‹ƒŽ‹’‘–”ƒƒ˜”ƒ–ƒǤǼ ‹ •ƒ‘ ’‘•Ž—惏ǡ œŽƒ•–‹ •–ƒ”‡Œæ‹ •‘ ā‡ ”‡•–ƒŽƒ Œ‡ ā‡ –—†‹ –ƒ‘ ‹‡‘˜ƒ‹ ’‘æ–ƒ”•‹ ”•–Ǣ ’”‡† ‡•‡ ‡ †‹ Œ‘ Œ‡ ƒ”‡«ā‡—‰”‹œ‹Ž’‡•ǡ‹˜‡ŽŒƒœƒ’”‡‰‘˜‘”‡‰ƒ•‘˜”ƒā‹ƒ’‘æ–ƒ”Œ‡˜Ǥǽ‰‘†‹Ž‘ •‡ Œ‡ ’‘˜•‡ ‡’”‹«ƒ‘˜ƒ‘Ǥ„‹«ƒŒ‘ ňHVLUDMHQDWHUHQXNRWYSLVDUQLVH Œ‡—āƒœƒ’”–ǡ–ƒ”ƒ–Œ‡„‹Ž‹œ’—櫇Ǥ‡QDP SULGUXʿL ,]EHUL GLQDPLŁQR LQ ƒ†‘ƒ•‡‹Œ‡’”‹„Ž‹āƒŽ‘†œƒ†ƒŒǡ‘„‡]DQHVOMLYR VOXʿER NL MH SULPHUQD ]D ‡‰ƒ‰Žƒ•—‹†ƒŽ‘†•‡„‡ǡƒ’ƒ•ƒ‘ PRɐNHLQʿHQVNH —‰”‹œ‹ŽǤe‡œ†ƒŒ‹ƒ”ƒ‘ǡ•ƒŒ•‡‹Œ‡ 'RGDWQH LQIRUPDFLMH LQ SULMDYH QD œƒ‰‘Œ‹Žƒǡƒƒ•”‡«‘‹„‹Ž‘’‘–”‡„‘æ‹]DSRVOLWHY#SRVWDVL ˜ƒŒ‡Ǥƒ•–‹Œ‡„‹Ž’‘˜•‡‹œ•‡„‡ǡŒƒœ DOLQDZZZSRVWDVL]DSRVOLWHY ’ƒ •‡ •‡ •‡˜‡†ƒ –—†‹ ’”‡•–”ƒæ‹ŽƒǢ ‘† Pošta Slovenije. Zanesljivo z vami! –ƒ”ƒ–‹Œ‡‘•–ƒŽ•–”ƒŠ’”‡†’•‹ǤǼ Postani poštar! Štajerski TEDNIK 12 petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK stran 12 petek z 25. marca 2022 Črna kronika Sv. Tomaž z Požar uničil starejšo nenaseljeno hišo Podlehnik z Izgubljeni v drugi državi, brez pravih informacij Bala sta se, da bo zgorel njun dom Šestletni Vladimir si želi le čimprejšnjo vrnitev domov »Nekaj pred pol eno ponoči me je predramila močna svetloba. Ob pogledu skozi okno sem zagledala požar. V trenutku me je oblilo, saj je objekt tik ob stanovanjski hiši, ki smo jo pred leti zgradili na pogorišču gospodarskega poslopja,« je po naporni noči vidno ganjena razlaga lastnica Veronika Šeruga. Foto: MH Starejši par Veronika Šeruga in Emil Pravdič pred pogorelim objektom … V nočnem požaru s torka na sredo je v naselju Rucmanci v občini Sveti Tomaž starejšemu paru zagorela starejša stanovanjska hiša, ki je bila sicer nenaseljena. »Gre za mojo rojstno hišo. Takoj ko sem opazila plamene, sem odhitela zbudit partnerja Emila. Stekla sva v goreči objekt, Emil je pograbil kompresor, jaz pa plinsko jeklenko, saj sva se bala, da bo prišlo do eksplozije. V tisti paniki sem padla na zunanjih stopnicah ter si poškodovala nogo. Če bi jeklenka eksplodirala, potem bi vse šlo … Objekt je popolnoma uničen, ogenj se je v trenutku razširil,« pove Veronika in nadaljuje, da jo je ob pogledu na požar spreletelo. Ne gre namreč za prvi požar. Velik požar so doživeli leta 2006, ko je v celoti zgorel gospodarski objekt ter deloma poškodoval tudi to stanovanjsko hišo, v kateri so takrat živeli. Ob pomoči občine in Petre Žiher Sok so na tedanjem pogorišču postavili novo hišo, ki je v neposredni bližini objekta, ki je sedaj zgorel. »Bilo me je strah, da bo požar uničil tudi naš dom. Na srečo so gasilci to preprečili. Še dobro, da se ni nikomur nič zgodilo,« nadaljuje. Rjavolasi fant, ki se je ob mojem prihodu stiskal k babici, se je najbolj razveselil milke, ko sem mu izročila sladki paket. »Spasiba,« je nemudoma rekel in začel lomiti tablice čokolade. Poln otroške energije, pa vendar zadržan, otožen v osrčju Haloz dan za dnem ponavlja, kje je njegov papi, je povedala Gela Čurin, ki je na dom sprejela snahine sorodnike iz Ukrajine. Šestletnik je imel orošene oči, ko mi je njegova teta Neli pripovedovala, kako so morali njena mama, svakinja in nečak zaradi raketnega obstreljevanja zapustiti dom. Priznam, nisem videla teh oči, kajti fanta nisem upala pogledati. Preveč čustev je bilo prisotnih, še posebej, ko sem pomislila na svoje otroke, in vprašanj, zakaj morajo v merjenju političnih moči trpeti nedolžni ljudje, ki bi zgolj radi živeli, otroci, ki bi se morali igrati s sovrstniki na otroških igriščih, ki bi se v vrtcih ali šolah morali učiti pesmi, prve črke. Sedaj pa sredi Haloz čakajo novice o svojem mestu, o svojih ljubljenih, ki so morali ostati doma, da branijo domovino. Nepredstavljivo za čas, v katerem živimo. Prišli le z vrečko najnujnejših stvari Po 20 dneh od začetka vojne v Ukrajini so pred raketami in obstreljevanji ubežali Natalija, Anastasija in šestletni Vladimir. Vse svoje imetje so pustili v kraju Petrove, s seboj na vlak so vzeli le najnujnejše. Dva dni so potovali do Slovenije, kjer sta jim zatočišče ponudila Neli in Drago Vidovič. »Brat me je klical iz Ukrajine, če bi lahko rešila mamo, svakinjo in nečaka, seveda sem pomagala družini,« je povedala Neli. Z vlakom so prejšnji četrtek pripotovali do Ptuja, se nato zglasili na policijski postaji, kjer naj bi oddali vlogo za začasno zaščito. Sedaj čakajo na pomoč. Ob obisku so me spraševali, kakšno obliko pomoči lahko pričakujejo ter kdaj. Prišli so namreč praznih rok, brez dodatnih oblačil, obutve, na drugi strani pa da jim tudi Neli ne more ves čas sama pomagati. Je namreč brez vozniškega izpita, tudi brez službe, mož Drago pa čez teden dela v tujini. Poiskala sem jim številko, na katero naj bi poklicali, a Neli mi je v polomljeni slovenščini odvrnila, da je mož že klical, a da pomoči še ni. Foto: Mojca Vtič Izgubljeni v drugem svetu, brez pravih informacij ... Nato sem še sama poklicala na številko, ki jo je vlada vzpostavila za informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Najprej me je pozdravil odzivnik v slovenščini in angleščini, nato sem govorila z osebo v slovenskem jeziku. Ko sem vprašala, ali imajo tudi osebo, ki govori ukrajinsko oziroma rusko, mi je gospa Natalija, Anastasija in Vladimir so pred vojno ubežali v Slovenijo, natančneje v Sedlašek pri Podlehniku. povedala, da občasno. Ljudje torej ubežijo v Slovenijo pred vojno, tisti, ki si niso mogli privoščiti izleta z avtom, so prišli le z najnujnejšim, izgubljeni v drugem svetu, izgubljeni v informacijah, ki jih ne razumejo, odvisni od drugih. Do pomoči, možnosti za šolanje in delo (zaposlitev si želita čim prej najti obe, tako Natalija kot Anastasija) bodo upravičeni šele pod dveh do treh tednih, ko bodo prejeli odločbo upravne enote, dotlej pa, je svetovala gospa na drugi strani linije, naj se obrnejo na humanitarne organizacije. Natalija, Anastasija in Vladimir potrebujejo pomoč, saj so ostali brez vsega, na drugi strani pa si želijo le, da bi se čim prej lahko vrnili domov in da bi šestletnik 1. septembra lahko vstopil v prvi razred domače osnovne šole. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪Ń Sveta Trojica z Razstrelili parkomat ob Trojiškem jezeru Storilce je posnela kamera V noči na ponedeljek, okrog četrte ure zjutraj, se je na parkirišču ob glavni vpadnici v Sveto Trojico zgodil filmski vlom v parkomat, ki stoji ob kiosku z gostinsko ponudbo. Foto: PGD Savci »Ko to vidiš … Nimam besed. S požari smo se soočili že večkrat. Že kot otrok se spomnim, da nam je pogorela domačija,« doda partner Emil Pravdič, ki je sicer nekdaj živel v Andrencih. Zakaj je tokrat zagorelo, ne vesta. Kot pravita, elektrike v objektu ni bilo. »Kdo ve … To bodo sedaj še stroški. Treba bo objekt porušiti. Vse je zgorelo, pohištvo, orodje …,« zaskrbljeno povesta. Zaradi požara pa sta bila nekaj časa tudi brez pitne vode, kajti v kletnih prostorih objekta, ki je zgorel, je vodnjak, iz katerega se oskrbujeta s pitno vodo. Zakaj je zagorelo Vodja intervencije Nejc Horvat iz PGD Trnovci je povedal, da je bila intervencija dokaj zahtevna. Kot je dejal, je bil ogenj ob njihovem prihodu močno razširjen: »Najbolj nas je skrbelo zaradi lesenega stropa v hiši, da se ne bi kje zrušil in bi se kateri izmed gasilcev poškodoval.« V intervenciji je sodelovalo okoli 40 gasilcev iz vseh društev gasilske zveze Sveti Tomaž. Z ognjem so se intenzivno borili približno tri ure ter kasneje izvajali požarno stražo. Na kraju nesrečnega dogodka so bili tudi policisti. Kaj je bil vzrok požara, s Policije niso sporočili. So pa dejali, da je po nestrokovni oceni nastala škoda za 10.000 evrov. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Filmski še najbolj zato, ker so dogajanje posnele varnostne kamere. Kot je videti na video posnetku, javnosti je dostopen le del, so se storilci na prizorišče pripeljali z osebnim avtomobilom, ki je imel ves čas prižgane luči. Do parkomata in nazaj do avtomobila so se večkrat sprehodili trije moški v trenirkah in s kapucami na glavi. Nastavili so pirotehnično sredstvo, nato pa zbežali na varno. Ko je čez čas eksplodiralo in se močno zakadilo, so se vrnili do parkomata in pobrali, kar je bilo v njem vrednega. Foto: arhiv občine Storilce, ki so v noči na ponedeljek razstrelili trojiški parkomat, so posnele varnostne kamere. Več kot očitno niso vedeli, da je kamera posnela tako rekoč vse, kar so počeli, zato se jim ni nikamor mudilo, glede na posnetke pa jih verjetno ne bo težko odkriti. Na PU Maribor so bili zaradi interesa preiskave skopi z informacijami, povedali so le, da vlom v parkomat s pomočjo razstreliva obravnavajo lenarški policisti. Škodo ocenjujejo na približno 4.000 evrov, vlomilcem pa je iz parkomata uspelo odnesti tudi nekaj malega gotovine. Ŷŧ Danes bo pretežno jasno. Čez dan bo v notranjosti Slovenije zapihal jugovzhodni veter, na Primorskem pa zahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 1, ob morju ter ponekod v višjih legah od 2 do 8, najvišje dnevne od 16 do 20, na Goriškem do 22 °C. OPOZORILO V večjem delu Slovenije je velika požarna ogroženost v naravnem okolju. 4-dnevna napoved za Podravje Foto: PGD Savci Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK Tajda Tripković »Telefon mi je skoraj 'pregorel'« Stran 14 Tenis Potočnikova do šeste lovorike med dvojicami Stran 14 stran 13 Odbojka Naporen vikend mladih ptujskih odbojkaric Stran 15 Strelstvo Prvi vrhunec v letu 2022 evropsko prvenstvo Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL Vrednost vseh nekaj več kot 60 milijonov evrov Eden izmed najbolj znanih evropskih nogometnih portalov transfermarkt redno posodablja vrednost igralcev na nogometnem tržišču. V to niso vključene samo največje lige, ampak tudi tiste manjše, med njimi tudi slovenska liga Telemach. Ta je po koeficientu evropske nogometne zveze UEFA na 31. mestu. Podatki, ki so bili posodobljeni pred kratkim, so zelo zanimivi … Maribor zdrsnil po dolgih letih prevlade Na prvem mestu po vrednosti igralcev je v Sloveniji Olimpija, njihova ocenjena vrednost na nogometni tržnici je skoraj 11 milijonov evrov. Olimpija ima med 13 najvišje ocenjenimi igralci kar šesterico, sledi Maribor s štirimi, Celje z dvema, enega pa prispeva Mura. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Timi Max Elšnik (Olimpija, na fotografiji) in Đorđe Ivanović sta igralca iz slovenske lige z najvišjo vrednostjo na nogometnem tržišču. Najvišjo vrednost izmed igralcev Aluminija ima na portalu transfermarkt Martin Šroler. Na drugem mestu je Maribor, ki je vodilno vlogo držal vsaj zadnjih 15 let. Časi rednih nastopov v sku- Igralci z najvišjo vrednostjo v 1. ligi 1. Timi Max Elšnik (Olimpija) 1. Đorđe Ivanović (Maribor) 3. Ognjen Mudrinski (Maribor) 4. Ivan Banić (Olimpija) 5. Žan Zaletel (Celje) 5. Jan Repas (Maribor) 5. Almedin Ziljkić (Olimpija) 5. Dušan Stojinović (Celje) 5. Marin Pilj (Olimpija) 10. Aljoša Matko (Olimpija) 10. Mirlind Daku (Mura) 10. Max Watson (Maribor) 10. Marijan Čabraja (Olimpija) 23 let 26 let 30 let 27 let 22 let 25 let 26 let 21 let 25 let 21 let 24 let 26 let 25 let 1.000.000 1.000.000 900.000 850.000 800.000 800.000 800.000 800.000 800.000 700.000 700.000 700.000 700.000 pinskem delu Lige prvakov in Lige Evropa so minili, posledično tudi vrednost igralcev ni več tako visoka. Skupna vrednost igralcev posameznih moštev v 1. SNL (v milijonih evrov): 1. Olimpija Ljubljana 29 2. Maribor 25 3. Celje 32 4. Mura 26 5. Koper 26 6. Aluminij Kidričevo 28 7. Domžale 25 8. Bravo 22 9. Radomlje 24 10. Tabor Sežana 31 Op.: v drugi koloni je število igralcev posameznega kluba 10.80 7.65 7.48 6.75 5.88 4.88 4.55 4.53 4.25 3.81 Vir: transfermarkt Je čas za zmago Drave? Nogometaši v 2. ligi so spomladi odigrali tri kroge, kljub nekaj presenetljivim izidom (poraz Gorice proti Iliriji, remi Triglava v Dekanih ...) pa se stanje pri vrhu ni kaj prida spremenilo. Gorica in Triglav imata še naprej velik naskok pred tekmeci in se bo eden izmed njiju neposredno uvrstil v 1. ligi, drugi pa v dodatne kvalifikacije. Vsakršen drug scenarij je v tem trenutku malo verjeten … Dravaši so slabo začeli drugi del sezone, z visokim porazom proti Dobu. Sledila sta dva remija, prvega so modri še dosegli pod vodstvom trenerja Francija Fridla, pri drugem – v Ajdovščini pri Primorju – pa ni več sodeloval. Dan pred tekmo je namreč odstopil, „ker se nobeden izmed sprejetih dogovorov ne uresničuje,“ je pojasnil. Krmilo ekipe je vsaj začasno prevzel Nastja Čeh, ki je med tednom tudi vodil treninge. Nekdanji Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Ormožani uspešni v reprezentancah Minuli teden je minil v znamenju tekem reprezentančnih selekcij. Članska vrsta je pod vodstvom novega selektorja Uroša Zormana proti Italiji odigrala dve kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Prvo tekmo v gosteh je Slovenija dobila z rezultatom 29:28, drugo na domačem terenu pa z rezultatom 28:21. Na obeh tekmah naša reprezentanca ni blestela, a kar je najpomembnejše, se je uvrstila v naslednji krog kvalifikacij, kjer jih aprila čakata dve tekmi proti Srbiji. Reprezentančni dres proti Italijanom je obakrat oblekel Ormožan Miha Kavčič, ki trenutno zastopa barve hrvaškega Nexeja iz Našic. Kavčiču, krožnemu napadalcu, se ni uspelo vpisati med strelce. drugič z izidom 21:20 (9:9). Barve Slovenije so zastopali tudi rokometaši Jeruzalema. Nik Ćirović je prispeval pet, Blaž Fergola, Denis Škrinjar in Jure Lukman pa po en zadetek. »S prikazanim na obeh tekmah moramo biti zadovoljni. Dvakrat smo v gosteh ugnali močnega Mladinci dvakrat ugnali Hrvaško Mladinska reprezentanca Slovenije do 20 let je v Poreču odigrala dve pripravljalni tekmi. Pod vodstvom trenerja Saše Prapotnika je ekipa obakrat za gol premagala vrstnike iz Hrvaške: prvič z izidom 30:29 (14:15), nasprotnika, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu zasedel 2. mesto. Zanimivo je bilo videti, da so v reprezentanci najboljši tisti igralci, ki že imajo solidno minutažo v članski Ligi NLB. Med temi so tudi naši ormoški fantje, ki so se izkazali z igro v obrambi in v napadu,« je zadovoljno pripovedoval Prapotnik. Reprezentanco od 7. do 17. julija na Portugalskem čaka evropsko prvenstvo. Slovenija je v skupini z Dansko, Madžarsko in Ferskimi otoki. »Gre za zahtevno skupino, kjer so Danci favoriti, Madžari največ vlagajo v rokomet, ne gre pa podceniti niti ekipe Ferskih otokov. Naš osnovni cilj se je prebiti v drugi krog tekmovanja ter tam iskati priložnost za uvrstitev med najboljše ekipe turnirja. Če bomo zdravi, imamo ekipo, ki lahko poseže po visoki uvrstitvi,« je še nedavni žreb za evropsko prvenstvo pokomentiral Blaž Fergola. Sledi Slovenj Gradec, nato Trimo Trebnje Foto: Črtomir Goznik Blaž Fergola (Jeruzalem Ormož) Pred ekipo Jeruzalema je v soboto, 26. marca, težko gostovanje na Koroškem pri Slovenj Gradcu. Ponos Zelo blizu Maribora so Celjani, ki pa imajo po teh podatkih največje število igralcev (32). Zanimivo je, da Aluminij še zdaleč ne zaseda zadnjega mesta na tej lestvici, ampak celo visoko 6. mesto. Šumarji so se tako znašli pred celo pred Domžalčani in Bravom. Skupna vrednost vseh 268 igralcev 1. lige znaša nekaj nad 60 milijonov evrov, natančno 60,56. Izmed teh je 117 tujcev, kar predstavlja 43,7 % vseh. Med posamezniki le dva igralca v slovenski ligi dosegata vrednost milijona evrov, to sta Timi Max Elšnik in Đorđe Ivanović. Izmed igralcev Aluminija je najvišje na tej lestvici Martin Šroler, katerega ocenjena vrednost je 500.000 evrov. Sledijo mu Luka Branšteter (400.000), Emir Azemović, Armin Đerlek (oba 300.000), Luka Janžekovič, Roko Prša in Chinwendu Johan Nkama (vsi 250.000). Jože Mohorič odlični igralec bo s svojimi varovanci v soboto proti Rudarju nedvomno poskušal vpisati prvo spomladansko zmago, kar pa bo vse prej kot lahka naloga, knapi so namreč na 5. mestu lestvice 2. lige. Nekdanjega dolgoletnega prvoligaša kot trener vodi Željko Mitraković. Velenjčani so v tem delu sezone dvakrat zmagali na domačem igrišču (Jadran, Roltek Dob), v gosteh pa izgubili v Lendavi pri Nafti. Izstopajoči igralec je Brian Sousa Saramago. 23-letni ameriški napadalec je prvič v Evropi, v jesenskem delu pa je prikazal zelo dobro strelsko formo, saj je zadel kar 12-krat, S tem dosežkom je drugi strelec lige, pred njim je le Tin Matić iz Triglava, ki je doslej zabil 16 golov. Spomladi Saramago še ni zadel v polno, nedvomno pa si dravaši želijo, da bi tako ostalo tudi po tekmi na Ptuju … 2. SNL, 22. krog: Drava – Rudar, v soboto ob 16.00 na Mestnem stadionu na Ptuju Koroške je sestavil odlično moštvo, ki lovi končno 5. mesto. Ormožani so v zadnjih letih večkrat znali presenetiti Slovenj Gradec na njihovem terenu in tudi tokrat upajo na presenečenje v gosteh. Naslednjo domačo tekmo bodo Ormožani odigrali v petek, 1. aprila, ob 18.30 proti Trimu. Ta tekma bo tudi generalka za organizacijo zaključnega turnirja Pokala Slovenije za ženske, ki bo na Hardeku potekal 9. in 10. aprila. Na Final 4 bodo nastopile ekipe Ptuja, Krima, Celja in Žalca. Na Koroško brez Tea Šuleka Na enem izmed zadnjih treningov pred gostovanjem na Koroškem je poškodbo gležnja staknil eden glavnih stebrov v obrambi Teo Šulek. Poškodba je tako huda, da krožni napadalec ne bo nastopil na sobotni tekmi, pod vprašajem je tudi nastop proti Trimu, ki ga vodi selektor članske reprezentance Slovenije Uroš Zorman. Vseeno v taboru Ormoža ne obupujejo. „Vsak v naši ekipi je zamenljiv in tako je tudi v primeru Tea Šuleka. Ob njegovi odsotnosti bodo več minut za igro dobili drugi igralci, v tem primeru predvsem mladinska reprezentanta Blaž Fergola in Denis Škrinjar. Na srečo so ostali fantje zdravi in z optimizmom zremo k sobotni tekmi. Slovenj Gradec je v sestavo ekipe vložil ogromna finančna sredstva in si želi uvrstitve tik za četverico najboljših ekip v državi. Imajo dva izjemna organizatorja igre Roka Cvetka in Miho Kotarja. To sta najnevarnejša igralca ponosa Koroške in tu bomo morali biti v obrambi zelo pazljivi. Seveda ne gre pozabiti na slovenskega reprezentanta Vida Levca in predvsem na odlično desno stran Slovenj Gradca, kjer igrajo Teo Jezernik, Uroš Štumpfl in veteran Rok Golčar, ki je v sezoni 2006/07 igral tudi v Ormožu kot posojeni rokometaš Gorenja. Po običaju bo polna tudi dvorana v Slovenj Gradcu in vsi skupaj verjamemo v lep športni dogodek,“ je pred težkim gostovanjem dejal David Bogadi. Po vrnitvi Slovenj Gradca v elitno druščino je tradicija zmag popolnoma na strani Jeruzalema. Ta je dobil zadnje štiri medsebojne tekme in v Ormožu upajo, da jim to uspe še petič zapored. Točkovna razlika med sedmim Slovenj Gradcem in enajstim Jeruzalemom je le tri točke (17:14). Na petem mestu ima recimo Urbanscape Loka dvajset točk, kar je ob dobrem zaključku sezone predvsem ulovljivo s strani Korošcev, nekoliko manj za Ormožane. Tekma med Slovenj Gradcem in Jeruzalemom je na sporedu v soboto, 26. marca, ob 19.00. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 25. 3. 2022 Šport 14 stran 14 petek z 25. marca 2022 Rokomet z Tajda Tripković, ŽRK Ptuj »Telefon mi je skoraj 'pregorel'« Prva vratarka ŽRK Ptuj je brez dvoma Tajda Tripković. 26-letna Mariborčanka je do sezone 2020/21 igrala za Maribor Branik, predlani pa je pristopila k ptujskemu ženskemu kolektivu. Tukaj se je odlično znašla in kmalu postala eden od stebrov ekipe. Njene predstave niso ostale neopažene, v zadnji reprezentančni akciji si je namreč prislužila vpoklic v člansko izbrano vrsto Slovenije, ki jo vodi selektor Adžić. »Zelo sem bila vesela prvega klica, tudi kakšno solzico sreče sem ob tem potočila. Teden pred reprezentančnim zborom je bil za našo ekipo izjemno naporen, v osmih dneh smo odigrale kar štiri tekme. Ne glede na utrujenost sem dala na zboru vse od sebe, česar sem bila v tistem trenutku sposobna. To se mi je na koncu obrestovalo, saj sem na koncu proti Severni Makedoniji dobila priložnost za debitantski nastop v članski vrsti. To je res poseben občutek, ki si ga zagotovo želi doživeti vsaka igralka, ki se resno ukvarja z rokometom,« je Tajda v eni sapi strnila prve misli o reprezentančni izkušnji. »Bilo je naporno, a je prevladala čast igranja z dresom z državnim grbom« Že sami treningi z najboljšima slovenskima vratarkama – Amro Pandžić in Majo Vojnović – so bili verjetno izjemno doživetje. »Takšne priložnosti so vedno zaželene, saj ti dajo vpogled v lasten nivo pripravljenost v primerjavi z najboljšimi. Z obema sem delala prvič, a sta me vseeno zelo lepo sprejeli. Nekaj drugih igralk sem poznala iz mlajših selekcij, je pa na splošno opaziti zelo sproščeno vzdušje v ekipi. Takšna akcija je prava priložnost za učenje in nadgradnjo lastne igre, vse skupaj je zame predstavljalo velik izziv. Lagala bi, če bi rekla, da ni bilo naporno, a je vsekakor prevladala čast igranja z dresom z državnim grbom. Ogromno sem odnesla iz vsega tega in si nabrala veliko neprecenljivih izkušenj, ki jih lahko koristno uporabim tudi v klubu,« je povedala starejša izmed sester Tripkovič, mlajša Ana je trenutno poškodovana. Kakšen je trener Dragan Adžić, kakšno je delo z njim? »Z njim sem imela prvič priložnost delati, predvsem mi je všeč njegova filozofija 'uspeh je pot'. Res je zelo motiviran, želi si uspehov, igralke želi dvigniti na višji nivo, na treningih nas je npr. zelo vzpodbujal – v čast mi je bilo delati z njim,« je povedala Tajda. Tajda je omenila tudi široko podporo predavateljev na fakulteti in družine. »Profesorji so mi zelo privoščili to reprezentančno izkušnjo, brez težav so mi prestavili vse obveznosti. Ko sem prišla nazaj, so se veselili z mano in bilo je res izjemno. Tukaj moram omeniti tudi podporo družine in prijateljev: ko so izvedeli, da sem prišla v reprezentanco, mi je telefon skoraj 'pregorel'. Res cenim Foto: Črtomir Goznik Tajda Tripković: »S selektorjem Adžićem sem imela prvič priložnost delati, predvsem mi je všeč njegova filozofija 'uspeh je pot'.« to, da imam okrog sebe ljudi, ki me podpirajo. Njihove podpore sem deležna vedno, ne samo takrat, ko sem na vrhu, ampak tudi takrat, ko mi ne gre vse po načrtih, kar neizmerno cenim,« je dodala Tajda. Jože Mohorič Tenis z ITF turnir v Španiji Med posameznicami je bila Nina 2. nosilka, a jo je v 1. krogu presenetila mlada Španka Ariana Geerlings, ki je dobila tesen obračun z rezultatom 7:5, 6:7(2), 4:6. Med dvojicami je Potočnikova nastopila skupaj z 22-letno Veroniko Erjavec, slovenska naveza pa je na koncu prišla do turnirske lovorike. Na poti do nje sta brez izgubljenega niza ugnali tudi obe prvopostavljeni dvojici. V finalu sta bili Slovenki boljši od italijanske naveze Angelica Moratelli–Aurora Zantedeschi, prva šteje 27, druga pa 21 let. »Med posameznicami je Nina v vetrovnem vremenu izgubila proti mladi Španki, ki trenira na bližnji akademiji Rafaela Nadala, na dvoboju je bil tudi Toni Nadal. Med dvojicami vedno rada igra s slovenskimi igralkami, tudi tokrat je bila ta kombinacija uspešna,« je dejal trener Goran Djurdjević in dodal: »V letošnji sezoni 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Glamur bar – najboljša kava v mestu 6SOHWQL SRUWDO 3WXMLQIR MH SULSUDYLO L]ERU Y NDWHUHP VR ũHOHOL L]YHGHWL NDWHUL SWXMVNL ORNDOSRQXMDQDMEROMŕRNDYRYPHVWX2ELVNRYDOFHSRUWDODMHQDMEROMSUHSULËDODNDYDL] *ODPXUEDUDNLVRPXQDPHQLOLNDURGVWRWNDVYRMLKJODVRY9ORNDOXVHWUXGLMRGD ELXVWUHJOLSUDYYVDNHPXJRVWX]DGRYROMVWYRVWUDQNSRVWDYOMDMRQDSUYRPHVWRPODGD SRGMHWQLNDNLYRGLWD*ODPXUEDUSDQD]DËHWNXVYRMHSRVORYQHSRWLQD]PDJRJOHGDWD kot izjemno motivacijo za vnaprej. Žƒ—” „ƒ” ƒŒ†‡–‡ ˜ „Ž‹ā‹‹ –”‰‘˜‹‡ —æǡ ā‡ ‘„ ˜•–‘’—’ƒ˜ƒ•„‘•–ƒƒ˜†—æ‹Ž‹†‘˜”懐ƒ‘’”‡ƒ‹ ’”‹Œƒœƒ’‘•–”‡ā„ƒǤ ƒ˜•‡ǡ‹—ā‹˜ƒ–‡‘„˜‘Œ—†‘„”‡ƒ˜‡ǡ’‘•”„‹Œ‘ œ‘†Ž‹«‘ƒ˜‘œƒ‡ ƒ—•„”ƒ†–ǡƒ‘•‘˜‹ƒ–‡”‡’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘–—†‹文˜‹Ž‡†”—‰‡ƒ˜‡ƒ’‹–‡Ǥ ‘‡†‡”‡†‹ŠŽ‘ƒŽ‘˜ƒ–—Œ—ǡ‹•‘œ‹ ‡Ž‘Ž‡–‘ ’‘—Œƒ ‹œ˜”•–‡ ˜”‘«‡ «‘‘Žƒ†‡ǡ ‹ Œ‹Š ‘„‘ā—Œ‡Œ‘ ’”‡†˜•‡‘–”‘ ‹Ȃƒ˜‘ŽŒ‘Œ‡ƒ”†˜ƒƒŒ•–”ƒœŽ‹«‹Š ‘—•‘˜ǡ‡†‹‹ƒ–—Œ—’ƒ—†‹Œ‘‡†‹•–˜‡‡‰‹–‘‹ ƒ’‹–‡••Žƒ†‘”‘’‡‘Ǥƒ•’Ž‘搑‹ƒ Žƒ—”„ƒ”ƒŒ„‘ŽŒ„‘‰ƒ–‘’‘—†„‘’‹Œƒ«ƒ–—Œ—ǡ•ƒŒ ’‘—ŒƒŒ‘‘‘Ž‹†˜‡•–‘”ƒœŽ‹«‹Š’‹Œƒ«Ȃ斋”‹ƒŒ•–˜”•– ’‹˜ǡ˜‡«‘–斋”‹†‡•‡–˜”•–ā‰ƒ‹Š’‹Œƒ«‹‘•‡ƒŒ•– ”ƒœŽ‹«‹Š‘—•‘˜«ƒŒ‡˜Ǥ„–‡•˜‘Œ‘’‘—†„‘˜‡• «ƒ•†‘’‘ŽŒ—Œ‡Œ‘ǡ•ƒŒœ˜‡•‡ŽŒ‡’”‹•Ž—Š‡Œ‘’”‡†Ž‘‰‘‰‘•–‘˜‹’‘—†„‘’”‹Žƒ‰‘†‹Œ‘–—†‹Œ‹Š‘˜‹ ā‡ŽŒƒǤ •ƒ‘Œ—–”‘‹†‘’‘Ž†‡†‘ͷ͸Ǥ—”‡‘„ƒ”‘«‹Ž—ƒ–‡”‡‘Ž‹ƒ˜‡’”‡Œ‡–‡‰”ƒ–‹•‘„”‘«‡—”–‘æǡ’‘—ŒƒŒ‘’ƒ–—†‹‘—•‡–‘ƒ•–Ǥ Žƒ—”„ƒ”—‹ƒŒ‘ œƒ •˜‘Œ‡ ‰‘•–‡ ƒ ˜‘ŽŒ‘ –‡”ƒ•‘ǡ ƒ ƒ–‡”‹ „‘ ’‹–Œ‡ ˜ƒæ‡ ƒŒŽŒ—„æ‡ ƒ˜‡ ƒŽ‹ †”—‰‡‰ƒ ƒ’‹–ƒ æ‡ –‘Ž‹‘ ’”‹Œ‡–‡Œæ‡Ǥ ‡†–‡ ‘ ˜‹ ˜ Žƒ—” „ƒ”— —ā‹˜ƒ–‡ ‘„ •”ƒŒ— •˜‘Œ‡ƒŒŽŒ—„懍ƒ˜‡ƒŽ‹ƒ’‹–ƒǡ•‡ŽƒŠ‘˜ƒæ‹ƒŒŽƒŒæ‹ „”‡œ•”„‘ œƒ„ƒ˜ƒŒ‘ ƒ ‹‰”ƒŽ‹Šǡ ‹ •‘ ’”ƒ˜ –ƒ‘ƒ˜‘ŽŒ‘˜ ‡–”—Ǥ—†‹‡†–‡‘‘–”‘ ‹˜ ’Ž‡•‹摎‹˜ƒ†‹Œ‘‘˜‡’Ž‡•‡‘”ƒ‡ǡŒ‡ Žƒ—”„ƒ” ’”ƒ˜‘ ‡•–‘ǡ Œ‡” ŽƒŠ‘ •–ƒ”æ‹ ˜ ‹”— •’‹Œ‡–‡ ƒŒ„‘ŽŒæ‘ƒ˜‘Ǥ Slovenke dobile tekmice v pokalu BJK Slovenska ženska teniška reprezentanca je dobila tekmice v skupinskem delu pokala Billie Jean King. Sredi aprila se bodo Tamara Zidanšek, Kaja Juvan in ostale slovenske tenisačice v Antaliji v Turčiji merile s Švedsko, Hrvaško, Avstrijo, Bolgarijo in Gruzijo. Potočnikova do šeste lovorike med dvojicami Ptujčanka Nina Potočnik (365. na WTA) je v prejšnjem tednu nastopila na ITF-turnirju v Španiji, kjer je v Palmanovi na otoku Mallorca na peščeni podlagi potekal turnir z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. Tenis z Pokal Billie Jean King Nina Potočnik in Veronika Erjavec doslej nismo imeli sreče z vremenom, tako v Turčiji pred mesecem kot tudi nazadnje v Španiji je bilo vetrovno in mrzlo. Nina je ob težavah z ušesi odigrala malo dvobojev in sparingov, enostavno ji manjka kontinuiteta dvobojev. Verjamem, da bo s serijo aprilskih turnirjev hitro ujela želeno formo, podobno kot lani.« Za Nino je to šesta lovorika med dvojicami, doslej je zmagala leta 2015 v Velenju (z Natalijo Šipek), leta 2016 v Čakovcu, Mariboru (obakrat s Saro Palčič) in Bad Waktersdorfu (s Polono Reberšak) ter leta 2018 v Podgorici (z Miriam Kolodziejovo). Med posameznicami je Potočnikova slavila na štirih ITF-turnirjih, dveh v letu 2017 (Hammamed, Tarvisio) in dveh v letu 2020 (obakrat Antalija). JM ITF-turnir v Palmanovi v Španiji (W-15), dvojice, rezultati: 1. krog: Potočnik/Erjavec (3.) – Zanotti/Sinde (Španija/Indija) 6:1, 6:1; Četrtfinale: Potočnik/Erjavec (3.) – Hering/Santos (Nemčija/ Portugalska) 6:3, 7:6(1); Polfinale: Potočnik/Erjavec (3.) – Bulgaru/Drahota Szabo (Romunija/Madžarska, 2.) 6:1, 6:1; Finale: Potočnik/Erjavec (3.) – Moratelli/Zantedeschi (Italija, 1.) 7:5, 6:3. Slovenija je na žrebu dobila skupino s šestimi ekipami – v drugi skupini bodo nastopale le Srbija, Madžarska, Turčija, Estonija in Danska, kar pomeni, da varovanke kapetana Andreja Kraševca čaka naporen urnik. V šestih dneh bodo odigrale šest dvobojev. Prvouvrščeni ekipi se bosta uvrstili v kvalifikacije za svetovno skupino pokala Billie Jean King (BJK), nekdanjega pokala Fed, drugouvrščeni pa se bosta v soboto, 16. aprila, udarili še za eno preostalo mesto. Slovenija je na lestvici tekmovanja BJK 43. reprezentanca na svetu oziroma druga najslabša v svoji skupini. Švedska zaseda 26. mesto, Hrvaška je 34., Avstrija 38., Bolgarija 42. in Gruzija 65. V Antaliji bodo Slovenijo predstavljale Tamara Zidanšek (25. na lestvici WTA), Kaja Juvan (80.), Živa Falkner (481.), Pia Lovrič (580.) in trenutno Tamara Zidanšek najboljša slovenska mladinka Lara Smejkal (140. na lestvici ITF). Glede na prijavljene igralke bodo največje tekmice Slovenk za zmago v skupini Hrvatice. Kapetanka Iva Majoli bo imela na voljo Ano Konjuh (52.), Petro Martić (58.), Donno Vekić (110.), Taro Würth (340.) in Petro Marčinko (569.). »Več kot dve leti nismo bili skupaj. Veselim se skupnega snidenja. Žreb je bil za nas kar ugoden. V skupini B je kar šest ekip, kar pomeni, da bo tekmovanje zelo naporno. Zagotovo bodo potrebne določene prilagoditve, da bosta najboljši igralki sveži in spočiti za odločilne tekme,« pravi kapetan Andrej Kraševec. sta Judo z Evropski pokal v Zagrebu Debi Žanet Polanec na tekmah evropskega pokala V Zagrebu potekala tekma za evropski kadetski pokal, sicer druga po vrsti od letošnjih štirih kvalifikacijskih turnirjev za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v judu. Tekmovanja se je udeležilo kar 675 tekmovalk in tekmovalcev iz 32 držav iz treh kontinentov sveta. Tekmovanja se je udeležila tudi 49-članska slovenska zasedba, med njimi je bilo 35 tekmovalk in tekmovalcev. Najboljši rezultat na tatamijih je med našimi predstavniki dosegla Vanessa Asja Herič, in sicer 5. mesto v kategoriji nad 70 kg. Na svojem prvem evropskem nastopu se je izkazala tudi tekmovalka ptujske Drave Žanet Polanec, sicer še mlajša kadetinja. Zabeležila je svojo prvo zmago in en poraz. V njeni kategoriji do 52 kg je sicer nastopilo kar 54 tekmovalk. Hrvaško predstavnico Leono Marijanovič je v prvem krogu odpravila z ipponom, v drugem kolu pa ji je možnosti za višje uvrstitve preprečila madžarska tekmovalka Reka Szabo. Nasploh je bil to odličen debi mlade tekmovalke, ki izjemno napreduje pod vodstvom trenerja in večkratnega selektorja slovenskih reprezentanc Vlada Čuša. Čeprav naši predstavniki tokrat niso osvojili kolajn, pa je številčna udeležba na tako močnem tekmovanju vsekakor pozitivna izkušnja za vse kadetinje in kadete. Nove tekmovalne izkušnje v tako močni mednarodni konkurenci bodo zelo koristne tudi za Žanet Polanec, ki z optimizmom gleda na prihodnja tekmovanja. David Breznik petek, 25. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 15 Šport, šport mladih petek z 25. marca 2022 15 Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) Naporen vikend ptujskih odbojkaric Celje – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0 (22, 19, 19) ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Golub, Hentak, Pignar. Trenerka: Ana Horvat. Mlada ptujska ženska odbojkarska ekipa je imela naporen vikend, saj je večina igralk v soboto igrala za člansko vrsto, v nedeljo pa še na zadnjem turnirju 1. državne odbojkarske lige za mladinke. Članska ekipa je tekmo odigrala v Celju, kjer so rezultatsko prepričljivo slavile domačinke, dogajanje na parketu pa je bilo vseeno bolj ize- načeno, kot kaže sam rezultat. Ptujčanke so zelo motivirano stopile v dvoboj proti sosedni ekipi na lestvici. Kljub veliki želji so obračun začele v rahlem krču, kar so domačinke izkoristile in si nabrale nekaj točk prednosti. V končnici je ŽOK G.S.V. naredil mali preobrat, saj je zaostanek 16:14 pretvoril v prednost 19:20, a so v zaključku Celjanke odigrale močneje in odločneje v napadu za zmago 25:22. Po osvojenem nizu so se domačinke igralsko še nekoliko dvignile, medtem ko so gostje v sami igri naredile preveč napak. Izstopajoča igralka v tem delu je bila Vita Koren, saj je nanizala lepo število točk v napadu preko penalov. A to je bilo pre- Mladinke polovično uspešne v Novi Gorici ŽOK G.S.V. Ptuj – Luka Koper 2:0 (28:26, 25:21) ŽOK G.S.V. Ptuj – Formis 0:2 (11:25, 16:25) ŽOK G.S.V. Ptuj: Horvat, Hentak, Koren, Tomanič, Mlakar, Dežman, Hren; Trenerka: Katja Čabrian. Zadnji turnir 1. državne odbojkarske lige za mladinke je ekipa Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj odigrala v Novi Gorici. Pod vodstvom trenerke Katje Čabrian so se najprej pomerile z ekipo Luka Koper in s kančkom sreče – predvsem v prvem nizu – dobile dobro in izenačeno tekmo. Manj uspešne so bile na drugi tekmi s Formisom, katerih igra jim nikakor ne odgovarja. Ptujska vrsta je tudi tokrat odigrala slabše od pričakovanj in doživela gladek poraz. Ker vsi preostali turnirji še niso bili odigrani, še ni znan končni vrstni red in tudi uvrstitev ptujske ekipe. 3. DOL – vzhod (ž) REZULTATI 17. KROGA: Celje – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0, Mežica – ŽOK Ljutomer II 0:3, Slovenska Bistrica – Dravograd, Črna – Svolley 3:0, Benedikt – Uniforest Prebold 3:0. 1. SLOVENSKA BISTRICA16 2. ČRNA 17 3. SVOLLEY 17 4. BENEDIKT 17 5. CELJE 17 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 17 7. ŽOK LJUTOMER II 17 8. UNIFOREST PREBOLD17 9. DRAVOGRAD 16 10. MEŽICA 17 15 14 12 12 11 8 7 4 1 0 1 3 5 5 6 9 10 13 15 17 47:11 46:11 40:19 38:20 36:25 29:32 26:32 17:41 7:45 1:51 44 42 37 35 32 24 22 13 3 0 malo za resnejši odpor, tako da se je drugi niz končal s 25:19. Enak je bil tudi rezultat tretjega niza, v katerem so Ptujčanke igrale preveč nervozno in so naredile preveč napak na servisu. Ne glede na poraz so se vse mlade ptujske odbojkarice tudi tokrat izkazale z borbenostjo. S strani jih je tokrat prvič kot trenerka vodila njihova bivša soigralka Ana Horvat, ki je o svoji novi vlogi dejala: »Težje mi je bilo voditi ekipo, kot pa mi je igrati tekmo. Ves čas sem dajala igralkam napotke in spremljala dogajanje na tekmi, kar pa je zame popolnoma drugačna vloga, kot je vloga igralke, ki jo imam zaenkrat še rajši.« David Breznik Plavanje z PA Kurent Na Reki Ptujčani nad pričakovanji Konec tedna je na hrvaški Reki potekalo tridnevno močno mednarodno tekmovanje Victorija Rijeka, na katerem je nastopilo več kot 700 plavalk in plavalcev iz 69 klubov in sedmih držav. Da je bilo tekmovanje na najvišjem nivoju, priča dejstvo, da so na tekmovanju nastopale tako slovenska kot hrvaška reprezentanca, ob njih pa še najboljši plavalci Italije, Srbije, BiH, Bolgarije in Švice. Za slovenske plavalce je bilo to izborno tekmovanje za nastop na prvi reprezentančni akciji – 25. in 26. 3. – v Mariboru. Ptujske barve so člani PA Kurent zastopali zelo uspešno. Na tekmovanju so v kadetski kategoriji plavali Zala Mojsilovič Meznarič, Emma Krevs, Matevž Kostanjevec in v mladinski Špela Sedič, vodil jih je trener Boštjan Maračić. Odlične rezultate je tokrat priplavala Zala, ki je nepričakovano nastopila v kar štirih finalih (50 m in 200 m prosto, 50 m in 100 m delfin). Najboljši rezultat in najvišjo uvrstitev si je priplavala na 50 m delfin, kjer je v kadetskem finalu zmagala s časom Šah z Dobrodelna simultanka Simultanka kot velika promocija šaha Prešernov trg v Ljubljani je bil v petek, 18. marca, obarvan črno-belo. Za to je poskrbela Šahovska zveza Slovenije, ki je pred začetkom evropskega posameznega prvenstva v Termah Čatež od 26. marca do 7. aprila 2022 pripravila simultanko, ki je bila obenem dobrodelna. Lepo petkovo dopoldne je na Prešernov trg v Ljubljani privabilo številne ljubitelje šahovske igre, pa tudi tiste, ki jih je pritegnilo samo dogajanje. Na 15 šahovnicah so se lahko pomerili z najboljšima slovenskima šahistoma za leto 2021, IM Lauro Unuk in VM Matejem Šebenikom. Posebnost simultanke je bila v tem, da sta šahista v paru igrala proti drugim, kar je sicer veliko težje kot igrati sam, posebej še, ko se pozicije prevesijo v bolj zapletene položaje. Ko si je eden od njiju pripravil plan za nekaj potez vnaprej, mu je drugi s svojo taktiko ta plan popolnoma porušil. Tako je Laura večkrat »okregala« Mateja rekoč: »Zdaj pa ti to reši.« Udeleženci so zelo uživali posebej ob dejstvu, da sta se šahista z njimi pošalila in bila pripravljena narediti še kakšen selfi. Ker so se izzivalci menjavali (najboljši so sicer vztrajali kar tri ure), je težko oceniti njihovo število, zagotovo jih je bilo več kot 40. Med njimi sta bila tudi dva člana ŠD Ptuj, in sicer aktualni državni prvak do 10 let in eden najperspektivnejših ptujskih šahovskih nadobudnežev Tom Crnjakovič ter Silva Razlag. Slednja je bila tudi pobudnica ideje, da se ob tem zbirajo prostovoljni prispevki za ukrajinsko sirotišnico Lugansk-Lvov, saj sta dva ukrajinska velemojstra s slovenskim državljanstvom – Aleksander Beljavski in Adrijan Mihalčišin – prav iz Lvova. Čeprav so organizatorji do zadnjega upali, da se bo vsaj eden od njiju simultanke lahko udeležil, pa so bile razmere prenevarne za odhod iz Ukrajine. Sredstva, zbrana s prostovoljnimi prispevki, bodo v imenu Šahovske zveze Slovenije nakazana na poseben račun pri ZPM Moste Polje. Rezultat simultanke ni bil v ospredju, sta pa velemojstra enkrat morala priznati poraz, ena partija pa se je končala z remijem. Ostale sta obrnila v svoj prid, ob tem pa naredila veliko promocijo tako za slovenski šah kot na splošno za to plemenito kraljevsko igro. UR Člani PA Kurent na tekmovanju na Hrvaškem 30,89 s. Odlična je bila tudi v finalu na 50 m prosto, kjer je bila s časom 29,50 s sedma. Zelo dobro je odplavala tudi Emma, ki si je priplavala tri finalne nastope v kadetski kategoriji, naju- Najmlajši Kurenti v Ljubljani V nedeljo je v Ljubljani potekal Pokal Ježek, ki je namenjen najmlajšim plavalcem in plavalkam. Vse discipline so se plavale na 25 m, skupno je nastopilo blizu 150 otrok. Plavalna akademija Kurent je to tekmovanje izkoristila za nabiranje izkušenj z najmlajšimi. Pod vodstvom Petre Polanec so nastopali Jaka Emeršič, Mare Kancler, Jaka Krajnc, Vid Petek, Tjaš Sel in Leila Alsubaiai. Strelstvo z EP na Norveškem Prvi vrhunec v letu 2022 Pred slovensko strelsko reprezentanco je prvi vrhunec v letošnjem letu. Na evropskem prvenstvu z zračnim orožjem na 10 metrov bodo v norveškem Hamarju v članski konkurenci v disciplini zračna puška nastopile Živa Dvoršak, Urška Kuharič in Klavdija Jerovšek, v disciplini zračna pištola pa Jože Čeper. Prvi del slovenske odprave – mladinci in mladinke – se je pod vodstvom selektorice Andreje Vlah in Foto: Črtomir Goznik Mlada ptujska igralska zasedba uspešno nastopa »na dveh frontah«. trenerja Damijana Klopčiča na Norveško odpravil že prejšnji teden, članska ekipa s trenerjema Polono Sladič in Andrejem Brunškom pa je to storila v tem tednu. Na veliko sceno bo v četrtek, 24. 3., prvi stopil Čeper, dan kasneje bo na sporedu ženska posamična tekma z zračno puško, ekipna pa v nedeljo, 27. marca. Dvoršakova, Kuharičeva, Jerovškova in Čeper so pred kratkim nastopili na letošnji uvodni tekmi spešnejša je bila na 50 m hrbtno, kjer je s časom 33,44 s osvojila 2. mesto. Edini moški predstavnik Kurenta je bil Matevž Kostanjevec, ki je nastopil v dveh kadetskih finalih, najboljšo uvrstitev je dosegel na 50 m hrbtno, s časom 30,54 s je osvojil 7. mesto. Mladinka Špela je v močni konkurenci mladink popravila skoraj vse osebne rekorde, a je bilo to premalo za uvrstitev v finale. Trenutno najuspešnejša ptujska plavalka Lina Maltarić, katere cilj je bila reprezentanca, je zaradi pozitivnega testa na covid na dan odhoda ostala doma. UR svetovnega pokala v Kairu in dosegli vrhunske izide. Dvoršakova je na posamični tekmi v disciplini malokalibrska puška trojni položaj na 50 metrov zasedla končno peto mesto, skupaj z Jerovškovo in Kuharičevo pa nato v kraljevski strelski disciplini pokorila vso konkurenco in stopila na najvišjo stopničko po zmagi na finalni tekmi nad Američankami s 17:15. »Naša odprava na Norveškem bo maloštevilna, a gre za tekmovalke in tekmovalce, ki imajo izkušnje z velikimi tekmami tako v članski kot mladinski konkurenci. V Hamar odhajamo samozavestni in polni pričakovanj, največ pa stavimo na ekipno Foto: Drago Perko IM Laura Unuk ob šahovnicah obeh Ptujčanov Šah z DP OŠ posamezno U-9 Odlična Vita Prelog in Tibor Veber V organizaciji Osnovne šole Šmarje-Sap in Šahovskega kluba En Passant Ljubljana ter pod okriljem Šahovske zveze Slovenije je bilo izvedeno posamezno in ekipno državno prvenstvo za učenke in učence tekmo. V strelstvu je zelo izostrena konkurenca, možnosti za preboj v finale ima vsaj 30 strelk v zračni puški. Odločale bodo malenkosti, upam, da bomo na Norveškem imeli tudi kanček športne sreče,« je na novinarski konferenci pred odhodom na sever Evrope dejala Vlahova. Polna pričakovanj na Norveško odhaja tudi Ormožanka Urška Kuharič: »Na lanskem EP v Osijeku smo naredile preboj v sam vrh evropskega strelstva. Srebrna kolajna je bila za vse nas močna spodbuda, motivirane in polne pričakovanj odhajamo tudi na letošnje EP.« sta osnovnih šol do 9. leta starosti. Pri dekletih je nastopilo 21 učenk, pri učencih pa kar 59. Odlično sta nastopila dva iz našega območja, in sicer Vita Prelog iz OŠ Markovci in Tibor Veber iz OŠ Breg. Vita je bila s sedmimi točkami iz devetih partij med učenkami do 9 let druga, v posebni razvrstitvi do 8 let pa je zmagala. Osvojila je tudi 6. mesto v ekipni konkurenci (med 12), kjer sta za končni seštevek štela dva rezultata (za primerjavo: 5. ekipa z dvema učenkama je zbrala samo pol točke več). Tibor je bil v konkurenci posameznikov do 9 let s 7 točkami na 4. mestu, v konkurenci do 8 let pa drugi. Tudi Tibor je samostojno ekipi OŠ Breg priigral še 10. mesto med skupaj 32. Oba obiskujeta šahovske krožke v svojih šolah, udeležujeta pa se tudi šahovske šole ŠD Ptuj pod vodstvom MM Danila Polajžerja, ki jima že sedaj napoveduje lepo prihodnost. Najboljši trije v obeh konkurencah do 9 let so prejeli medalje, posebne nagrade pa še najboljši trije do 7 in 8 let. Pokale so prejele tudi tri najboljše ekipe, člani njihovih ekip pa medalje. Rezultati: - učenke do 9 let: 1. Lučka Heric (OŠ Selnica ob Dravi) 9 točk, 2. Vita Prelog (OŠ Markovci) 7, 3. Zala Casar (OŠ Riharda Jakopiča) 7 točk … - učenke do 8 let: 1. Vita Prelog (OŠ Markovci) 7 točk, 2. Lana Šantl (OŠ Dravinja) 5, 3. Lina Dauti (OŠ D. Kumer Ljubljana) 4,5 … - učenci do 9 let: 1. Maksim Krajnc (OŠ Limbuš) 9 točk, 2. Edvard Kaloh (OŠ Montessori Maribor) 7, 3. Nikolaj Praznik (OŠ Brezovica) 7, 4. Tibor Veber (OŠ Breg) 7 … - učenci do 8 let: 1. Maksim Krajnc (OŠ Limbuš) 9 točk, 2. Tibor Veber (OŠ Breg) 7, 3. Miha Rantaša (OŠ Jurij ob Ščavnici) 6 … Silva Razlag Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 25. 3. 2022 stran 16 Šport, zanimivosti 16 Zanimivosti z Vestnikova osebnost Pomurja 2021 »Nikoli nisem pomislil, da bom prav jaz prejel to priznanje. Želim čestitati vsem kandidatom, ki so bili v izboru, saj so vsi na svojih področjih odlični, naj pa dodam, da sem res ponosen na ta dosežek,« je dejal v prvem odzivu. S športnikom, doma iz Gradišča, smo se srečali na nogometnem igrišču na Tišini, kjer je naredil prve nogometne korake. Pri sedmih letih je šel po stopinjah očeta in brata, ki sta se prav tako ukvarjala s tem športom, mama pa je bila največja podpornica. Ko je dopolnil 13 ali 14 let, ga je pot zanesla v Muro, kjer je pozneje začel profesionalno kariero, vmes oblekel dres Domžal in Celja, pred petimi leti pa se vrnil v Mursko Soboto in do danes s soigralci spisal nekaj nogometnih pravljic. Postal je tudi vzornik številnih mladih. Žiga Kous, Vestnikova osebnost Pomurja 2021 Prekmurje živi za nogomet Še ima rezerve Tišinski osnovnošolci so Žigo Kousa vneto pozdravljali, ko so pri uri športne vzgoje tekli mimo nas. »Delam to, kar najraje počnem. Tega se veselim in upam, da mladi to prepoznajo in sem jim vzornik. Pomembno je, da pridno trenirajo in v nogometu uživajo,« svetuje mladim športnikom. O prepoznavnosti v tej nad nogometom navdušeni pokrajini prav tako ni treba izgubljati besed. »Prekmurje živi za nogomet, z Muro pa so nam uspele odlične stvari. Na ulicah Murske Sobote me kdaj ustavijo neznanci, kaj vprašajo, kar se mi zdi lepo, saj smo vsi veseli, če nas kdo prepozna.« Športni napovednik Kdo so bili kandidati za Vestnikovo osebnost Pomurja 2021? Vesel, da je mladim zgled Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja leta 2021. Uredništvo je določilo osem kandidatov, ki s svojimi dejanji življenje v lokalnem okolju spreminjajo na bolje. Med predlaganimi kandidati je bralce najbolj prepričal nogometaš Mure Žiga Kous, ki je kot eden izmed kapetanov aktualnih državnih prvakov nedvomno že legenda kluba. Po številu nastopov je na četrtem mestu klubske lestvice, prav tako je v zadnjih letih sodeloval pri največjih dosežkih kluba. petek z 25. marca 2022 Kot eno večjih prelomnic v profesionalni karieri navede Murin naslov državnega prvaka v drugi ligi v sezoni 2017/18. »Takrat se je pozitivna zgodba začela. Temelji so bili vrhunsko postavljeni, za kar se zahvaljujem upravnemu odboru in strokovnemu vodstvu, potem pa so vsako leto sledili vrhunski dosežki.« Z njimi pa je rasla tudi nogometna evforija v Murski Soboti, Prekmurju in širše. Kous, ki je za Muro zbral 227 nastopov in v Evropi zabil največ zadetkov – štiri, omeni dva iz letošnjih kvalifikacij za nastope v Evropi. »Najpomembnejši je bil gol proti Žalgirisu, saj smo se uvrstili v evropska tekmovanja, najlepši v karieri pa je - Vera Granfol, učiteljica Osnovne šole Gornja Radgona in aktivna članica Kluba učiteljic in učiteljev globalnega učenja - Klement Časar, predsednik komisije za delo z mladino pri Gasilski zvezi Šalovci in pobudnik akcije zbiranja odpadnih pločevink - Danijela Hozjan, dolgoletna vodja Zveze kulturnih društev Lendava - Srečko Kalamar, ustanovitelj podjetja Goričanka Kalamar, ki je z odprtjem trgovine v središču Murske Sobote pomagal oživiti mestno jedro - Zlatka Lebar, prejemnica zlatega znaka, najvišjega priznanja Zbornice zdravstvene in babiške nege - Žiga Kous, nogometaš NŠ Mura - Sara Sukič, mlada podjetnica, ki je odprla prvo »zero waste« trgovino v regiji - Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem in duhovnik Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota, ki je dal pobudo za obuditev ekumenskih sprehodov verskih voditeljev po mestu bil tisti proti Tottenhamu v Londonu.« Tekma, ki se je bo vedno spominjal, pa je finale slovenskega pokala leta 2020, v katerem sta se pomerila NŠ Mura in Nafta 1903. »Ker smo po dolgem času vrnili lovoriko v klub, katerega navijači si to zaslužijo, pa tudi zaradi prekmurske note.« Za konec še doda: »Mislim, da imamo odličnega in ambicioznega mladega trenerja (Damirja Čontala, op. a.) in upam, da bomo nadaljevali serijo pozitivnih rezultatov.« Nogomet z 2. SNL RAZPORED 22. KROGA, V PETEK OB 20.00: Nafta – Vitanest Bilje; V SOBOTO OB 16.00: Drava Ptuj – Rudar Velenje, Krško – Primorje, Roltek Dob – Triglav Kranj, Beltinci Klima Tratnjek – Fužinafr Vzajemci; V NEDELJO OB 16.00: Rogaška – Ilirija, Krka – Gorica, Jadran Dekani – Brežice Terme Čatež. 3. SNL – vzhod RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Kety Emmi Bistrica – Podvinci, Premium Dobrovce – Bosch Bračič Videm, Šampion – Dravinja, Šmarje pri Jelšah – Korotan Prevalje, Zreče – Šmartno; V NEDELJO OB 16.00: Cirkulane – Zavrč; OB 16.30: Posvje Krško – Koroška Dravograd. Liga U-15 – vzhod 15. KROG: Aluminij – Dravograd, Drava Ptuj – Maribor (obe v soboto ob 11.00). Rokomet z NLB liga EAZPORED 19. KROGA, V PETEK OB 18.00: Gorenje Velenje – Herz Šmartno; V SOBOTO OB 18.00: Celje Pivovarna Laško – Riko Ribnica; OB 19.00: Slovenja Gradec – Jeruzalem Ormož, SVIŠ Ivančna Gorica – Urbanscape Loka, Trimo Trebnje – Koper, Ljubljana – LL Grosist Slovan; V NEDELJO OB 19.00: Dobova – Maribor Branik. 1. B SRL (m) 19. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Mokerc-Kig (v petek ob 19.30 v Gorišnici). 2. SRL (m) 18. KROG: Drava Ptuj – Kronos (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt); Kočevje – Velika Nedelja (v soboto ob 19.00). Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 18. KROG: GSV Ptuj – Benedikt (v petek ob 19.00 v dvorani Gimnazije Ptuj). Jože Mohorič Haloški derbi, 3. liga - vzhod: Cirkulane – Zavrč V nedeljo, 27. marca, ob 16.00 v Cirkulanah. Vabljeni! UR Z GLASBO DO SRCA -DCDKI@  L@QB@ NA  ûONQSM@CUNQ@M@+ITCRJHUQSM@/STIT @MC !NţHC@Q6NKE 6NKE Nika Zorjan Alya Kvatropirci O 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR IN ŠE KAKŠN POKROVITELJ (1-( 35(6(1(þ JDMCDQ Natalija Verboten 9CQ@UJNû TFNQ ,@QJNûJ 20 let oddaje Cena vstopnice: 12 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, 35,½,+5, Moškanjci, Gostilna PRI POŠTI Ptuj, 2NUHSËHYDOQLFDSUL'$5,1.,-XUĄLQFL(9(17,0 in 7$-1,¦792 Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. petek, 25. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 17 Podeželje petek z 25. marca 2022 17 Ptuj z Dan odprtih vrat Šolskega posestva Turnišče Prihodnost kmetijstva je v obvladovanju tehnologij Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj na različne načine promovira svoje izobraževalne programe, predvsem kmetijske. Pred dnevi so zato na Šolskem posestvu Turnišče organizirali Dan odprtih vrat. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen vsem devetošolcem, ki jih zanima kmetijstvo. Prizadevanja in trud zaposlenih ŠETK so s svojo udeležbo podprli predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, prišla je tudi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Vsi skupaj si namreč prizadevajo, da bi se kmetijski programi na Ptuju vendarle obdržali, saj je vpis iz leta v leto slabši. Kot je izpostavila ravnateljica Darja Harb, je glede na trenutne razmere v svetu pomen samooskrbe in lokalno pridelane hrane še toliko večji: »Eden temeljnih pogojev razvoja regije je namreč pridelava in predelava hrane, ki omogoča tudi razvoj drugih pomembnih gospodarskih področij in infrastrukture. Zato bi morali imeti mladi možnost, da se izobražujejo v bližini doma in po končanem šolanju tam tudi ostanejo.« Podobnega mnenja je tudi Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec, ki je izpostavil, da prihodnost kmetijstva ni v težkem fizičnem delu, ampak v obvladovanju sodobnih tehnologij, novih digitaliziranih Foto: EK Foto: EK Dan odprtih vrat Šolskega posestva Turnišče je minil v pozitivnem duhu. strojev, ki bodo kmalu cenovno dostopni tudi manjšim kmetijam. »Pomembno je, da mladi ostanejo na kmetijah, se naučijo upravljati vse te nove delovne stroje. To je ključnega pomena, da bomo mlade obdržali na podeželju, predvsem pa jih je treba izobraževati v duhu, da bodo ostali gospodarji na svojih kmetijah,« je še dodal Brodnjak. Ker ima šola finančna sredstva omejena, vseh najsodobnejših Foto: EK strojev ni mogoče preizkusiti. Si pa pomagajo z izposojo traktorjev ali pa se skupaj z dijaki odpravijo na ogled katere izmed sodobno opremljenih okoliških kmetij. Šolsko posestvo Turnišče je namenjeno praktičnemu pouku Osnovno kmetijsko znanje pa lahko pridobijo v okviru praktičnega pouka na Šolskem posestvu Turnišče, kjer so specializirane učilnice za predelavo mesa, kisanja, žganjekuhe in sušilnica. Prostori so lepo urejeni in sodobno opremljeni. Posestvo je veliko kar okoli 40 hektarjev, od tega je 29 hektarjev njiv in 11 hektarjev travnikov. Šola se lahko pohvali z osvojenimi zla- Podravje z V OPN odslej tudi trajno varovana kmetijska zemljišča »Država bi rada zaščitila zemljo pred kmetom« Ena najpomembnejših nalog kmetijstva je brez dvoma zagotavljanje samooskrbe in prehranske varnosti, zato mora država zagotoviti pogoje za obdelanost kmetijskih zemljišč in jih tudi ustrezno zaščititi pred spremembo njihove namembnosti. Zaradi zmanjševanja obsega kmetijskih zemljišč v Sloveniji je pristojno ministrstvo pristopilo k ukrepom za preprečitev nesmotrnega poseganja v kmetijska zemljišča ter načrtovanju in skrbi za prostorski in proizvodni razvoj kmetijstva, je o določitvi trajno varovanih kmetijskih zemljišč dejal Dominik Bovha z Geodetskega zavoda Celje, ki sodeluje v projektni skupini za izdelavo strokovnih podlag. Kot je pojasnil Andrej Rebernišek, direktor ptujskega KGZ, bodo občine v svojih OPN opredelile trajno varovana kmetijska zemljišča. »O tem bodo najprej obvestile kmete, da bodo podali svoje želje in ideje, kakšne načrte imajo v prihodnje na svoji zemlji, pa tudi kdaj in natančno kje, nato pa bo tako vneseno v OPN in za naslednjih deset let tako rekoč zabetonirano, saj se aktov ne bo dalo spreminjati.« Foto: EK Mihael Satler iz Ptuja še ni sprejel dokončne odločitve, kje bo nadaljeval srednješolsko izobraževanje. Ker ga zanimajo kmetijski programi, si je skupaj z mamo prišel ogledat Šolsko posestvo Turnišče. Zelo rad je namreč zunaj, v naravi, doma sicer kmetije nimajo. Želja njegove mame Ivane je, da izbere tisto šolo, ki jo bo z veseljem obiskoval in mu bo v življenju najbolj koristila. »S predstavitvijo programov in šole sem zadovoljna, res lepo in vzorno urejeno posestvo. Vsekakor je to šola, ki ponuja znanje za življenje.« Protikmetijski občinski sveti Kot zmeraj v naši zakonodaji bodo možne tudi izjeme. A ne za kmete, saj bo morebitne spremembe, tako je pojasnil Bovha, bistveno težje doseči kot doslej, ampak se izjeme nanašajo na posege, ki so državnega pomena. »In spet bo kratko potegnil samo kmet,« se huduje Milan Unuk, kmet z Dravskega polja, »sicer pa bo lahko izjema za spremembo namembnosti iz kmetijskega v gradbeno vsaka cesta, kolesarska pot ali 'Lidl', če hočete. Če že nekaj sprejemamo, naj velja za vse enako. In kaj pravzaprav sploh pomeni, da bomo podali svoje želje in ideje? Bomo morali trikrat napihniti, kaj bi v prihodnje radi delali na svoji zemlji? Potem pa bodo o tem odločali občinski sveti, za ka- tere vemo, da so danes večinoma zelo protikmetijsko naravnani. To bodo še velike težave!« Jožef Šmigoc, predsednik Vinarske zadruge Haloze, je razočaran nad dodatnim oviranjem kmetij- timi priznanji na Dobrotah slovenskih kmetij, predvsem za jabolčni sok, kis, pa tudi vino. Učitelji so obiskovalce na Dnevu odprtih vrat nagovarjali s promocijskimi puloverji z napisom: »ŠETKam lajfu naproti«, vse svoje aktivnosti pa strnili v krajšem promocijskem filmu. Med prednostmi so med drugim izpostavili brezplačno opravljanje izpita za traktor, ki ga na šoli organizirajo že vrsto let. Nasmejanih obrazov, z veliko pozitivne energije so učitelji predstavljali svoje predmete, obiskovalci so jim sledili od ene specializirane učilnice do druge, si ogledali dva rastlinjaka in spremljali spretne prste cvetličark tretjega letnika. Nekaj izdelkov je bilo mogoče ob koncu druženja tudi preizkusiti, in sicer v obliki lično pripravljene pogostitve. Katarino Muršec iz Dornave veseli cvetličarstvo, zato je že odločena glede vpisa na srednjo šolo. Septembra bo dijakinja triletnega programa cvetličar na Ptuju. »Najbolj me je seveda navdušila cvetličarska delavnica, pa tudi to, da dijaki izdelke pridelujejo oz. izdelujejo sami. Moja želja je, da se v prihodnje zaposlim v cvetličarni in se morebiti nekega dne preizkusim v vlogi samostojne podjetnice.« Foto: EK Stela Hebar, ki je doma na kmetiji v okolici Ormoža, je povedala: »Že od zgodnjega otroštva me zanima cvetličarstvo, zelo rada delam šopke, zavijam darila. Za ta poklic me je sicer navdušila moja mama, ki je tudi cvetličarka.« ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ skega delovanja. »Kaj bi pravzaprav sploh rada ta naša država: zaščitila zemljo pred kmetom? Nenehno nove in nove birokratske ovire in kompliciranja! Najbrž si niti predstavljati ne morejo, kako lahko neka določba, ki je deset let ni mogoče spremeniti, vpliva na družinsko kmetijo. Kako naj mladi, ki se danes komaj odločajo za prevzem, vedo, kako bo čez deset let? Na tak način izgubimo eno celo generacijo, to pa je lahko usodno za obstoj kmetije. Zato je zame Foto: SD Kmetje se strinjajo, da država kmetijska zemljišča zaščiti kot trajno varovana, a ne na račun razvoja njihove dejavnosti. tak ukrep nedodelan in povsem nesmiseln.« Deset let brez sprememb Nekoč so kot varovalka za ohranjanje kmetijskih zemljišč veljale zaščitene kmetije, je spomnil Milan Fideršek, kmet iz Kidričevega. »Zdaj so, kot vemo, v opuščanju, saj niso prinesle želenega učinka – in že imamo nekaj novega. Seveda moramo zaščititi kmetijska zemljišča, o tem ni dvoma, a ne na račun kmeta oziroma tako, da je zadaj zmeraj neki kaveljc in se deset let na kmetiji ne more nič spreminjati.« Anton Medved, prvi mož kmečkega sindikata, je razložil, kako manj zapleteni so postopki za dovoljenja pri gradnjah kmetijskih objektov na zahodu: »Na ekskurziji po Franciji smo si med drugim ogledali hlev, ki ga je kmet postavil na kmetijskem zemljišču, in to brez gradbenega dovoljenja. Se je pa moral zavezati, da bo objekt brez posledic odstranil, če bo prenehal opravljanje kmetovati. Namesto da bi tudi pri nas točno določili, kaj se kje sme in kaj ne, obenem pa tudi poenostavili postopke, stalno rinemo v nove in nove omejitve povdarja Meded.« ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ Štajerski TEDNIK petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18     a  ‚‡Ēƒ‚Œ‡‰’“ˆ Ž‡‚“ø‡’ƒ‘ƒ‡Œ˜Œ‹‡‚ø‡”‡’ƒ BENETKE 0(1‡', ,10‡1,ĭ1 VERONO stran 18 petek z 25. marca 2022 Ptuj z V Dijaškem domu zasedenih vse manj postelj Zaradi epidemije slabši vpis V Dijaškem domu Ptuj v letošnjem šolskem letu biva 30 dijakov, kar je za 10 manj kot leto prej. Po besedah ravnatelja Ivana Hercoga po nekaj letih konstantnega vpisa beležijo padec dijakov. »Eden izmed razlogov je prav gotovo ta, da je lani dom zapustila močna generacija zaključnih letnikov, pa tudi večje število športnikov, ki so zaključili šolanje na Ptuju, seveda pa ne moremo mimo epidemije,« je izpostavil ter dodal, da so nekateri dijaki sredi leta zapustili šolanje, drugi so imeli težave s prehajanjem mej, tretji pa s plačilom oskrbnine. 2 DNI ODHOD – 9. april 2022 Ogledali si bomo mesto VERONA polno ƒŒƒ‘Œ§Œ‡†ŽŠ§č€§“‚”Š‡€‹Julijin balkon ‡Œ’‰‘Ž˜ŒŠ‡ރ‹Œ’‡§ŒŽŠ’‹ƒ‘’ĐŽƒ†‚‡Š‡ se bomo mimo ‹ §ŒƒƒŒƒ’ €ƒč‰ˆƒ‘ƒ ˆƒŒƒ‰§˜Ž‘’‡Š‡‹‘‰‡„“‹č‘Ž˜ŒŠ‡ø‡”ŠˆƒŒˆƒ ‚‹§‡Œ”č’ƒ‘‡ Šƒ‚Š‡’“‚‡˜Œ‡‹‡”’‚Œˆ” ‘’ƒŠ”ƒ†‡Đ Š‚ˆ‡‘ƒ€‹ŽŽƒŠˆŠ‡‚‘ č ‰”ƒ ’ Đ Šƒ‚Š‡‘‡€‹€˜‡Š‡‰‘”Đ ‰čøƒ”ŽŠ§č‘’”˜‚‡†Šˆˆƒ”č‘’ŠŽ ˜“č˜”Œ‡‰ĐĐĐŽƒ†‚‡Š‡‘ƒ€‹‚€Š‡øŒˆƒ  ‹‘’“‡Š’‡Œ‘ƒŒ’Žƒ‚Š‡€ƒŒƒÞ‰ƒ‹“””ƒø“č ‰ˆƒŒ‘Ž‡”Š§Œƒ‡˜Šø€ƒ‡Œ‰”Œƒ‰”€‡ˆč‚ ‘ƒ˜“‘’”‡‹Đ CENA IZLETA 155 € Foto: ČG Stavba Dijaškega doma Ptuj je nujno potrebna energetske sanacije. Oskrbnina se je z novim letom podražila za okoli 20 evrov in znaša 239,80 evra na mesec. V to ceno so vključeni nastanitev, prehrana, pranje posteljnine, učna pomoč, inštrukcije … »To je sicer na prvi pogled velik strošek, če pa ta znesek preračunamo, ugotovimo, da dijak za celotno oskrbo v dijaškem domu nameni osem evrov na dan. Tistim dijakom, ki tega zneska ne zmorejo plačevati sami, pomagamo s sredstvi domskega sklada, ki največ pomoči prejme od Zveze prijateljev mladine Slovenije,« je dejal sogovornik. ZPM v letošnjem šolskem letu v pretežnem delu plačuje oskrbnine petim dijakom, ki bivajo v dijaškem domu na Ptuju. Ker je prostora dovolj, so večinoma nastanjeni vsak v svoji sobi oz. največ po dva. Na tak način jim po besedah Hercoga omogočajo boljše počutje, seveda pa morajo biti ločeni tudi glede na spol. Prav tako so trenutno v prostorih dijaškega doma nastanjeni trije ljudje preko Centra za socialno delo Spodnje Podravje in dodatno še 15 delavcev (Talum, Perutnina Ptuj). Ptujski dijaški dom privlačen za mlade športnike Razlogi, zakaj so se dijaki odločili za bivanje v dijaškem domu, so zelo različni (razdalja, neurejene V dijaškem domu bi lahko namestili 12 ukrajinskih beguncev V prostorih Dijaškega doma Ptuj bi lahko nastanili tudi begunce iz Ukrajine. Na razpolago je ena etaža, kjer je šest prostih sob – torej skupno za največ 12 odraslih ljudi z otroki. Sprejeli bi tudi vse tiste mlade iz Ukrajine, ki bi se vpisali v katero izmed šol Šolskega centra Ptuj. Šolskemu ministrstvu so vse te številke že sporočili. Ali bodo ukrajinski begunci v ptujski dijaški dom tudi zares prišli, pa trenutno še ni znano. Foto: ČG Po besedah ravnatelja Ivana Hercoga je epidemija vplivala na slabši učni uspeh dijakov. razmere doma, šport). V ptujskem dijaškem domu so že vrsto let mladi športniki iz vse Slovenije, ki trenirajo v različnih ptujskih klubih, pri njih je bila npr. tudi tenisačica Tamara Zidanšek, na kar so še posebej ponosni. Trenutno je v domu šest mladih nogometašev. Začetek energetske sanacije še letos?  * ďƒ”˜˜“‚€Œ‡‹’“‡‘’‡§Œ‡‹”’€“‘‹čŒ‘’Œ‡’ƒ””‚”Ž‘’ƒŠˆŒ‡†‘€†” †’ƒŠ“ĭĭĭčň–ŽŠŽƒŒ˜‡Œč˜“ŒŒˆƒ Šƒ‚ƒŽŽ ‹“蔑’ŽŒ’‰‘‡Œ”øŒˆ˜Š‚ˆč”‚ƒŒˆƒ‡Œ  Œ‡˜‡ˆ‡˜Šƒ’ЍŽŠ§‡ŠŽøƒŠˆ‡ďƒŒŽ‘’ƒŠˆŒ‘€ʼnŌľč”‘’ŽŒ‡ŒƒŽøƒŠˆ‡ Letos naj bi po besedah ravnatelja Ivana Hercoga končno začeli težko pričakovano energetsko sanacijo stavbe Dijaškega doma Ptuj (skupaj s ŠC Ptuj in Gimnazijo Ptuj). Napovedana je bila sicer že v lanskem letu. Zasebni partner je določen (Petrol), na novo so preverjali in dopolnjevali tudi projektno dokumentacijo. Vodstvo doma si želi, da bi se začele zadeve odvijati čim hitreje, predvsem zaradi podražitve energentov. Epidemija pa ni vplivala samo na zmanjšanje števila dijakov v domu, ampak tudi na učni uspeh. Ta je bil v lanskem šolskem letu nekoliko slabši kot pretekla leta. Letnika niso uspešno zaključili trije dijaki, kar se zgodi res redko. »Zaradi šolanja na daljavo se je dijakom porušil bioritem, težko so se ponovno motivirali, se učili, nekateri sploh niso imeli zapiskov. Zaradi karanten, izolacij so veliko manjkali pri pouku, hkrati pa tudi v domu. Vzgojitelji v domu so sicer spremljali njihove ocene, učne pomoči pa niso mogli kontinuirano izvajati,« je pojasnil Hercog. OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj brezplačno uporablja prostore doma Omenjena šola prostore Dijaškega doma Ptuj uporablja že od leta 2019. Takrat so prevzeli vzgojno skupino, ki je prej delovala pod okriljem doma. V najemu imajo sobe s sanitarnim delom, kjer njihovi učenci preživijo popoldanski čas od ponedeljka do petka. V učilnicah, ki so jih uporabljali učenci, so pred časom uredili še šolsko knjižnico in knjižnico didaktičnega materiala. Na tej lokaciji so tudi strokovni center Pontem in del uprave ter strokovni delavci, ki so zaposleni na projektih. Vsi prostori so v brezplačnem najemu. V Dijaškem domu Ptuj ima prostore tudi Društvo za kakovostno življenje ljudi z Downovim sindromom. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ €”ƒ˜Œ‚ŽŠ§‡ŠŒ‡˜Šƒ’“ďŒ”’“‡‘’‡§ŒŠ‰ŠŒĒ‹ƒ‘’ŒŽ‡‘’ˆ€‡ŒŽ‡”‘’Ž“”ƒŒƒ’‰ƒ ŽŠÞŒ‡Ž ˆ‡‘‘ƒ‘’”Œ‡‚ƒŠŽ ‹ē ‰Š‡§‡’ƒŒŽ‘Š”ŠŒ‡Œ§ƒ‰ŇʼnŎŋŐŊʼnŏʼn詍‹Þ‰”“Š‡ŌŒ’“ˆ“ ‡Œ‘‡˜ ’”‡’ƒ‘”ˆ‘ƒ‚ƒøĐ Opravičilo V novici z naslovom Marija je upihnila 100 svečk se je zgodila neljuba napaka, saj je slavljenka Marija Habjanič slavila 92. rojstni dan. Za napako se opravičujemo. ŤőŃȣƘƓƈƆ Štajerski TEDNIK petek z 25. marca 2022 petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK stran 19 19 Za kratek čas Tedenski horoskop do 31. marca OVEN (21. 3. – 20. 4.) Razigrano se boste lotili vseh novih nalog in zamisli. Pojem ustvarjanja vam bo vlil energije in s tem pridobite motivacijo za prihodnost. V veliki meri se posvetite družabnim obveznostim in razširite kontakte z ljudmi. Družba bo za vas pomemben in ploden dejavnik ustvarjanja! BIK (21. 4. – 20. 5.) Callophrys rubi Razpon kril je od 25 do 30 mm. V Sloveniji je edini dnevni metulj z zeleno obarvano spodnjo stranjo kril. Na zadnjih krilih poteka od sprednjega proti notranjemu robu tanka, prekinjena, komaj vidna bela črta. Zunanji rob zadnjih kril je rahlo valovit, ob analnem robu zadnjih kril pa je majhen betičast repek. Zgornja stran kril je temno rjava. Samec ima ob žili na sprednjih krilih majhno eliptično polje dišavnih dlačic. Samica je zgoraj po navadi nekoliko svetlejša od samca. Gosenica je zelena in vretenasta z vzdolžnimi progami. Sodi v družino modrinov. Hranilne rastline gosenic: Kozja detelja, košeničica, relika, robida, borovnica, tudi mladi popki nekaterih grmovnic, kot so krhlika, dren, kozja češnja. Razširjenost: Gozdne jase in robovi, resave, do višine 2000 m. Doba letenja: Od aprila do junija in od julija do avgusta v dveh zarodih. ANTIFONAR - zbirka antifon, kratkih koralnih spevov, BENEŠ, Vincenc - češki slikar, ki je slikal v slogu fauvistov in kubizma, LATEN - mlajše obdobje železne dobe (po najdišču v Švici) Sveti Andraž z Sofinanciranje malih čistilnih naprav Ljubljani z Začasna ograja v Tivoliju Vsako leto 12.000 evrov Zaščitili labodji par Občani Svetega Andraža lahko tudi letos zaprosijo za občinska nepovratna finančna sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MČN). Na Tivolskem ribniku od lanske jeseni domuje labodji par. Ker sta laboda v zadnjih dneh začela ustvarjati gnezdo, so zato, da bi imela za gnezdenje in vzgojo mladičev mir, namestili začasno ograjo. Obiskovalce prosijo, naj se labodoma ne približujejo in naj ju ne hranijo. Gnezdo si labodji par gradi tik pod ograjo na jugovzhodni strani ribnika. »Tam bi se lahko gnezdu preveč približali in tako ptici vznemirili. Če je motenj v času gnezdenja preveč, lahko samica gnezdo zapusti oziroma preneha valiti. Zaroda v takem primeru ni,« so pojasnili in še enkrat poudarili, da ptice za gnezdenje in vzgojo mladičev potrebujejo predvsem mir. Za drugo poskrbijo same. Gnezdenje jim v urbanem okolju sicer prinaša posebne izzive, »a izkušnje iz Slovenije, denimo z mariborskega Lenta, iz Fiese in z ljubljanskega Koseškega bajerja kažejo, da lahko labodi uspešno (od)gnezdijo tudi v popolnoma urbanem okolju, če smo ljudje dovolj uvidevni in spoštujemo njihov življenjski prostor«, so dodali pristojni. Foto: ŶƗƄ Za sofinanciranje nakupa in izgradnje MČN vsako leto vlada kar veliko zanimanje, tako pričakujejo tudi letos. »Zato sredstva, ki jih v proračunu zagotovimo za ta namen, tudi zmeraj porabimo. Se celo zgodi, da jih zmanjka; v takem primeru se vloga za sofinanciranje za 'čakajočega' avtomatsko prenese v prihodnje leto in mu ni treba oddajati nove vloge,« razlaga županja Darja Vudler Berlak. Sofinanciranje MČN pa so razdelili v dva sklopa, in sicer glede na to, ali gre za novogradnjo ali pa za menjavo obstoječih načinov prečiščevanja odpadnih voda. 50 odstotkov vrednosti investicije oziroma največ 1.200 evrov tako pripada gospodinjstvu, ki se odloči za prehod iz greznice na malo čistilno napravo, 25 odstotkov oziroma največ 600 evrov pa za postavitev MČN pri novogradnji. Z višjim deležem sofinanciranja projekta v obstoječih gospodinjstvih, še pravi županja, spodbujajo občane, da se odločijo za zamenjavo tradicionalnih greznic in preidejo na okoljsko prijaznejše MČN. Ŷŧ (23. 9. – 23. 10.) Vaše ideje bodo napredne in na svoj način nekoliko ekstravagantne. Strmeli boste, da greste po svoji poti in si nadeli pionirsko noto. Če dobro pomislite, zelo uživate in se predajate sanjarjenju. Vezane čakajo prijetne zakonske dolžnosti in nevezane Amorjeva puščica. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Na delovnem mestu bo čas za novosti in pometanje stvari z novo metlo. Izvirnost in spontanosti ne bo videti konca in tako bo uspeh zagotovljen. Vsekakor bo čas dinamične energije tudi v tem, da zberete v sebi moč in zasijete s svojimi talenti. Ne pozabite na svojo dušo! Marca bodo ptički že glasno peli in oznanjali pomlad. Tako boste sami ugotovili, kako pomembno je, da ste srečni in zaupate v val življenja. Zdi se, da boste pojem sreče iskali vsepovsod in jo nazadnje našli v svojem srcu in okrilju doma. Čas sprememb in novosti je blizu! DVOJČKA STRELEC (21. 5. – 20. 6.) Svobodno gledanje na življenje bo v tem tednu velik plus in zdi se, da ne boste odnehali toliko časa, dokler ne dobite svojega. Možno je, da se odpravite na neko pot, kjer se boste napolniti s pozitivno energijo in uspehi bodo gotovo zagotovljeni v izobraževalnih vodah. RAK (21. 6. – 22. 7.) Srečen teden in čeprav bo resnica tudi ta, da nihate in da se pri ključnih trenutkih težko odločite. Na drugi strani boste sami s seboj pripravljeni sprejeti kompromise. Odločnost bo vrlina, ki vam bo pomagala pri reševanju vsega in skozi to boste pridobili samozavestno držo! LEV (23. 7. – 22. 8.) Sodelovanje bo nekaj, kar vam bo pomagalo in vas učilo. Na lastni koži boste spoznali, da je življenje prijetna igra. Ljubezensko življenje bo zanimivo in čas bo, da se s partnerjem iskreno pogovorite. Svoja stališča boste izkazovali jasno in glasno, kanček diplomacije ne škodi! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Sta/M24 TEHTNICA Počasi boste sami ugotovili, kako stvarem najlažje pridete do dna in da je pri vsem možno narediti logične zaključke. Naredite selekcijo, kaj je zares pomembno in kaj vas ovira. V pogledu duhovnega življenja vas čaka napredek. Še vedno je čas za stilsko spremembo! (23. 11. – 21. 12.) Pomladno hrepenenje vas bo počasi prebudilo in tako boste videli v vsem priložnosti, da dokažete komunikativne in intelektualne sposobnosti. V besednem izražanju vas bo zaznamovala odločnost, ampak tudi prijetnost. Klepet s prijateljem vam bo vlil dodatnega zaupanja. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Razpeli boste svoja krila in leteti zelo visoko, kar pomeni, da vam bo življenje ponudilo kar nekaj možnosti za uspeh in za vse tisto, kar ste si v preteklosti zelo želeli. Zaščitni znak bo potreba po varnosti in le tako lahko pogumno stopate naprej. Razburljivo bo v pogledu denarja! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Intenziven in prodoren čas je pred vami, pogum in notranja volja ne bosta zapustila. Sreča se bo okrepila, seveda bo potrebna neka zdrava previdnost, kajti v nasprotnem primeru bi se stvari speljale drugam. Moč besednega izražanja bo pustila svojevrsten pečat. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Smisel življenje je, da lahko iz dneva v dan ustvarjate in dobite tudi elan za naprej. Močan pečat bo pustilo znanje iz duhovnosti. Energija bo skrita v vas in po potrebi jo boste aktivirali. Sanje bodo plod ustvarjanja! Skozi lastno osamitev pridobite notranji mir in ravnovesje petek, 25. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 25. marca 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Kako pomembno je zdravje žil Skupna dolžina žil in žilic v človeškem telesu je okrog nekaj manj kot 100.000 kilometrov. Po arterijah teče kri, bogata s kisikom in drugimi snovmi, ki jih organi, tkiva in celice potrebujejo za svoje delovanje. Po venah se prenaša kri z odpadnimi snovmi in produkti ter ogljikovim dioksidom. Kri se po venah pretaka proti srcu, zato vene imenujemo žile dovodnice, arterije pa imenujemo žile odvodnice. Da krvožilni sistem dobro deluje, morajo biti žile zdrave in pretočne. Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo ter povzročajo neposredne in posredne stroške družbi. Največja težava bolezni žil pa je ta, da večini ljudi v začetnih stadijih ne povzročajo težav in se zato bolezni sploh ne zavedajo. Procesi, ki privedejo do bolezni žil, se začnejo že zelo zgodaj. Zato je s preventivnimi aktivnostmi treba začeti že kmalu po 30. letu starosti. Vsak dan lahko s svojim odgovornim ravnanjem poskrbimo za zdravje žil. Z redno telesno dejavnostjo, z izogibanjem daljšemu sedenju in s skrbjo za primerno telesno težo. Bolezni žil so različne, imajo različne vzroke in posledice. To so periferna arterijska bolezen, kronična venska bolezen in ateroskleroza. Ob letošnjem evropskem dnevu žil znova opozarjamo, da redna telesna dejavnost pomaga preprečevati in obvladovati številne kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca, možganska kap, sladkorna bolezen in številne vrste raka. Pomaga tudi pri obvladovanju povišanega krvnega tlaka in izboljša duševno zdravje. Posebej je bil izpostavljen pomen hoje, npr. 30 minut nekoliko hitrejše hoje vsak dan. Kronična venska bolezen ali kronično vensko popuščanje nastane zaradi povečanega tlaka v površinskih in globljih venah. Bolezen razdelimo v več stopenj, ki jih spremljajo znaki, kot so metličaste vene, krčne žile ali varice, otekline in kožne spremembe. Povečan tlak je praviloma posledica slabega delovanja venskih zaklopk, ki ne zapirajo vene popolnoma in dopustijo, da se kri v venah steka navzdol. Hoja ima nasprotne učinke od dolgotrajnega sedenja ali stanja na mestu, saj mišice nog, ki sodelujejo pri hoji, pospešujejo pretok venske krvi v smeri prosti srcu. Kronična venska bolezen je predvsem zdravstveni, pa tudi estetski problem. K prej naštetim preventivnim ukrepom lahko dodamo še kompresijske nogavice. Ateroskleroza je najpogostejša bolezen arterij v zahodnem svetu. Gre za počasi potekajočo vnetno bolezen, ki jo pospešujejo t. i. LDL ali slabi holesterol. Težave oseba občuti, ko aterosklerotična leha pomembno zoži žilo in začne ovirati pretok krvi po njej. Tkivo, ki prejema kisik in hranilne snovi po tej poti, to občuti. Zelo nevarne posledice nastanejo, če se aterosklerotična leha odtrga in nastane krvni strdek, ki ga imenujemo Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. tromb. Tromb potuje po sistemu žil in na nekem mestu žilo popolnoma zamaši. To lahko privede do najhujših zapletov ateroskleroze, kot so možganska kap, srčni infarkt, pljučna embolija in gangrena noge. Periferna arterijska bolezen je posledica napredovale ateroskleroze na spodnjih okončinah. Bol- Foto:Sta/M24 nik to občuti kot mišično bolečino, ki se pojavlja med hojo. Ko bolezen napreduje, se bolečina pojavlja tudi v mirovanju. Kot zadnja stopnja se lahko razvije tudi razjeda in gangrena. Bolezen odkrijejo z merjenjem tlaka v gležnju (gleženjski indeks). Dejavniki tveganja za periferno arterijsko bolezen so zraven ateroskleroze še kajenje, sladkorna bolezen, debelost, zvišan krvni tlak in holesterol (LDL) in zvečana vsebnost homocisteina v krvi ter starost, spol in genetska nagnjenost. Zdravljenje vključuje hojo, skrb za stopala, zdravo prehrano, prenehanje kajenja, uravnavanje krvnega tlaka in lipidov. V določenem stanju bolezni je treba vključiti »protitrombotično« zdravljenje. Potem pa so tu še mehanski posegi, s katerimi izboljšajo pretočnost žil. Venska tromboza je izredno nevarna bolezen, saj z odtrganjem strdka v venah preti nevarnost za pljučno embolijo. Velikokrat slišimo izraz venska trombembolija, ker sta bolezni povezani. K ostalim dejavnikom tveganja se je zdaj priključila še bolezen covid-19. Bolezen prizadene notranji sloj žil, zato pride do vnetja in povečane nagnjenosti za nastajanje strdkov, zlasti v venah. Povečana prepustnost pljučnih kapilar po okužbi z novim koronavirusom pa vodi do pljučnega edema, ki otežuje izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida in zahteva mehanično podpor dihanju ali vsaj dodatni kisik. Zdaj že dobro poznamo izraz »dolgi kovid« (angl. Long covid), ki se kaže z utrujenostjo, motnjami spomina in koncentracije. Mnogi podatki govorijo v prid domnevi, da je ta posledica okvarjenega notranjega žilnega sloja. ŰƄƊőŃŧƄƕƍƄŃųƒƗƒ࣪ƑƌƎŃťƈƑ࣪ƌ࣪ŏŃ ƐƄƊőŃƉƄƕƐőŏŃƖƓƈƆő Pomagajmo si Bolečine v dojkah so pri ženskah dokaj pogoste. Zdravstveni izraz za ta pojav je mastodinija ali mastalgija. Bolečina se lahko pojavi v različnih obdobjih življenja žensk. Ocenjujejo, da približno 70 odstotkov žensk trpi za to motnjo, ki vpliva tudi na čustveno stanje. Hormoni Tkivo v dojkah je občutljivo na hormonske spremembe, zato morda prav te povzročajo bolečino. Če opazite, da imate občutljive dojke med ovulacijo, menstruacijo ali med nosečnostjo, lahko okrivite hormone. Bolečine, povezane z omenjenimi spremembami, se običajno pojavijo v obeh dojkah, pomagajo pa lahko nekatera protivnetna zdravila. Če ste noseči, se pred jemanjem zdravil posvetujte z zdravnikom. V letu 2020 več smrti in manj poškodb pri delu Leta 2020 je umrlo 3428 oziroma 17 % prebivalcev več kot leto prej, vodilne vzroke za smrt pa so predstavljali bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ter infekcijske in nalezljive bolezni, zlasti covid-19. Foto:Sta/M24 Po podatkih, ki jih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja v novi izdaji zdravstvenega statističnega letopisa Slovenije, je leta 2020 umrlo 24.016 prebivalcev Slovenije. Med vodilnimi vzroki smrti so bolezni srca in ožilja predstavljale 32 % smrti, rak 27 % in nalezljive bolezni 15 %. Leta 2020 je bilo prijavljenih 17.622 poškodb pri delu, med katerimi je bilo 17 poškodb s smrtnim izidom. Zmanjšalo se je število običajnih poškodb pri delu, predvsem zaradi čakanja na delo, dela od doma in povečane brezposelnosti. Na porast celotnega števila prijav poškodb glede na predhodno leto pa so vplivale prijave zaposlenih, ki so se pri delu okužili s koronavirusom in zboleli za covidom-19. Zaradi covida-19 je bilo prijavljenih skupno 6464 poškodb pri delu. Leta 2020 je kadil vsak peti prebivalec Slovenije, star od 18 do 74 let. Po navedbah NIJZ gre za vodilni preprečljiv vzrok smrti pri nas, letno pa zaradi bolezni v Sloveniji umre 3123 prebivalcev. Tudi pri rabi alkohola je Slovenija nad evropskim povprečjem, leta 2020 so zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, na dan v povprečju umrle tri osebe. Izdanih je bilo 18,9 milijona receptov v skupni vrednosti 568 milijona evrov oziroma devet receptov v vrednosti 271 evrov na prebivalca. Največ receptov je bilo predpisanih za zdravila za bolezni srca in ožilja, živčevja ter prebavil in presnove, še kažejo podatki v publikaciji, ki je dostopna na spletni strani NIJZ. ƖƗƄ Uživanje kofeina Kaj so vzroki za bolečine v dojkah Bolečina se lahko pojavi samo v eni dojki, obeh ali le v enem delu dojke. Za bolečino štejemo blago bolečino, občutljivost, nelagodje in seveda topo bolečino, ki ne pojenja. Zakaj se bolečina pojavi in kako si lahko pomagamo? stran 20 Po navedbah nekaterih zdravnikov lahko kofein in njegovi pripravki vplivajo na hormone, posledično pa tudi na bolečine v prsih. Ne pojavijo se pri vseh, a če pretiravate z uživanjem kave in ostalih pripravkov, ki vsebujejo kofein, se lahko razlog skriva v njih. Kontracepcijske tablete Ciste Ciste v dojkah lahko opišemo kot majhne vrečke, polne tekočine, ki jih povzroča hormon estrogen in lahko bolijo. Cista je trdno določena masa okrogle oblike, na srečo pa je večinoma benigna. Ciste včasih izginejo samodejno, včasih pa dobimo zdravila, ki jih odpravijo. Če opazite zatrdline v prsih, obiščite ginekologa. Z razlogom obstaja več vrst kontracepcijskih tablet, ki so prilagojene skupinam žensk, glede na težo, višino, splošno stanje in njihovo prenašanje. Kot stranski učinki se pogosto pojavijo bolečine v prsih. Če so neznosne ali motijo vaše dnevne dejavnosti, se o spremembi in jemanju kontracepcijskih tablet posvetujte z ginekologom. Velike dojke Udarec ali preteg mišic Vsekakor obstaja povezava med velikimi prsmi in pojavom bolečin. Večje prsi predstavljajo večjo težo, ne glede na višino in težo ženske. Večje prsi nemalokrat povzročajo bolečino zaradi teže, pa tudi zaradi nedrčkov in samega nošenja. Včasih bolečina v prsih ni povezana z njimi. Vir bolečine je lahko drugje. Če med vadbo ali tekom naredite grob gib in raztegnete mišice prsnega koša, je verjetno, da boste topo bolečino čutili v prsih. Za bolečino v prsih so krivi tudi udarci – namenski ali nena- Foto: Dreamstime/M24 menski, gre namreč za občutljiv del ženskega telesa. V redkih primerih je rak Bolečine v prsnem košu so običajno povezane z rakom, kadar je ta že zelo velik, pravijo zdravniki. Čeprav je to redko, se ob občutku bolečin in sprememb v prsih, posvetujte z ginekologom. ŷƈƄŃŧƈ࣪ƐƄƑ O vnetju mlečne žleze Če ste novopečena mati, ste gotovo že slišali za pojav, za katerega je značilno vnetje tkiva dojke. Vzrok mastitisa v prvih tednih dojenja običajno ni bakterijska ali katerakoli druga okužba, temveč stagnacija mleka, torej slaba prehodnost izstopnih kanalov posameznih režnjev mlečne žleze. Kot samopomoč sta priporočljiva počitek in dojenje na prizadeti dojki. Pred dojenjem si dajte topel obkladek na prizadeto dojko, po dojenju pa mrzel obkladek. Po obkladku zmasirajte dojko in nato dojite otroka. Uživajte uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini. Če bolečine postanejo nevzdržne, soočate pa se tudi z ostalimi simptomi, obiščite ginekologa. Štajerski TEDNIK petek z 25.marca 2022 COLOR CMYK petek, 25. 3. 2022 stran 21 21 Poslovna in druga sporočila POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2021 Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/ 787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 01 1. Podatki o sistemu oskrbe z vodo: 744-Ptuj Črpališče Skorba Komunalno podjetje Ptuj, d. d. 73.900 3.738.044 m3 posredno (40 l/s) filtracija delno (50 l/s) 2 – nepovršinska 2EĀDQNHLQREĀDQHPHVWQHREĀLQH3WXMYDELPR GDVHYVRERWRPDUFDXGHOHçLMR čistilne akcije, NLERSRWHNDODQDFHORWQHPREPRĀMXPHVWQHREĀLQH3WXM 'RELPRVHREXULQD]ELUQLKPHVWLKYĀHWUWQLKVNXSQRVWLK V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena na . april 202. Večji del pitne vode za ptujski vodooskrbni sistem načrpamo v centralnem črpališču v Skorbi pri Ptuju. K izboljšanju kakovosti vode in k izboljšanju hidravličnih razmer na omrežju prispevajo dislocirani globinski vodnjaki na področju vodovodnega sistema. Največja zmogljivost plitvih in globinskih vodnjakov v Skorbi dosega 370 l/s, zmogljivost dislociranih vodnjakov pa okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo stalno, plitvi vodnjaki se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Vodovodna voda je mešanica vode iz plitve podtalnice in iz globinske podtalnice Dravskega polja. Dolžina vodovodnega omrežja znaša preko 1.000 km, na omrežju je 62 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. V celoti oskrbujemo porabnike vode v 17 občinah, v še šestih občinah pa oskrbujemo posamezna naselja. Letna količina obračunane vode je znašala 3.738.044 m3 oz. povprečno 10.241 m3 na dan (povprečni dnevni pretok 119 l/s). www.ptuj.si Sistem za oskrbo s pitno vodo Oskrbovalno območje Upravljavec Število uporabnikov Distribucija v m3/leto Dezinfekcija Druga priprava vode Tip vode 2. Podatki o zdravstvenem nadzoru pitne vode Zahteve za pitno vodo so definirane v pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 71/2017). Skladnost parametrov pitne vode na ptujskem sistemu oskrbe s pitno vodo smo v letu 2021 spremljali z rednim jemanjem in analizami vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Dodatno k odvzemu vzorcev vode imamo v črpališču Skorba nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kakovostjo pitne. Zdravstveni nadzor pitne vode je izvajal akreditirani laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj, preiskave pesticidov pa nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Maribor. Zaradi covid-19 omejitev je bilo v letu 2021 pri uporabnikih na omrežju odvzetih nekoliko manj vzorcev vode kot v predhodnem letu (nedostopnost odjemnih mest zaradi občasne zaprtosti lokalov in šol). Po načrtu notranjega nadzora je bilo na vodovodnem omrežju in v črpališčih odvzetih 1418 vzorcev vode, od tega 966 za mikrobiološke preiskave, 380 za osnovne kemijske preiskave, 12 vzorcev za široke kemijske preiskave in 60 vzorcev za kontrolo pesticidov v vodi. Na vodnjakih je bilo za razne kontrole odvzetih 26 vzorcev vode in opravljenih 719 tehnoloških meritev. Na vodohranih so bile opravljene 302 tehnološke meritve. 2.1 Mikrobiološka preizkušanja Število vzorcev Št. vseh neskladnih vzorcev Št. vzorcev s kazalniki onesnaženja Črpališče 219 3 Vodohrani 283 7 Omrežje 464 10 Skupaj 966 20 Mikrobiološko neskladnih je bilo 20 vzorcev oz. 2,07 %. Vsi so bili neskladni zaradi indikatorskih parametrov (12 x koliformne bakterije, 7 x povišano skupno število mikroorganizmov in 1 x Clostridium perfringens). Zdravstveno neustreznega vzorca vode v letu 2021 ni bilo. Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj raziskani vzroki in izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po potrebi dezinfekcija ter sanacija objekta). Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili v 98,6 % skladni. Neskladni so bili trije vzorci zaradi ugotovljene prisotnosti koliformnih bakterij. 2.2 Kemijska preizkušanja Od 452 odvzetih vzorcev za kemijske preiskave je bil neskladen en vzorec vode na omrežju zaradi nekoliko presežene vrednosti atrazina. V tem letu so bili vsi odvzeti vzorci vode za kontrolo atrazina in ostalih pesticidov na iztoku iz črpališč skladni s pravilnikom o pitni vodi. Ker vrednost atrazina v plitvi podtalnici Dravskega polja še vedno presega dovoljeno vrednost 0,1 μg/l, smo skladno s 26. členom pravilnika o pitni vodi o tem obvestili ministrstvi za kmetijstvo in okolje. Število vzorcev Črpališče Vodohrani Omrežje Skupaj Neskladni po prilogi 1 del B Parameter - Št. neskladnih vzorcev Redni 104 131 145 občasni 12 60 Redni 1 452 Občasni 1 Zaradi preseženih vrednosti atrazina v plitvi podtalnici Dravskega polja in občasno preseženih vrednosti v distribuirani vodi v preteklih letih izvajamo dodaten monitoring pesticidov na omrežju. V letu 2021 je bilo odvzetih šest serij vzorcev vode. Vse izmerjene vrednosti atrazina in desetil atrazina so prikazane v tabeli (v μg/l vode). Neskladen je bil vzorec v Zlatoličju 29. 6. 2021. Ptuj 23. 2. 2021 Desetil Atrazin atrazin 0,027 0,029 20. 4. 2021 Desetil Atrazin atrazin 0,019 0,021 29. 6. 2021 Desetil Atrazin atrazin 0,038 0,029 2. 9. 2021 Desetil Atrazin atrazin 0,030 0,026 19. 10. 2021 Desetil Atrazin atrazin 0,026 0,023 7. 12. 2021 Desetil Atrazin atrazin 0,027 0,020 Starše Zlatoličje Stoperce Žetale Cirkulane Gorišnica Zagorci Cerkvenjak 0,043 0,047 0,042 <0,010 0,076 0,045 0,049 0,018 0,046 0,072 0,047 0,011 0,065 0,038 0,032 0,016 0,049 0,045 0,035 <0,010 0,070 0,035 0,033 0,013 0,056 0,038 0,037 <0,010 0,042 0,022 0,019 <0,010 0,074 0,110 0,049 0,014 0,083 0,034 0,047 0,025 0,043 0,071 0,030 0,012 0,046 0,028 0,027 0,019 0,057 0,045 0,053 0,016 0,063 0,049 0,029 0,015 0,044 0,083 0,044 0,012 0,062 0,035 0,035 <0,010 0,081 0,066 0,046 0,013 0,078 0,046 0,044 0,027 0,041 0,044 0,047 0,015 0,069 0,074 0,023 0,018 0,100 0,061 0,057 0,015 0,088 0,067 0,054 0,022 0,053 0,068 0,034 <0,010 0,044 0,030 0,029 0,010 Grajenščak 0,027 0,022 0,018 0,016 0,035 0,027 0,026 0,019 0,021 0,016 0,026 0,013 Mesto vzorčenja Vrednosti nitratov v pitni vodi so se gibale v okviru dovoljenih meja. Pregled vrednosti nitratov na iztoku iz črpališča Skorba na cevovodih premera 300 in 400 mm je prikazan v naslednjem grafu (v mg/l vode): 3HUXWQLQD3WXMMHHQRQDMXVSHåQHMåLKLQQDMYHĀMLKSHUXWQLQVNLKSRGMHWLMYåLUåLUHJLML3HUXWQLQDUVWYRMHLQRYDWLYHQLQGLQDPLĀHQVHNWRUVRGREQHJDNPHWLMVWYD ]DWR 3HUXWQLQD 3WXM SUHSR]QDYD VYRMR RGJRYRUQRVW Y ]DJRWDYOMDQMX VRGREQHQDSUHGQHLQSUHGYVHPXĀLQNRYLWHSURL]YRGQMHSHUXWQLQH6PRGHO GUXçEH0+3NLMHHQDL]PHGYRGLOQLKPHGQDURGQLKVNXSLQYçLYLOVNRSUHGHORYDOQLSDQRJLLQQDMXVSHåQHMåLSURL]YDMDOHFSHUXWQLQVNHJDPHVDY(YURSL K skupnemu ustvarjanju vabimo novo sodelavko ali sodelavca na SRGURÿMX/2*,67,.( 9R]QLNPRWRUQHJDYR]LOD Pç Glavne naloge izbranega kandidata bodo: • RSUDYOMDQMHYRçQMH²SUHYR]RYYGRPDĀHPSURPHWX • QDNODGDQMHLQUD]NODGDQMH • YRGHQMHXVWUH]QLKHYLGHQF 2GYDVSULĀDNXMHPR • • • • • NRQĀDQRVUHGQMRDOLQLçMRSRNOLQRL]REUD]ERSRNOLFYR]QLN WHPHOMQDNYDOLÀNDFLMD]DYR]QLNDYFHVWQHPSURPHWX .RGD  RVQRYQRUDĀXQDOQLåNR]QDQMH ]DQHVOMLYRVWLQ]DY]HWRVW SULSUDYOMHQRVW]DGHORYGYHKL]PHQDK ,]EUDQHPXNDQGLGDWXQXGLPR • UHGQR]DSRVOLWHY]DSROQLGHORYQLĀDV • GQHYQRYUDĀDQMHQDVHGHçSRGMHWMD • GHORYVWDELOQHPSRGMHWMXLQXUHMHQHSRJRMHGHOD • UHGQRLQVWLPXODWLYQRPHVHĀQRSODĀLOR • SODĀLORQDSRGODJLRSUDYOMHQHJDGHOD • PRçQRVW]DSRVOLWYH]DQHGRORĀHQĀDVSRSRVNXVQHPREGREMX = L]EUDQLP NDQGLGDWRPNDQGLGDWNR ERPR VNOHQLOL GHORYQR UD]PHUMH WDNRM SRRSUDYOMHQHP]GUDYQLåNHPSUHJOHGX =DGRGDWQHLQIRUPDFLMHQDVODKNRSRNOLĀHWHQDWHOHIRQVNRåWHYLONR  9VHNDQGLGDWHNLVWHY]JRUQMHPRSLVXSUHSR]QDOLVYRMRNDULHUQRSULORçQRVW YDELPRGDQDPSRåOMHWHSULMDYRVNXSDM]çLYOMHQMHSLVRPQDQDVORY3HUXWQLQD 3WXM.DGURYVNDVOXçED3RWUĀHYDFHVWD3WXM www.brezalkohola.si 2. 3. - 16. 4. 2022 Na delih omrežja, kjer so zunanji globinski vodnjaki, so bile vrednosti nitratov še nižje in so se gibale med 9 in 20 mg/l vode. Na delih omrežja, ki se oskrbujejo iz črpališča Lancova vas, so bile vrednosti nitratov med 30 in 40 mg/l. V poletnih mesecih je občasno prišlo do dviga usedlin pri nekaterih uporabnikih zaradi povečanega odjema vode pri polnjenju bazenov. 4. Preventivni ukrepi V skladu z načrtom obnovitvenih del smo zamenjavali odseke dotrajanih cevovodov in zaporne elemente na vozliščih. Nadaljevali smo z lociranjem skritih poškodb cevovodov. Z obema aktivnostma smo pomembno zmanjšali delež vodnih izgub. Zaradi porušenega karbonatnega ravnotežja v vodi smo na treh hribovskih lokacijah v vodo dozirali CO2 za zmanjšanje izločanja vodnega kamna. Na globinskih vodnjakih VG5, VG6 in VG7 v Skorbi, VG Lancova vas in VG Podvinci smo izvajali odstranjevanje železa in mangana iz vode. Zaradi občasnega pojavljanja peska in izločenega vodnega kamna v pitni vodi smo omrežje redno izpirali na 62 lokacijah, na 11 lokacijah pa čistili nameščene filtre (stanovanjski bloki v mestu Ptuj). Zaradi večjega razlitja kurilnega olja na področju Dražencev smo za tri mesece ustavili plitvi vodnjak v Lancovi vasi. 5. Varnost vodooskrbe Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem varstvenih pasov črpališč na osnovi načrta notranjega nadzora. 6. Pritožbe uporabnikov Obravnavano je bilo 15 pritožb uporabnikov glede kakovosti vode. Večji del pritožb je bil zaradi pojavljanja usedlin vodnega kamna v notranjih vodovodnih instalacijah in na mrežicah pip. Drugi del pritožb se je nanašal na vonj in okus vode. V glavnem so bili razlog za spremenjen vonj in okus vode pozabljeni in ne vzdrževani filtri na notranjih vodovodnih instalacijah pri uporabnikih. Ptuj, 18. 2. 2022 Odgovorna oseba po pravilniku o pitni vodi: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž. Direktor: mag. Janko Širec dni brez alkohola alk al lko V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. BREZPLAČNA OBJAVA 3. Težave pri oskrbi s pitno vodo v letu 2021 Štajerski TEDNIK 22 petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 25. marca 2021 Poslovna in druga sporočila OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQR9LGHP LQRVQRYQRåROR9LGHPSULUHMDRGGDMR Z nami bodo peli slovenske pesmi XĀHQFL2VQRYQHåROH9LGHP Oddaja bo v sredo, 30. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDREĀLQD9LGHP 18. in 19. september 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Na Župančičevi ulici pri OŠ Ljudski vrt umeščena 3D-zebra. Namen projekta je večja pozornost voznikov na udeležence prometa. Seja sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj. Seznanitev o pregledu novo grajenih prostorov prizidka Doma starejših občanov Juršinci. Slavnostna akademija ob 50-letnici delovanja Območne obrtno podjetniške zbornice Ptuj s podelitvijo priznanj. Najvišje priznanje častni član je prejel Vladimir Korošec, mlinar Mlina Korošec Zabovci. Na Mestnem stadionu Ptuj je potekal 52. atletski memorial v spomin na pionirja športa za invalide, profesorja Bojana Hrovatina. Srečanja se je udeležilo sedemdeset tekmovalcev paraplegikov iz petih držav. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je pripravilo 19. Grajske igre. Skupine iz več držav so se sprehodile skozi mestno jedro in se ustavile pred Mestno hišo, kjer jih je pozdravila ptujska županja Nuška Gajšek. Gospodar kmetije Breg, Milan Breg, je to leto doživel čudo narave. Od pozebe uničen nasad hrušk v tem času cveti. Lovska oddaja – Dober pogled. Z glasbo stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Štajerski TEDNIK STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Dolgi bodo dnevi, še daljše bodo noči, kajti dragi naš, odšel si ti. Solze bodo zemljo polnile, a tvojega srca nikoli več zbudile. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. stran 23 Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice ZAHVALA Terezije Čeh Tiho se je poslovil dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric, svak in bratranec Z GRAJENŠČAKA 26C Branko Starčič (29. 8. 1945–5. 3. 2022) IZ SAKUŠAKA 73 14. 4. 1955–5. 3. 2022 Ob veliko prerani izgubi nam je bolečino pomagalo lajšati spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo ostali sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, ge. Anici za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, g. Janku za molitev, zastavonošem, pogrebnemu podjetju Mir ter gospodu za odigrano pogrebno melodijo. Hvala Medobčinskemu društvu invalidov Ptuj, kegljaški skupini in Društvu upokojencev Juršinci. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM živinsko prikolico-kareto, dimenzije: dolžina 250, širina 110, višina 105. cm. Tel. 031 892 380. NESNICE, rjave, grahaste, črne, v začetku nesnosti, in peteline štajerce prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM kosilnico Gorenje Muta, generalno obnovljeno z akme motorjem 9 k. s., ima okrogli priklop, cena 650 evrov. Tel. 051 376 732. 23 ZAHVALA SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Dragovič 1, Juršinci. GSM: 069 642 335. COLOR CMYK Oglasi in objave petek z 25. marca 2021 Mali oglasi petek, 25. 3. 2022 PRODAM teličko simentalko, staro 3 mesece, za nadaljnjo rejo, cena po dogovoru. Tel. 041 494 107. PRODAMO dve breji svinji, cena 350 evrov za svinjo. Tel. 031 781 483. BELE piščance, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo, in bele kokoši, težke 3,5 do 4 kg, naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. 352'$02YHĆMHVWDYEQR]HPOMLåĆH]UD]JOHGRPP2Y 0DOL1HGHOML&HQD(85   www.re-max.si/Poetovio se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in drugo pomoč. Ostala boš vedno v naših srcih. Žalujoči sin Janez z družino in hčerka Irena z družino ZAHVALA Zdravko Valentin Zamuda IZ PERŠONOVE ULICE 50 NA PTUJU nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Ptuj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter prispevali za svete maše. Zahvala tudi župniku gospodu Andreju Fegušu za opravljeno bogoslužje, pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj, Ptujskemu kvartetu za odpete pesmi ter gospodu Janezu Rožmarinu, mestnemu svetniku, za krasen govor v slovo. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju internega oddelka SB Ptuj, Obrtni zbornici ter prijateljem iz Turističnega društva Ptuj. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. ZAPOSLITEV AVTOVLEKA Kodran zaposli voznika avtovleke. Pogoj je izpit C-kategorije, zaželjeno tudi E-kategorije. Dodatne informacije na številki 051 645 383, Avtovleka Kodran Ptuj. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi in ga bomo ohranili v lepem spominu MOTORNA VOZILA In memoriam SRDAN MOHORIČ – MIŠO KUPIM moped Tomos. Tel. 02 719 54 65. NEPREMIČNINE PRODAM luščilnik za koruzo na traktorski pogon. Tel. 040 619 714. NAJAMEM bivalni vikend ali enosobno stanovanje za 1 osebo – upokojenca v okolici Ptuja. Plačilo najemnine 11 mesecev vnaprej. Tel. 041 409 640. 28. februarja se je končala življenjska pot odličnega fotografa, dobrega in iskrenega prijatelja, moža, očeta ter dedka SRDANA MOHORIČA– MIŠOTA, ki smo ga nekateri poznali kot vnetega in tudi uspešnega ribiča in smo se od njega še zadnjič poslovili 8. 3. na novem Rogozniškem pokopališču. Ribiči vseh treh ribiško ribolovnih aktivov v občini Markovci smo z žalostjo v srcu in solzo v očeh prejeli vest, da nas je za vedno zapustil naš ribiški kolega in prijatelj Srdan Mohorič – Mišo. Pred leti se je včlanil v ŠRD Markovci in bil njihov tako rekoč nepogrešljiv član, ki je znal prisluhniti, pomagati ali svetovati človeku v stiski ali ob nerešljivem problemu. Zaradi teh njegovih lastnosti in pozitivne energije, ki ga je obdajala, so ga v svoje vrste zvabili tudi v ribiški sekciji Borovci in Zabovci. Kljub gibalni omejenosti je bil ob vseh prireditvah prisoten s svojim fotoaparatom, da je dokumentiral dogodke in jih tako ohranil za prihodnje čase. Tudi različni sestavki, predvsem na ribolovno temo, ki so bili objavljeni v različnih pisanih medijih, predvsem pa v lokalnem glasilu List iz Markovcev, so bili pospremljeni z lepimi in kakovostnimi fotografijami. Lepo ga je bilo videti ob vodi in za njo, ko je svojim vnukom z veseljem in dobršno mero potrpežljivosti prenašal svoje ribiško znanje ter izkušnje, kar bodo sedaj zagotovo zelo pogrešali in jim vcepil strast do tega lepega in zanimivega športnega udejstvovanja. Njegova strast poleg ribolova je bilo fotografiranje. Leta 1974 se je zaposlil v TGA (sedaj Talum) v Kidričevem in v tej tovarni tudi dočakal upokojitev leta 2007. Tu se je srečal s fotografom Stojanom Kerblerjem, ki mu je bil vzornik in mentor pri fotografskem delu. Leta 1976 je skupaj s kolegi ustanovil Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj in ga uspešno vodil vse do leta 1990. Sodeloval je na številnih razstavah na območju bivše Jugoslavije in prejel številne nagrade in priznanja za svoje fotografsko ustvarjanje. Za svoj največji uspeh je štel dodelitev naziva AMATER I. razreda. Bil je tudi uradni fotograf firme Talum in s svojimi fotografijami sooblikoval tovarniško glasilo ter tematiko iz »fabrike« predstavil na kar nekaj razstavah. Mišo, poleg družinskih članov, ki jim izrekamo globoko in iskreno sožalje, kolegov, prijateljev in znancev, Te bomo tudi ribiči pogrešali in ohranili v lepem in dobrem spominu, morda pa bo tudi tam, kamor si odšel, možno loviti ribe in fotografirati. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor, pajek in gosenico Sip ali BČS 404 ali 405. Tel. 041 680 684. PRODAM kolje za vinograd, akacija in kostanj, dolžine 1,50 m. Tel. 040 619 714. 1DURĀLWH Tvoji ribiški prijatelji 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 25. 3. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 24 stran 24 petek z 25. marca 2022 Majšperk z Tradicionalna spomladanska čistilna akcija Središče ob Dravi z Denarna nagrada zlatim maturantom V jarku našli 12 uporabljenih jeklenk Izjemnim dijakom 300 evrov Majšperčani so si minuli konec tedna nadeli rokavice, pograbili vreče in se lotili čiščenja Dijaki iz občine Središče ob Dravi, ki bodo dosegli izjemen uspeh na maturi (splošni ali okolja. V slabih treh urah so pobrali 19 m3 različnih odpadkov, ki zaradi malomarnosti poklicni) in postali zlati maturanti, bodo poleg priznanja župana prejeli tudi denarno ljudi niso našli poti v smetnjake. nagrado v višini 300 evrov. Tako so na zadnji seji s potrditvijo pravilnika o dodelitvi nagrad zlatim maturantom, ki ga je predlagal župan Jurij Borko, odločili tamkajšnji svetniki. Zlati maturanti bodo morali o svojem uspehu pravočasno obvestiti občino. Za pridobitev nagrade bodo morali izpolniti pisno vlogo, priložiti kopijo maturitetnega spričevala s pohvalo zlati maturant ter kopijo transakcijskega računa, na katerega želijo prejeti denarno nagrado, nato pa vlogo skupaj s prilogami najkasneje v treh mesecih od datuma zaključka srednje šole poslati na občino. Lani je župan sprejel tri zlate maturante, eden izmed njih je zrelostni izpit z odliko opravil že leto pred tem. Űū Foto: Darko Rejec Foto: Profimedia/M24 Na Podložah so prostovoljci našli dvanajst odvrženih jeklenk. Povabilu občine se je letos odzvalo več kot 600 občanov in občank, največ je bilo šolarjev, saj so ti imeli t. i. delovno soboto. Čeprav, kot razmišlja Dragomir Murko, koordinator akcije v centru Majšperka, ta akcija ne bi smela biti del šolske obveze, temveč bi morala biti obveza vsakega posameznika do okolja. Toda Murkovo razmišljanje je za zdaj še preveč iluzorno, saj, kot je bilo videti, so starši svoje otroke na čistilno akcijo pripeljali, nato pa se sami brž odpeljali. Ne glede na to opazko pa so otroci z veliko vnemo pograbili vreče in rokavice ter se podali na začrtane poti. Ena izmed učenk, ki si je nadela rokavice v Majšperku, je bila tudi sedmošolka Naja Ana Dolenc, ki vsem tistim, ki ne zmorejo papirčkov in drugih smeti odnesti do košev, sporoča: »Tovrstno obnašanje je zelo nekulturno in neprijazno do nas, ki čistimo okolje in skrbimo za lepo in čisto občino.« Z nekaj let starima sinovoma se je čistilne akcije udeležila tudi Monika Lovrenčič. »Želim že otroke naučiti pravilnega ravnanja z odpadki, še vedno je žal preveč neodgovornih ljudi.« Ob tem je izpostavila športni pak, kjer poleg košev ležijo cigaretni ogorki, pa lončki in plastenke. »Ne vem, kaj je še potrebno, da nas izuči, da z naravo ne smemo tako nespametno ravnati,« je povedala Lovrenčičeva. Zato se tudi kot vzgojiteljica trudi, da bi mladim čim prej privzgojila odgovoren odnos do narave in drugih. Prostovoljci so odpadke pobirali ob občinskih in državnih cestah, na sprehajalnih poteh ter ob strugah vodotokov. Najpogosteje so v vrečo odložili prazne pločevinke, plastenke, folijo, našli pa so tudi nekaj kosovnih odpadkov. Večjih črnih odlagališč niso zaznali, le na cesti skozi naselje Podlože so našli dvanajst odvrženih jeklenk za polnjenje klimatskih naprav. Občinski delavci so jih odpeljali v zbirni center, saj gre za nevarni odpadek, je pojasnil Darko Rejec iz majšperške občinske uprave. ska norica. in a k o k t o k la konča inska kraljica, v t o k je la če a Z *** di žemljice,“ je tu jo ra o m se žila moka, cenika. „Če se je podra ed popravljanjem hišnega uti m pojasnila pufm *** lava. t morski pes p Politik laže ko *** . le sam s sabo či ro o p o k h la rcis se Poženščeni na *** !? anticepljenke? ja a d ro p in r že vzgaja A kak trsniča ni *** bstojni plastič o je u el d iz o n v vse bolj intenzi rt. Zemlji človek šk mrtva i p AFORIZMI ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Začelo se je spomladansko čiščenje okolja V sredo so v Ljubljani odprli že 32. sejem za zeleni in aktivni turizem pod naslovom Alpe – Adria, na katerem se predstavlja tudi ptujski turizem. V organizaciji Primorskega sejma se mu je pridružil še strokovni sejem Okusi GASTexpo & Sladoled. Spremlja ga bogat obsejemski program. Na okrogli mizi pa so razpravljali o pokoronski oživitvi slovenskega turizma v luči najnovejšega dogajanja v Ukrajini. Na sejmu se predstavlja več kot 130 razstavljavcev iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije in Nepala ter tudi okrog 150 članov Turistične zveze Slovenije, v okviru katere deluje okrog 400 turističnih društev. Aktivni in zeleni turizem so na letošnjem sejmu nadgradili z zdravstvenim turizmom, kar je svež turistični trend, ki ga turistični strokovnjaki utemeljujejo z epidemijo covida, ki ni prizadela samo gospodarstva, pač pa je vplivala tudi na psihično in duševno zdravje ljudi. Predstavili pa so tudi najnovejši projekt digitalizacije lokalne turistične ponudbe. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bo do 15. maja na ogled gostujoča skupinska razstava Posprodukcija: Iz likovne zbirke festivala Art Stays. Odprli so jo v okviru abonmaja Združenja zgodovinskih mest Slovenije ter predstavlja kulturno izmenjavo med Ptujem in Kostanjevico na Krki. Gre za izbor del iz obsežne mednarodne likovne zbirke festivala sodobne umetnosti Art Stays s Ptuja. Festival letos praznuje dvajset let neprekinjenega delovanja. Razstava bo poleti na ogled tudi na Ptuju. V Salonu umetnosti na Ptuju pa so včeraj odprli razstavo Duhovni svet antičnega Ptuja. Danes se je začel spomladanski teden restavracij, v katerem s svojo izbrano ponudbo jedi letos sodelujejo kar 104 restavracije. S Ptuja sta to že tradicionalno Gostilna Grabar (sodobno, ambiciozno in s kuharskim talentom) in Gostilna Ribič (morske jedi s sladkovodno in mesno konkurenco). Letošnji menuji so po 21 evrov. Banka Slovenije je objavila vrednost izvoza potovanja za januar 2022. Le-ta znaša 117 milijonov evrov, kar je za dobrih 195 odstotkov več kot januarja leta 2021. Statistični urad Slovenije pa je objavil podatke o tem, koliko so tuji turisti, ki so bivali v slovenskih hotelih septembra ali oktobra leta 2021, porabili dnevno. Kar tri četrtine tujih gostov je v tistem času v Slovenijo prišlo iz zasebnih razlogov, 13 odstotkov iz poslovnih razlogov, devet odstotkov pa je bilo tranzitnih gostov. Dve tretjini tujih gostov, ki so Slovenijo obiskali iz poslovnih razlogov, je obiskalo Ljubljano. Od dnevne porabe 201 evra je skoraj polovica šla za nastanitev, 17 odstotkov so porabili za hrano in pijačo, 10 odstotkov za igre na srečo, preostalo pa za prevoze in druge dejavnosti. V teh dneh pa že potekajo številne akcije čiščenja okolja. Spomladansko čiščenje okolja je uvod v tradicionalni projekt Turistične zveze Slovenije – Moja dežela lepa in gostoljubna. V okolju se je nabralo veliko odpadkov, še največ pa je cigaretnih ogorkov. Odlok o javnem redu in miru v MO Ptuj pozna sankcijo za nepravilno odložen cigaretno ogorek, a je v praksi ne uresničujejo. Na vprašanje o tem, kateri potok je najdaljši v MO Ptuj in v katerem viteškem romanu se domnevno omenja prvič, pravilnega odgovora nismo prejeli. Gre za potok Grajena in viteški roman o Parzivalu. Potok omenja tudi prvi ptujski mestni statut iz leta 1376, in sicer v zvezi s spremembo struge, povezane z gradnjo mestnega obzidja, do katere je prišlo sredi 13. stoletja. Takrat se je Grajena pred mestom razcepila na dva kraka. Status hudournika pa je Grajena dobila leta 1927. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji festival Dobrote slovenskih kmetij, ki bo potekal v minoritskem samostanu na Ptuju od 20. do 22. maja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 1. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri po vrsti bo letošnji festival Dobrote slovenskih kmetij? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Foto: Črtomir Goznik V okolju se je nabralo veliko odpadkov. Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.