Stey. 17. Y Mariboru 26. aprila 1877. Tečaj XI. Izhaja vsak četrtek in veljaš poštnino vred in v Mariboru s pošil janjem na dom a celo leto 3g!d. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. drnftta dobivajo list brez posebne naročnine List ljudstvu v poduk. Posamesne tiste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jeinajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisno enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Boj se je začel. V torek 24. aprila 1877. lia den vitežkega raučeuika, od vseli Slavjanov zelo posebno češce-nega sv. Jurija, je ruski car Aleksauder II. obdan od cesareviča naslednika, od velikega kneza in vojnega poveljnika Nikolaja, svojega brata, od Iguatijeva in od sijajnih generalov sredi velikansko vojne slovesuo naznanil boj turškemu sultanu. V noči od 24—25 so začeli ruski vojaki na 8 mestih prehajati črez reko Prut v Romunijo in lomijo sedaj z silno urnostjo mogočno naprej proti Donavi, da zgrabijo turške divjake in jih iztrebijo za vselej iz Evrope, katero le preveč dolgo že, blizu 600 let grdi jo in sramotijo. Pred lanjskim so se vzdignili hrabri Bosnijaki in Hei cegovinci. Sklenoli so: ali priboriti si zlato svobodo in človeku spodobno življenje, ali pa junaško smrt storiti. Slednje se jim je res že bližalo. Na tisoče jih je pobil turški meč in bi bili gotovo vsi potrebljeni, ako jim nebi bili hrabri Črnogorci in Srbi na pomoč prihiteli. Ali tudi Srbi so bili preslabi proti 280.000 Turkom, kojj go se črez srbsko mejo zavalili. Popolnega pešačenja jih je rešila ediuo le mogočna beseda ruskega cara; jegovo žuganje, Turkom na jednok b°j napovedati, ustavilo je Kerim-pašo na poti v Belgrad in sultana prisililo, z Srbi sklenoti mir. Da se pa ubogim slavjauskim bratom, vzdihajočim pod 5001etnim turškim jarmom, pomaga, je ruski narod in jegov mogočni car začel skrbeti in vse kaže, da jim bo za vselej pomagano. Ruski car pravi v svojem razglasu do ruskega naroda in do slavne vojne svoje tako le: „Naši zvesti podložniki dobro vedó, kako smo se vselej zanimivali za osodo od Turkov tlačenih kristijanov. Naše želje slavjanskim bratom pomagati bile so ob enem želje tudi vsega ruskega naroda, ki je sedaj pripravljen na nove žrtve turškim kristijanom v pomoč. Dve leti smo si prizadevali od sultana dobiti zboljšanje stanja turških kristjanov. Ali vse je bilo zastonj; prevzetna turška trdoglavnost je vse odbila. Zato smo primorani poprijeti za rusko orožje. Popolnem prepričani o pravičnosti in svetosti naše reči in zaupajč na božjo milost in pomoč naznanjamo svojim zvestim pod-ložnikom, da je prišel trenutek, v katerem mora Rusija sama postopati proti Turkom. Proseči nebeškega blagoslova črez naše hrabre armade, jim dajemo sedaj ukaz, naj prekoračijo turško mejo. V Kišen-ivu 24. aprila v letu milosti 1877. v letu našega vladarenja 23. Aleksander II. Tako se je začel boj, katerega so se mnogi že dolgo bali, drugi pa neizmerno veselili — začel se je, kakor trdno upamo, poslednji turški boj. Za Slavjane bo srečen izid tega boja neizmerno važen! StroSki pri ljudskih ali malih šolah zopet večji. Mnogo Slovencev se je veselilo novih šolskih postav, drugi so jih sumljivo gledali, tretji pa kot narodu, veri in pametnemu gospodarstvu pogubne spoznali. Kateri so imeli prav, to se sedaj čedalje bolj jasno kaže in marsikateri izmed nas je svoje prve misli o njih popravljal ali celo spremenil. Zlasti nova, od nemško-liberalne večine deželnega zbora v Gradcu te dni sklenjena postava o nastavljanju in prestavljanju učiteljev je slovenske narodnjake na Štajerskem vseskozi hudo spekla in ranila. Zakaj? No, to bodemo natančniše razložili, kedar nam stenografični zapisniki dojdejo v roke. Denes hočemo svoje bralce upozoriti na strahovite od leta do leta čedalje bolj rastoče stroške pri malih šolah. Deželni zbor je velevažno reč razpravljal 21. aprila t. 1. Za 1. 1878. mu je c. k. deželni šolski svet predložil račun, v katerem iz deželne ka«e za male šole zahteva skup 953.000 fl. in sicer A. za plačo in službinske do-klade (Fnnktionszulagen) učitel jem 840.000 fl. B. za doklade za slnžbinska leta učiteljem 40.000 gld. C. za nadarenja ali remuneracije 1) učiteljicam za poduk v ženskih rokodelstvih 50.0.)0 fl. 2) za poduk v tujih jezikih na dekliški in meščanski šoli v Gradcu in Mariboru 400 fl. 3) za paralelne raz rede 8400 fl. skup 58.800 fl. D. za podpore zbo- lelim itd. učiteljem 1200 fl. E. za nakupovanje knjig okrajnim šolskim knjižicam 4000 fl. F. za okrajne učiteljske konference ali shode 9000 gld. Finančni odbor je od nastavljenih 953.0J0 fl. nekoliko priškrcnil, tako, da je nasvetoval, naj deželni zbor štajerski dovoli iz deželne kase 1. 187S za ljudske šole izplačati 893,500 fl. Večina poslancev je to tudi res dovolila in sklenila; toda pri tej priliki je konservativni poslanec Alojz Karlon, katerega so nemški kmetje okoli Lipnice izvolili, ojstro napadal nove šolske zadeve in sicer tako, da mu liberalni dr. Schloffer, ki ima vendar vselej precej besednih luskov na razpolago, ni vedel ničesar tehtnega odgovoriti. G. Karlon je rekel: „pred 5 leti je večina tega zbora za štajerske male šole dovolila 260.000 fl. Takrat sem jaz tukaj v tej zbornici djal, da bodo po novih šolskih postavah prenarejene šole vsako leto več denarja zahtevale. Ali da bodo stroški tako strahovito hitro in močno naraščali, kakor sedaj vidimo, tega pa takrat vendar nisem pričakoval. Gospodje, šolski stroški za male šole so sedaj že visoko črez eden milijon poskočile. Vi hočete dues iz deželne kase dovoliti 893.500 fl. okrajni zastopi so prevzeli 312.000 fl., to je skup toliko, kakor 1,205.500 fl. Namesto nekdanjih dekanov nadzorujejo šole plačani inšpektorji, kateri vlečejo na leto iz državne kase 56.500 fl. Ali to še ni vse. Všteti je treba tudi stroške srenj, katere imajo po izkazih deželnega odbora za vzdrževanje šol drugo leto plačati 240,000 fl. To daje vse skupaj 1,300.000 fl. Ali gospodje, tudi to še ni vse. Iz poročila deželnega šolskega sveta razvidimo, da je sedaj 525 šolskih služeb izpraznjenih, ker ni dovolj učiteljev. Kedar bodo vse ove službe oddane, tedaj bo treba novih 284.000 fl., kar bo šolske stroške na Štajerskem potisnilo do velikanske svote 1,600.000 fl., t. j. v petih letih 6krat več, kakor v začetku novih šolskih razmer. Pri pomnoženem številu učiteljskih služeb bo zopet treba tudi povečanja ali stavljenja novih šolskih poslopij itd. Gospodje, to je za našo deželo presilno, tolikih bremen davkepla-čilci ne zmagamo več, šolski polom ali „krah" je nejzogiben. Človek bi se še nekoliko vtolažil, ko bi uspehi nove šole tudi res bili primerni groznim stroškom. Toda žali Bog, tega ne moremo reči. Uspehov nove šole se ne moremo veseliti, če že pogledamo na učitelje ali otroke. Učitelji vkljub znatnemu zboljšanju plače gmotno vendarle niso na dobrem. Mnogim „šolmajstrom" je prej gotovo vse boljše kazalo, čeravno ni bila ne sreuja, ne okraj, ne dežela preobložena z šolskimi stroški. Glede znanstvene omike pri novih učiteljih pa se moramo močno bati nesrečnega polovičarstva. Namesto jedrnatih ljudskih učiteljev dobivljamo le prepogosto nekake polovičarske profesorje. Za visoke šole vedo premalo, za male pa preveč, vse le površuo. Kaj basni učitelj v mali šoli, ako namesto marljivega čitanja, snažnega pisanja, urnega računanja, I rajši razpravlja pred drobno dečico o spektralni analizi, o mikroskopu, o teleskopu, o polarizaciji 'svetlobe, o koordinatah v matematiki itd. (Oho!) Gospodje, bodite mirni, jaz Vam ne pravim izmišljenih reči, ampak popričane prigodke. Mnogo novošegnih učiteljev visoko leta in prodaja kate-derske modrosti, poduk v najpotrebniših predmetih pa zanemarja. Zato pa tudi gimnazijski profesorji čedalje več tožijo, da jim iz malih šol prihajajo sila borno podučeni fantiči. Polagoma zgubljamo imeniten zaklad: stare, pridne, marljive, zadovoljne in srečne „šolmajstre". Imel bi še nekaj spregovoriti o moralični spridenosti in lazuzdanosti itd., ali o tem hočem rajši tiho djati, ker bi sicer prisiljen bil imena navesti; tega pa nečem. Ali česar vendar zamolčati ne morem, to je grozno rastoča nepokorščina, nevbogljivost, razposajenost šolske mlajine. V Gradcu so celó mestni zastopniki bili primorani, policiji naročiti, da zdivjane mlade razbijavce prejema in zapira. Od vseh strani slišimo jednake pritožbe. Naposled še omenim, da nam konservativnim poslauceni nikakor v glavo neče, da se po novih šolskih postavah nadzorovanje izročuje osebam, ki se za verske vaje ne brigajo. Naše misli o pravem šolstvu, kakoršno je otrokom katoliških starišev potrebno, se nikakor ne vjemajo z tem, da se učitelji in učiteljice nastavljajo brez ozira na njihovo versko prepričanje in obnašanje. Sploh po naših mislih je treba šolske postave pre-narediti in zopet na versko podlago postaviti!" Gospodarske stvari. Vrba in njena korist. M. Kdo ne pozna vrbe, one rastline, ki kot veči ali manjši grmiči, kot viša ali nižja drevesa ob rekah in potokih, ob ribnikih in po prodih in skoraj na vsakem količkaj mokrotnem travniku v veliki obilici in v raznih sortah rastejo. Vrbovo protje, t. j. jednoletno tauko in dolgo šibovje je za košarje potrebna tvarina, iz ktere razne jerbase, koše, košarice, korpe in razne druge pletenine spletajo. Ob naših rekah in na njihovih prodih je sem ter tje toliko vrbovja, da bi dajalo na milijone šib za košarje, ko bi jih ljudje hoteli pore-zovati in pobirati in jih za pletenje prirejevati. Marsikteri goldinar bi se dal tako na lahek način za domače potrebe iztržiti. Dostikrat se primeri, da pridejo tujci v naše kraje si našega protja na-rezavat, ki ga potem za lep denar prodavajo. Vse drugače ravnajo z vrbjeui v drugih krajih. Tam ne le porezavajo samoraščega vrbovja, marveč ga še na primernih krajih, na kterih kaj boljšega ne raste, zasajajo in obdelujejo. Zato hočemo tukaj o vrbi sploh in njenem nasajanju in porabljanju nekaj bolj na tanko govoriti. 1. Razne vrbne sorte. Najimenitnejše so: a) Beka ali košarica (Salix viminalis). Ona ima mačkice brez recljev, ostičasto listje z celim obrobkom, na spodnji strani belosvitlo, na vzgornji gladko in zeleno, b) Ubata vrba (Salix aurita), ki ima nagrbano, spodaj močno dlakasto, drobno, obrnjeno jajčasto, valovito narezano listje in gole popke, c) Bela vrba, tudi rumena vrba imenovana (Salix alba & vitellina), ki ima mačkice na kratkih recljih, suličasto, kakor žaga zobato na spodnji in vzgornji strani dlakasto listje. Šibje ali protje je pri rumeni vrbi rumeno, pri beli vrbi pa rujavo-zeleno. d) Rudeča vrba (Salix purpurea), ima ru-deče, brezlistne mačkice in golo listje Mlado protje je rudeče, starejše rumeno, vznotrajna koža ima visoko žolto barvo. II. Obdelava. Da se tanko, vitko in dolgo protje za košarstvo priredijo, so sledeči načini ob-delavanja v navadi: 1. Vrbji nasad z količki. Zemljišče, ki je za nasad vrbja namenjeno se z po 55 centimetrov globokimi grabicami po vrsti, 2—2 5 metra narazen prepreže. Ob stenah teh grabic se dve- ali triletni vrbovi količki, tako postavijo, kakor se trsovi rezuiki vlagajo, da korenine poženi, t. j. količki se postavijo z debelejšim koncem na dno grabice in slonijo ob stenah grabice. N,ihovi gornji konci se celo malo z prstjo zasujejo, potem, ko se izkopana graba zopet z vzdignjeno prstjo zasuje. 2. Nasad po pletenju, ki v tem obstoji, da se v prej omenjene grabice koli zabi-jejo blizu I —1-5 metra visoki, okoli kterih se potem v grabi sami jedno- in dveletne vrbove trte ovijajo. Na to splet se zopet izkopane prsti na-suje in graba popolnoma zadela. 3. Nasad z rezuiki. V ta namen se vzamejo popolnoma gladki dve- ali triletiui 2—4 metre dolgi, 4—6 centimetrov debeli rezniki. Najboljše jih je meseca marca iz vrb posekati. Za nasad se narejajo 05—1 meter globoke sadivne luknje, po 2—2 5 metra narazen z navadnim sadivnim svedrom. Ali pa se poprej zemlja tako globoko izkoplje in potem rezuiki z spodnimi konci tako v njo poteknejo, da polovica ali dve tretjini iz zemlje molite. Ti rezniki se morajo pa prav skrbno in pazno pripravljati. Koža jim mora biti zdrava in cela, ne po toči, ne po udarcih, ne po nagrizkih ali bodi si kako drugače poškodovana. Njihov les ne sme nikder biti razklan in prerezi morajo biti ostri in gladki. Vsaka postranska vejica se jim mora skrbno obrezati. 4. Nasad po semenu. Vrbovo seme * se spravi plitvo pod zemljo. Vendar ne sejajo tako radi vrbovja, ker dosti dalje časa potrebuje, da vzgodnja in je za porabo pripravno. Vse sorte vrb ljubijo zmerno vlažno zemljo, če se tudi ne da tajiti, da vrba tudi še v suhi zemlji stori, le tako dolgega šibovjo ne poganja, kakor na vlažnem prostoru. Po bregih ob vodah, po nasipih in ježih, po ne preveč močvirnatih travnikih, posebno pa na studenčnatih strminah vrbje najbolj raste in varuje zemlje po svojih obilnih in dolgih koreninah loma in plaza. Najboljši čas za nasa-janje vrbovišč je spomlad. Vendar pa je dobro grabe in druge potrebne priprave že pozimi za nasajanje prirediti. III. Rez protja. Vrbovje, ki je po treh prvih načinih zasajeno, se more že prvo leto po-rezovati. Prvo pravilo pri porezovanju je to, da se protje tako porezuje, da se deblo vrbe v glavo obraste. Porezati se pa morajo vsakokrat vse mladike, ker sicer, če se še ktere kratke vejice puščajo, tem vršički pozimi pozebejo, živi njihovi deli pa spomladi grmičaste, postranske vejice poganjajo na škodo dolge rasti lepega protja. Protje se more vsako leto porezovati in včasih skozi 20 let na eni in isti glavi nadaljevati. Ko se vrbju debla postarajo, nalomijo ali nagnjijejo, se tik nad zemljo posekajo in pustč, da zopet požen6. Prazni prostori v vrboviščih ali rečine se morajo ualik onim po vinogradih zopet zasaditi. Protje se porezava ali jeseni, ko je listje odpadlo, ali pa februarja ali marca, ki je za belo in zeleno protje najboljši čas. Izbiranje najtanjših in najdaljših šib za obeljeno protje se mora brž pri porezovanju začeti. Protje se v ta namen tako v kadi postavi, da odrezani konci na dno kadi pridejo, vršiči pa iz nje mole. Zdaj velja iz nabranega protja kolikor mogoče vse jednako dolgo vkup zbrati. Zato se z obema rokama vršiči iz kadi molečega protja primejo, nekoliko potrosijo, da krajši proti zopet v kad nazaj padejo. To se tako dolgo ponavlja, da je vse enako dolgo protje izbrano. Izbrano protje se, ko se je enkrat posušilo in se ni več bati, da bi splesnelo, v snope poveže z trtami. Snopi imajo na debelem koncu blizo meter obsežka. Protje pa, ki se ima obeliti se le bolj rahlo v snope poveže in po koncu v vodo ali v kak ribnik, bajer ali kad postavi, da 10— 12 centimetrov globoko z debelim koncem v vodi stoji. Tu ostanejo snopi do aprila in ko se začne sok po njih pretakati, se začne luščiti ali beliti. Luščenje ali belenje se najhitrejše godi z precepi, ki so na notrajni strani ali z suknom ali kako drugo mekko tvarino podvlečeni. Skozi te precepe se potem prot za protom od tenkega konca proti debelejšemu potegne in kože olušči. Kolikor čistejše, belejše in glajše je obeljeno protje, toliko več je vredno. Razumeva se samo ob sebi, da se obeljeno protje mora na prozračnih prostorih prav skrbno sušiti, sicer bi se spridilo. IV. Prodaja. Dunajski košarji si za težek denar leto na leto obeljenega protja iz tujine naročajo, ker se v naši domovini avstrijski vse premalo protja za njihove potrebe prireja. In vendar bi se tudi s tem marsikteri goldinar zaslužiti dal. Na Nemškem se snop neobeljenega protja boljše sorte, ki meri okoli debelega konca meter obsežka, po 25 gld. prodaja, obeljenega pa pride snop jed-nake debelosti celo na 75 gld. Razun košarske tvarine pa daje vrba tudi še hitro rastoča drva za kurjavo. Rabi se dalje vrba za naglorastoče zagraje in plotov^ in služi posebno dobro po strminah in nasipih ob rekah iu potokih za vtrditev zemlje, da se ne posiplje in manj odplavlja. Oglje se porablja za risanje iu napiavljanje strelnega praha. Koža ima v sebi mnogo čreslovine, zato jo tudi za izdelovanje tenkega švedskega usnja, za gosposke rokoviee potre bujejo. Tudi po navadnih usuarijab se jc poslužujejo namesto hrastove čreslovine. More se tudi z tenkimi vejicami iu listjem vred za nast.elj živini potrebovati. V vrbovi koži se nahaja tudi salieiu. j kterega se lekarji, apotekarji in zdravniki posebno v novejšem času pogostoma poslužujejo. Za vzbolj-ševanje vina, kteremu čreslovine pripomanjkuje, se vrbova koža tudi z pridom rabi. Vino, ki je ukasto postalo, se z pridjano vrbovo kožo tako popravi, da popolnoma pitno postane. Vedru okis-nelega vina dobro perišče vrbove kože pridjano ga v 8 dneh dobro popravi. Vrbove trte so izvrstno vezilo in ker slama od leta do leta bolj draga prihaja, jo bodo morale z časom vrbove trte nadomestiti. Močnejše veje dajejo sodarjem dobre obroče za škafe in razne pučele. Tako se more vse, karkoli vrba rodi, v prid obruiti. Vrba zasluži to raj vso skrb iu paznost kmetovalca pa jo tudi v obilni meri poplačuje. Sejmovi: 1. maja: sv. Barbara v Halozah, Ceije, sv. 3 Kralji, Hajdiua, Muta, Ljubno, Lipnica, Berače, Trbovlje, Velenje; 3. maja: sv. Križ pri j Ljutomeru, Podsreda, Loka, Ptujska gora, Selnica na Dravi; 4. maja: sv. Juri pri Celju, Gomilsko, i Konjice, Gomjigrad, Stradeu, Videm, Shv. Bistrica, j Dopisi. iz Celja. 19. apr. (Zvonik farne cerkve.) Lep kinč vsakemu mestu so gotovo njegovi zvo- j niki. Tega kinča je pogrešalo naše mesto že od i leta 1798. Do tistih mal je imelo lepe zvonike pri obema cerkvama. Zvonik farne cerkve je meril baje 37 sežnjev, minontovska ali zdajšnja nemška cerkev pa je imela celo 2 lepa zvonika. Toda strašni ogenj 5. aprila (ua veliki četeitek) 1. 1798. je, izvzemši 13 z opekami pokritih hiš, ki so 1. 17U4. pogorele, celo mesto upepelil. „Celjska kronika'1 pravi, da ste takrat „pogorele tudi farua in minoritovska ccrkev". Toda popolnem pogorele menda niste; le samo zvonika in strehi obeh cerkev ste pogorele, zvonovi so se pa raztopili. Po požaru so nemški cerkvi prizidaii zvouik za silo, ki je pa bolj dimniku, kakor zvoniku podoben; farnemu zvoniku pa, kolikor ga je še ostalo, se je postavila streha, tako da meri do zvezde 17 sežnjev. Leta 1858. se je novemu zvoniku pri nemški cerkvi temelj položil; nekoliko se ga je tudi pozidalo; toda kmalu so zarad pomanjkanja denarjev vse delo vstavili. Zidalo se je med tem časom po mestu marsikaj na javne in privatne stroške, nakupilo seje mestu gledišče itd. — le zvonika se skoraj v 20 letih še polovica ni zgotovila; vedno še stari dimnik kakor strašilo na cerkveni strehi Čepi! Drugačna je z mestnim farnim zvonikom. Po dolgoletnih razpravah seje vendar enkrat sklenilo, ta zvonik vzdigniti in ga ob enem v pravilnem gotiškem slogu popraviti. Delo se je že letos pred velikonočnimi prazniki pričelo. Vsi stroški bodo znašali 9200 fl. in se razdelili na 3 dele: farna cerkev plača 5000 gld. farani (mesto in okolica) 2800, pati on 1400 gld. Delo je prevzel tukajšnji kamnosek Weber ter obljubil ga do konca mesca avgusta t. 1. zgotoviti. Visokost novega zvonika do zvezde bo znašala 28 • sežnjev, toraj 11 sežujev više, kakor meri sedajšnji. Bog daj, da bi se delo srečno dovršilo brez kakšne nesreče. Iz Ptuja. Na belo uedeljo je hranilno in posojilno društvo ormužko imelo svoj prvi občui zbor v novi dvorani g. J. Ziüka v Ormužu. Da skupščina sme sklepati, mora biti po § 39. zadružnih piavil najmanj petina vseh udov nazočili. Ker društvo zdaj 220 udov šteje, trebalo je tedaj naj-manje 44. Ko seje bilo skazalo, da je 58 zbranih, začne se zborovanje pod predsedništvom društvenega načelnika. Predsednik g. dr. Geršak priobči najpoprej, da je mesto g. Vertnika knjigovodstvo prevzel velikonedeljski grajščinski oskrbnik g. Schmidl, potem pa razloži obširno in jasno društveno gospodarenje v 1. 1876. O tem naj se tukaj navede, da je društvo v 1. 1876. svojim udom posodilo na mejnice in dolžna pisma 40.737 fl. 22 kr., od kojesa se je do starega leta zopet povrnilo 22.036 fl. 91 kr. in da se je v celem letu spreobrnilo denarja 91.977 fl. 44 kr. Zares lepo število! posebno, če se pomisli, daje društvo legi-strirano kot zadruga z omejeno zavezo, t. j. društ-veniki niso zavezani z celim svojim imetjem, temoč tukaj vsaki samo z 100 fl. Pri neomejeni zavezi bil bi denarstveui promet še mnogo večji in bi mogoče bilo društvenikom tudi z večjimi svo-tami vstreči. Kajti društvo dobilo bi pri takih razmerah dovolj denarja na posodo. Dobro bi bilo, če bi se društveniki med seboj začeli pogovarjati, ne bi li se po času pravila v tem obziru premeniti imela. K temu pa je zopet pred vsem potrebno, da bi strokovnjaki, postavim g. načelnik, v „Slov. Gosp." to reč prav po domače razjasnili, kajti malo je društvenikov, katerim je to vse že razumljivo in jasno, posebno glede varščine. — Ko je predsednik poročilo bil dokončal, zaprosi* skupščino, naj si izvoli 3 preglednice računov. Kot taki izbrali so se v tej reči dokaj izurjeni središčanski trgovec g. E. Grilc, dalje središčanski g. župnik Schwinger in g. profesor Žitek iz Ptuja. Po dokončanem pregledovanju, ki je dobro uro trpelo, naznani prof. Žitek izid pregledavanja rekoč: da se je po ostrem pretresauju našlo, da se knjige z predloženimi računi popolnoma skladajo ; povdarja, da je pregledavanje posla in truda dvanajstih mescev na način, kak si ga zuabiti ta ali uni predstavlja, seveda navsezkoz nemogoč ali tudi poprek nepotre- ben, ker je iz različnih poedinostih razvidno, z ložilo. Tronkova je prosila, naj se steza do Nekako skrbjo in natančnostjo zadružno vodstvo svoje I gove postavi v II. vrsto. Prošnja se je odbila, zadeve opravlja; zatorej si, pravi, dozvolim pred- Prevelika srenja Šmarje se sme razpustiti. Neka-ložiti, naj slavni zbor račune odobri in celemu tere srenje so prosile, naj se 81etuo obiskovanje zadružueniu vodstvu, posebno pa nja načelniku g. : šole skrči; prošnja je bila zavržena. Sedanji naši Dr. Ivanu Geršaku, za tolike trude in požrtvovanja deželni poslanci so zadujokrat zborovali, ker po-popolno priznan je in zahvalnost «kaže s tem, da teče kmalu 6 let, odkar so bili izvoljeni. Večina izmed se iz svojih sedežev povzdigne. Z živio Geršak! njih je bila nemško-neiuškutarska-liberalna; Slo-živilo vodstvo, povzdignejo se vsi navzoči in po- venci nismo ničesar opravili pa tudi nemški kon-tidijo se računi. Potem je g. načelnik pital, kaj servativci ne. Deželi so naložili 38% deželnih se ima zgoditi z prigospodaijeuim imetkom, ki priklad in prihodnjemu zboru prepustili popravo za lanjsko leto znaša 501 fl. in 55 kr. in predlaga 180000 fl. dolga. — Državni zbor je začel 23. aprila naj se cela ta svota porabi za reservni fond. Ta 1 zborovati. Nadvojvoda Vilhelm je odpotoval v Osek predlog se enoglasno spretne. i na Hrvatskem, kder je veliko vojske zbrane; v (Konec prih.) i Ljubljani delajo priprave za 40.000 mož. V La-lz Ljubna. (Trdovraten župan.) Kakor I paču tudi ua Hrvatskem so magjarski vojaki hotli Gomilčanom, tako se godi tudi nam; našemu sta- i silo delati graničarskim dekletom. Vsled tega je remu županu se strašno mili od županstva od s to- nastal pretep. Stotnik je odposlal tje komando piti. Županil nam je 3 leta tako, da ga je cela vojakov, ki so na neoborožane graničarje streljali srenja do vrli glave sita. Odbornike ima večjidel in 4 izmed njih ustrelili, 9 pa težko ranili. Vsled iz svoje „žlahte" in se ga bojijo bolj, kakor par tega so srbski graničarji silno srditi ua Magjare! kelna na št. Miklauževo. Novo volitev smo imeli Vnanjo države. Komaj se je začela ruska že meseca decembra 1876., ter smo njega iz srenj- vojska zoper Turka, že se grozijo Nemci sosednim skega odbora čisto izbili. Sedaj pa ne vč, kaj Francozom. Pruski geueial Moltke je v državnem bi počel; pobit, zamišljen, z potnim obrazom in zboru zahteval denarjev za nameščeuje 105 novih srdit teka scmtertje in išče pomoči, kako bi še stotnikov ter rekel, da ne bo dolgo mir, ker Fran -par trenutkov dalje županil. Najbolj si prizadeva cozi na Nemce piežijo, t. j. nedolžni nemški volk volitev prevreči. Mogoče, da se mu to posreči, ali : dolži francosko ovco, da ga hoče ta požreti. Potem pomagalo mu ne bode nič. Kajti izvolili bodemo i takem se ve, da bo mir skoraj umrl. Francozi na vsak način poštene, narodne može, kakor sled-i So sklenili glede rusko-turške vojske popolnem tiho njič. Stari župan nam županil več ne bo ; naj le in mirno djati. Italijani pa se pripravljajo na boj; gleda, da bodo srenjski računi v redu. V pustnem , kajti ravuo te dni so 2 Jetnika vojakov pozvali pod orožje. Angleži so sedaj na videž mirni, veu-dar na skrivnem podpirajo Turka ter so poslali vojno brodovje pred Carigrad-. Za Angleži so hotli iti tudi Severni Amerikauci z 4 vojnimi ladjami, toda Turki jim niso pustili skozi morsko ožino pri Dardanelih, kar je Amerikance razžalilo. V republiki Buones-Ayres v južni Ameriki je buknil punt in so predsednika ubili. Rusko-turški boj. Iz Carigrada pišejo, da pojde sultau sam na jim je bilo premalo časa odmerjenega in da so bojišče ob Donavi, kder Kerimpaša od Vidina do torej morali naglo pa tudi površno delati in tako Izmajlova pričakuje z kakimi 200000 vojaki kraj koristi d želske zanemarjati. Razuu nemških lihe Donave napad ruskih bojnikov. Naslanja se na Talcev želimo vsi Avstrijani, da bi se deželnim močne z Krupovimi kanoni gosto nasajene trdnjave zborom več časa privoščilo, državnemu pa nienje. Vidin, Palauko, Nikopolje, Sistov, Ruščuk, Silistrijo, V Gradcu je poslanec dr. Rad a j zahteval naj se Šumlavo, Varno, Mačin in Tulčo. Po Donavi plava zapišejo precej vse izpremembe posestev v dav- mnogo železnih z težkimi kauoni obloženih ladjij. karskem katastru, ker se na podlagi katastra se- Največ vojakov stoji okoli Vidina, kakih 100.000 stavljajo volilni listi za občine in za okrajne za- mož, ter pravijo, da bodo 20.000 Čikesov spustili stope, sicer pride mnogo posestnikov ob volilno črez Donavo v Rumunijo požigat in ropat. Proti pravico, kakor se je to lani godilo pri volitvah Črnogorcem in Miriditom se vojskujeta Saib-paša za okrajni zastop mariborski. Maribor še sedaj ne iz Skadra, Sulejinau-paša pa iz Hercegovine. V dobi okrožne sodni je. Za popravljanje Drave pri Aziji vodi Turke proti Rusom in Perzijancem turški Dupleku se je potem, ko sta se dr. Radaj in dr. vojni minister sam, namreč Rediv-paša. Črno morje Douiinkuš za reč dobro potegnila, dovolilo 5330 fl. je sedaj popolnem v oblasti turškega brodovja, ki za Savo pri Brežicah 1948 ti. in pri Mihalovcu je tako močno, da se rusko pred njim mora v reki 1564 fl. Popravljanje Drave pod Ptujem seje od- Dnjeper varno skrivati. Ali to vendar Turkov ne času je bil ¡irecej vesel m se je z maškarami okoli vozil. Okoli njega so se maškare zbirale in se j veselile, da so imele župaua med seboj. Enakega veselja ne bodo več uživale, ker izvolili si bodemo župaua, ki se bode bolj resnobno in možato obnašal! Politični ogled. Avstrijske dežele. Deželni zbori so vsi prenehali zborovati; vsi so vsaj nekoliko tožili, da bode konečnega pogina varovalo. Jibovi sovražniki so preštevilni in grabijo na nje sedaj od vseh strani. Rusi valijo v Turčijo dve velikanski armadi ; prvo vodi veliki knez Nikolaj, ruskega cara prvi brat.. Ta armada hiti sedaj skoz Rumunijo proti Donavi; rumunska armada kakih 40.000 mož močna se bo z rusko združila; Nikolajeva armada šteje više 250.000 mož, med njimi veliko konjenikov zlasti kot blisk naglih Kozakov. Druga armada stoji v Aziji pod poveljništvom velikega kneza Mihaela, ki je drugi brat čarov. Tudi ta armada šteje blizu 200.000 mož in namerava z Perzijanci združena skozi Armenijo proti Eufratu prodreti. Naposled zbirajo Rusi še tretjo armado kot re-servo. Grkom sicer Angleži z svojim brodovjem žugajo, toda bržčas se ne bodo tega ustrašili ter bodo tudi šli nad Turka; slišati vsaj je, da pošiljajo vojake in kanone proti Tesaliji in Epiru. Črnogorski knez je prevzel višje poveljništvo črez vse bosenske, hercegovinske in albanske vstaše. Kajti tudi Albanija se je vzdignila in Stara Srbija. Vukotič je pri Krstacu se postavil pred Duško sotesko tako, da Sulejman-paša ne more brez kr vave praske prodreti do Nikšiča, kder je 800 Turkov od Črnogorcev obkoljenih in se bodo zavolj gladu morali tem udati, če ne pride pomoči. Her-cegovinskih vstašev je 800 odšlo k Vukotiču. Bosenski pa so se pri Mrovici in pri Mahovskem logu srečno bili z Turki, katere so v beg zapodili. V Turn Severinu in v Rumuniji in tudi v Bukureštu zbira bolgarski vstaš Krištov bolgarske prostovoljce, kojih hoče 10 bataljonov na noge spraviti. Tudi iz Srbije hiti mnogo junakov med prostovoljce. Rnski knez Čerkaskij bode prihodnji prvi oskrbnik Bolgarije in nabira za ta namen mnogo uradnikov. Perzijancem pošiljajo Rusi po Volgi in črez Hva-linsko morje potrebnih pušek, kanonov in streljiva. Glavno rusko mesto Moskva je darovalo 1 milijon rubljev za ranjence, vlada pa je dobila 300 milijonov rubljev na posodo v Holandiji. Za poduk in kratek čas. Nekaj o potresih. Od vseh naravnih prigodjajev, ki so organič-nemu življenju, posebno pa človeku in njegovim delom sovražni, ni ga tako strašnega, kakor p o-tres. V malo sekundah ali minutah je v stanu mesta, cele pokrajine spremeniti v prah in razvaline, pokončati ljudi na tisoče. Za glavni vzrok velja od časa pl. A. Humboldta sploh nasprotnost (reakcija) ognjena tekočega zemeljnega jedra proti trdi skorji naše zemlje. Ako skoz luknje in špranje te skorje voda tako globoko pririje, da pride do vročega kamenja ali celó stopljene tvarine, se spremeni v sopar (par); ta si išče izhoda in ga tudi najde po razpoklinah zemlje. Če se veliko takega sopara naredi, je to vzrok potresa. Na ta način nastane največ potresov. Vendar utegnejo še drugi vzroki krivi biti temu, na primer raztopljivo kamnino, kamnito sol, glps itd. utegne voda sprati, da nastanejo podzemeljske votline; v take se vdere skalovje in napravi krajin potres. Ako se plini (gazi) nagloma razprostró, se godi enako, kakor pri vodenem soparu. Po teh vzrokih je tudi potres različen : ali se pomika horizontalno naprej preko manjših ali večjih širjav, celó delov svetá, ali pa gré od enega središča na vse kraje kakor radiji krogle. V zadnjem slučaju se bo potres na površji zemlje najmočneje čutil ravno tam, kjer je spodaj potres nastal. Čim dalje od tega kraja, tem manj se bo čutil. Zemlja se dalje utegne tresti ali tako, kakor da bi jo kdo suval, ali se neprenehoma majati, ali pa vrteti. Dolgost potresa je različna, od malo sekund do več mesecev. Potres v K alab ri j i seje pričel 5. svečana-1783. leta, končal pa se je še le 1786. leta. Razširil se je čez 65 geogi afičnih milj, prvo leto je bilo čutiti 1000 stresov, med njimi 500 prav hudih. Mesto C u mana je bilo 21. oktobra 1766. leta v malo minutah popolnoma razsuto, tla pa so se po tem tresla še celih 14 mesecev. Potres v novem Madridu r Mis s o ur i-ju (1811 1.) je trajal skoro dve leti in se razširil po velikem delu severne Amerike. Najstrašnejši potres je bil 1693. leta v Siciliji, razdjal je Katanijo in 49 drugih krajev, pokončal več ko 60.000 ljudi Znani potres vLisabonu na Portugaljskem (1. novem. 1755. 1.) je bil razširjen čez več ko 13. del vsega površja zemlje. Najredkeji so v r t i v n i ali krožni potresi, pa so tudi najnevarneši. Pri njih je čudna prikazen ta, da se reči same ob sebi sučejo, a se vendar ne prekucnejo. Gori omenjeni potres v Siciliji je bil tak. V K a tan i j i so se stebri, drevesa, celó zidovje, od južno-zapadne strani zasukali proti vzhodni. Cela zemljišča so bila pre-vržena, tako, da so svoje prostore zamenila z drugimi. Tudi potresi, pri katerih se zemlja tako stresa, kakor če bi kdo ob njo tolkel, so včasih strašni. Navadno prihaja sunek kolikor, toliko navpik od zdolej proti vrhu in dela, kakor da bi se tam smodnik užgal. Hiše se večkrat mahoma vderó ali razrušijo. Leta 1797. jo bilo mesto Riobamba po takem potresu razdjano, v malo secundah je bilo v razvalinah. Tramove, celó človeška trupla je vrglo več sto čevljev visoko na bližnji holmič. Najmanj je nevaren potres, ob katerem se zemlja včasih daleč na široko ziblje, kakor valovi. Pl. Aleksander Humboldt je skušal po teh zibljajih zmeriti naglost potresov in našel, da znaša po 7 milj na minuto. Poznejši opazovalci so mogli spoznati le po 3 milje naglosti, tedaj ni vedno enaka in se ravna gotovo po trdnosti in vlažnosti kamenja, po katerem gre potres. Po večletnem opazovanju se je pokazalo, da so v vsakem času leta potresi na raznih krajih zemlje, da ob enem nastanejo po krajih, ki so daleč drug od druzega, da so jeseni in pozimi mnogo bolj pogosti, ko spomladi in poleti. Čudna, zeló straš- 1 ji va. prikazen se pridruži včasih k potresom, zamolklo podzemeljsko bobnenje. Včasih ni posebno glasno, večkrat ga celó ni, sem ter tjé pa nastane strahovito rujovenje, prav peklensk ropot. Zdaj vriši, kakor da bi se hotela pod nami vsuti grozna nevihta, zdaj ropoče kakor rožljanje verig. Tak podzemeljski grom je bilo včasih slišati po več tednov, pa ni bilo čutiti potresa, na priliko gro-menju podobno tuleuje po Mehikanskih gorah ja-nuaiija meseca 1784. leta celih 14 dni. Nekaj enacega se je pred nekaterimi leti čulo tudi v Krimu blizo Iga ne daleč od Ljubljane. Ta prikazen se dá razložiti le tako, da zamorejo trdna trupla dobro voditi glasove, potresa pa zato ni čutiti, ker je nastal pregloboko od površja zemlje. „Novice". SmešniČar 17. Slovenska ženka, poslana na pošto po pismo, pozabi vstopivša v poštarsko sobo ime gospoda, kateri je imel pismo dobiti. Uradnik jo nagovori : was wollens? (Kaj hočete?) Po pismo sem prišla pa imena ne vem več gospodovega. Uradnik pristavi : ist poste restant? Ženska mu pa hitro odgovori: o gospod, to pa že ne, on je prav naše vere, on ni protestant. Razne stvari. (Za bosenske in hercegovinske siromake) je daroval Miklavževčan 5 fl., koje odpošljemo zagre-baškemu podpiralnemu odboru. (Zopet potres) stresel je zemljo v Trbovljih v noči 24. apiila dvakrat in sicer precej močno; ljudje so sila prestrašeni. (Slana ali mraz) je mnogo škode učinila vi-gradom v Halozah, pri sv. Emi, na Ogerskem, zlasti okoli Pečuha, potem na Kranjskem in gornjem Italijanskem; okoli Maribora so na višinah očesa očrnela in odpadajo. Ceua vinska je poskočila! (Od sv. Duha pri Lučah) se nam piše, da je v zvonik tamošnje lepe romarske cerkve blisk udaril, preskočil v cerkev in 3 velike kamne razbil. Sreča, da ni bilo nikoga notri in da blisk ni zadel kakega lesa! (Doklado za službinska leta) dobila sta učitelja Seb. Sirk v Slivnici in Frane Pokoren v Svetinjah. (Lepe dohodke za deželo) dajete Slatina in Dobrna, prva 154.850 fl., druga 25.000 fl. Stroškov dela prva 77.421 fl., druga pa 13585 fl. Čistega dobička vrže tedaj Slatina 77.429 fl. in Dobrna 12.915 fl. (Ukradli) so nepoznani tatove trgovcu Sešerko-tu pri št. Jurju na južni železnici blaga za 123 fl. vrednosti, usnjarju Sptirhakeluu v Rogaču pa mnogo kož in usnja. (Lastnega očeta) ubil je 22letni črevljar Jožef Gradišnik v Dobrni. Zločinec se je sam k sodniji v Celje podal. Ta ga je zaprla. (PomiloŠčen) od cesarja je bil Martin Dreven-šek posestuik pri Konjicah v težko ječo na 20 let. Sodnija ga je bila obsodila na vislice, ker je svoji ženi mlin k kamen na vrat obesil in njo potopil. (Bukev ubila) je 14. t. m. Janeza Juriča, delavca v Grajeni pri Ptuju, ker se je nanj podrla. (Spremembe v lavantinski Škofiji.) Prestavljeni so čč. gg. kaplani: M. Sket v Zavec za II. kapi., V. Kolar v Luče; A. Inkret v sv. Jedert pri Laškem ; Alojzij Sijanec v Monsberg, J. Jakopina v Artiče. — Umrl je č. g. Ornik, minorit, župnik v sv. Vidu pri Ptuju, star 69 let. (Za družbo duhovnikov) 80 vplačali čč. gg. A. Suhač ml j. 11 fl., Vošnjak Lovro 11 fl., Pole 33 fl., Kolarič 22 fl., Zmazek 11 fl. (vsi ustn. dopl.) Krener 11 fl., Kunej J. Bapt 11 fl. Dražbe III. 27. aprila Filip Cugmaž v Ža-foštu 2550 fl., Marka Pere v Kozjem; 28. aprila Jožef Kojc v Skrbljah 2750 fl. 2. maja Janez Amon v Grajeni 1125 fl. 3. maja Janez Mraz v Kozjem; 4. maja v Ana Sijanec v Dragotincib, Jožef Ja-vernik v Breznem 3380 fl. Listič uredništva. Dopise, katerih dnes nismo mogli porabiti, objavimo prihodnjič! Najnovejši kurzl na Dunaju. Papirna renta 59 50 — Srebrna renta 64'20 — Zlata renta 70 75— Akcije narodne banke 767— Kreditne akcije 136.— — Napoleon 10-34 — Ces. kr. cekini 6 08 — Srebro 114-75 Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. (1 HI. = l83/ioo vag. — 100 kilo = 1 cent in 78 */, funta. Mesta Pšenica >N Ječmen C M 0Q <0 > 0 O >5 se E-i Proso •t T3 fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 9 50 6 90 5 60 3 70 5 40 6 10 5 30 Ptuj . . . 9 10 6 50 5 30 3 20 5 50 6 10 5 20 Ormuž , . 7 32 6 17 5 70 2 92 4 80 7 80 4 88 Gradec . . 10 93 7 92 5 85 4 — 5 10 — — 5 .— Celovec . . 10 44 8 10 6 44 3 58 5 40 4 46 6 34 Ljubljana . 11 — 6 40 4 70 3 14 6 80 4 70 5 95 Varaždin 9 30 8 10 4 20 4 20 5 20 7 50 6 40 Zagreb . . 9 — 8 — 3 80 3 70 5 10 6 80 5 — Dunaj jo 13 62 11 80 8 80 8 — 7 10 — — — — Pešt 5 12 87 9 85 7 62 7 26 6 37 5 — -- — i.uterijn« štpviihei V Trstu 21. aprila 1877: 76 89 25 78 20. V Lincu „ „ 75 16 78 22 89. IVl-oduj«" srečkanje: 5. maja 1877. V Mariboru. Krompir 3 fl. 40 kr. HI. — fažol 16. leča 20, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 12 kr. liter. — Pšenično gres 27, prednja moka 22, srednja 17, polentna moka 12 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl. 20 kr , svinjsko maslo 86, slanina frsna 68, slanina prevojena 86 kr., puter 1 fl. 10 kr. Kg. — Jajce 2 kr. vsako. — Govedina 4V, teletina 49, svinjetiria'mlada 54 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 3 60 melika, fl. 2*80 Kbmt. — Ogelje trdo fl. 1—, mehko 60 kr. lil — Sen . 3 fl. 50 kr. slama 3 fl. 40 kr., stelja 2 fl 20 kr. za 100 Kg. t Podpisani se prisrčno zahvaljujem čč. gg. duhovnikom, učiteljem, slavnemu oskrbništvu grajščine Vurmberške, vsim domačim pa tudi sosednim farmanora za pueobilno vdeleženje pri pogrebu moje pokojne matere Doroteje, dne 22. t. m., kakor tudi vsim p. n. znancem in prijateljem, ki so ob času inaterne dolge bolezni vsestransko svojo b.ago sočutje, Njim in meni v veliko tolažbo, skiczbvali. Pri sv. Martinu bi. Vurmberga 23 apr. 1877. Matija Pauša, župnik, Posestvo v sioven. goricah na prodaj! G. Franc Kristel ima svojo kmetijo v spod njem št. Jakobskem dolu štev. 2. na prodaj. Samo lepih travnikov je črez 4 orale, gozda pa črez 3, vse posestvo vkup meri blizu 17 oralov. Kupci se naj oglasijo pri posestniku. Plačilne pogodbe so dobre. 1—3 {=>1 in okolici. Dozvolujem si pri sedanji nizki ceni železnega svila ali drota vinogradnike upozoriti na železni drot, ki se zamore pri vinogradnih sepi.h rabiti namesto navadnih .lesenih rant. Jaz imam takega drota, navadnega pa tudi razbeljenega, vedno v zalogi. , N. KAUTZENHAMMER, 2—3 trgovec z žolezjem v Ormužu. Sirovi loj i kupujeta vsaki iln!ca za lo}.' s večanja' in milarnica, i vžigalnih, svetilnih iti mašeobsih tvarin 1 i v CEL0VCI na Koroškem, s—s—a-a-a—s:-ia—bi—a—a—a—i Splošna razprodaja manufakturnega in špecerijskega blaga zaradi nelianja kis pelje po zelo znižanej ceni. Preje MMusssHei* v Mariboru, Magdalensko predmestje.