Jilo delavcev v vzgoji, “Sevanju in znanosti Kenije, Ljubljana, '^aja 1985 — 9-letnik XXXVI Med drugim preberite • VABILO K RAZPRAVI O OSNUTKU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA, str. 2 • IZBOLJŠATI GMOTNI POLOŽAJ PROSVETNIH DELAVCEV — TUDI UPOKOJENCEV! stran 2 • ZAMISLI BREZ JASNIH CILJEV, str. 2 • VPLIV ŠOLE NA USTVARJALNOST, str. 3 • NA PRAGU PRIHODNJEGA TISOČLETJA, str. 4 • IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH MORA POSTATI MNOŽIČNO, str. 4 • SLOVENŠČINA KOT UČNI JEZIK, str. 5 • REDNI RAZPISI, str. 8 3' Kc jHi 3': itfl* V0i ;a jV3 rof (Foto: M. Ciglič) Zmaga nad fašizmom je pred 40 leti okronala dolgoletni boj zaveznikov proti mračnim silam osi in njihovim satelitom. Boj proti fašizmu —proti sovražniku vseh narodov, svobode in splošnega družbenega napredka —je odprl nove vizije in možnosti za boljši in pravičnejši svet. Svet je-še vedno daleč od idealov in ciljev ustanovne listine Združenih narodov, helsinške sklepne listine in dokumentov gibanja neuvrščenih, ki so začrtali temelje za vzpostavitev pravičnih in enakopravnih političnih in gospodarskih odnosov med narodi in državami, za mirno rešitev mednarodnih problemov. Zdaj je pravi trenutek, da vnovič vsi skupaj, vsa mednarodna skupnost, potrdimo posamično in kolektivno privrženost vzvišenim ciljem in naukom teh treh dokumentov. Iz izjave predsedstva SFRJ ob 40-letnici zmage Mladi morajo ustvarjati svojo prihodnost, prevzeti morajo svoj del obveznosti in odgovornosti za družbeni razvoj. Nenehno morajo živeti s problemi svojega okolja in biti med prvimi pri njihovem reševanju —ne glede na to, ali delajo v tovarnah ali se izobražujejo, ali živijo v mestu ali na vasi. To, da ste prvi pri delu in polna odgovornost pri opravljanju nalog vam zagotavr Ijata vlogo, ki vam pripada v družbi, s tem pa tudi pravico, da z optimizmom in zaupanjem gledate v svoj jutrišnji dan in v prihodnost naše družbe. Tito Znati se moramo poglobiti v osebno življenje vsakega človeka in razumeti njegove težave, kajti vsak človek je svet zase, bitje, ki ima vesele in žalostne trenutke v življenju. Za to ni potrebno, da smo psihologi. Dovolj je, da smo ljudje, imeti moramo srce in čutiti z ljudmi. Tito Maj, mladost zaupanje Maj 1945 — maj 1985. Vmes je štirideset let — celo obdobje, v katerem so dorasli novi rodovi; tedaj mladi so osiveli, življenje marsikaterih pa je postalo del zgodovine. Maj, čas velikih praznikov, spominskih dni in svečanosti, zlasti letos, v jubilejnem letu. Kdor je doživel vso težo vojnih časov, ko je bilo upanje na svobodo komaj zaznavna zarja za obzorjem, ta ve, kaj je svoboda, ta zna ceniti zmago, izborjeno po dolgih letih boja in trpljenja. Razmišljanje o velikih časih, o letih boja in obdobju graditve nove Jugoslavije, nujno prikliče v spomin tudi Titovo podobo, njegovo izročilo mladim rodovom. Vsa ta leta zmage in vzpona, napredka in mednarodne uveljavitve Jugoslavije so povezana z njegovim imenom in njegovim delom. Bolj kot se njegov čas umika v zgodovino, bolj se spreminja v legendo o obdobju, ki smo ga dočakali in živeli ter se bomo nanj vedno spominjali s ponosom. Prišli so težji časi. Nakopičene težave in slabosti so se prepletle v zamotano vozlišče, ki smo mu dali ime kriza. Njen zakoniti spremljevalec je malodušje, ki zastira pogled na prihodnost. Bo to malodušje postalo sestavina našega življenja, bo zagrnilo mladim svetla obzorja prihodnosti? To se ne sme zgoditi! Človek ne more živeti brez radostnega pričakovanja jutrišnjega dne, je v težkih razmerah govoril znameniti sovjetski pedagog Makarenko. Mladost potrebuje svetla obzorja pred seboj — in vzgoja tudi. Obe sta usmerjeni v prihodnost, zanjo in od nje živita. Zato moramo razvijati mladi rod tako, da bo znal kritično, pošteno in iskreno presojati preteklost in sedanjost, ceniti modre in zavračati zmotne odločitve, gledati stvarnosti v oči in razbirati njena protislovja, razlikovati resnične zaveznike od navideznih, predvsem pa ohranjati in razvijati temeljne pridobitve in vrednote naše samoupravne socialistične in neuvrščene skupnosti. Kar mimogrede bo prišel čas, ko bodo mladi, ki so še v šolskih klopeh, prevzeli svoje družbene vloge in s tem svoj del odgovornosti za družbeno prihodnost. Naj vedo, da je ta tudi v njihovih rokah in da je tudi od njih odvisno, ali bo prihodnost svetla in jasna. Za to prihodnost moramo vzgojiti rod, ki bo klen, delaven, iskren in pošten, odporen za težave in pripravljen na preskušnje, z veliko optimizma v sebi. Saj je maj, pomlad in mladost pa vedno zbujata upanje! JOŽE VALENTINČIČ Uspešno opravljeno zahtevno delo S seje skupščine RIS za pedagoško usmeritev Nova zasnova visokošolskih vzgojno-izobraževalnih programov je narekovala vsestransko sodelovanje obeh univerz, pedagoških akademij, posebnih izobraževalnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in tudi najširše družbene javnosti. Programi namreč niso več le pedagoško strokovni dokumenti, postali so bistvena oblika dogovarjanja uporabnikov in izvajalcev v izobraževalnih skupnostih o kakovosti in obsegu vzgojno-izobra-ževalnega dela in o potrebnem denarju za njegovo uresničevanje. Največje spremembe glede na dozdajšnje stanje bodo gotovo v izobraževanju pedagoških delavcev. Izobraževanje učiteljev osnovnih in srednjih šol, vzgojiteljev za predšolsko vzgojo in tistih v domovih za učence je prav gotovo eno izmed strokovno in družbeno najobčutljivejših področij, saj sta razvoj in kakovost vzgajanja in izobraževanja mladih še najbolj odvisna od strokovne, pedagoške, psihološke, pa tudi družbene usposobljenosti pedagoških delavcev. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev se je ves čas zavedala, kako prepletene in zahtevne so naloge, ki so se vrstile od uvodnih priprav, dolgotrajnega usklajevanja, zahtevnega oblikovanja pa vse do sprejema visokošolskih programov za pedagoške delavce. Zato je že od začetka povezala v komisijah za posamezne skupine programov vse, ki poznajo stroko in prakso, in si prizadevala, da bi vsi programi nastajali usklajeno z zahtevami reforme. Ni treba posebej naštevati, koliko usklajevalnih sestankov je bilo potrebnih za to zahtevno delo, eno pa je gotovo: Pis za pedagoško usmeritev je opravila svojo nalogo uspešno in zgledno. O tem pričajo podatki iz poročila, ki smo ga slišali na nedavni seji skupščine Piša za pedagoško usmeritev: Pripravljenih in sprejetih je 82 programov (od teh 40 dodiplomskih: 14 jezikoslovnih, 10 družboslovnih, 4 programi za matematiko in 12 naravoslovnih programov), nekaj pa je tudi programov za magisterije in za specializacije (skupaj 82). Vsi programi so bili objavljeni v treh zaporednih številkah Prosvetnega delavca, objavljeno in sprejeto je.bilo tudi 36 prehodnih viš-. ješolsfcib programov in nekaj programov, za 'izpopolnjevanje (npr. za izpopolnjevanje učiteljev STM. za računalništvo (fakultativno) za učitelje osnovnih šol, za pridobitev pedagoško-an-dragoške izobrazbe itn.). Na seji smo zvedeli, da Pis ni obravnaval drugih programov za izpopolnjevanje, ker Odbor za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije ni sprejel predloga o samoupravnem sporazumu o permanentnem izobraževanju, in je predlagal dolgotrajne postopke. Kot kaže, se v Sloveniji še zmeraj ne zavedamo dovolj, kako pomembno je pedagoško izobraževanje za naše učitelje. Na seji so predlagali, da bi bilo treba pospešiti' postopek za sprejem omenjenega sporazuma, ki pomeni temelj za uresničevanje programov za izpopol- TEA DOMINKO , i a njevanje, hkrati pa bi uredil tudi financiranje seminarjev in izpitov, ki zdaj bremeni šole in posameznike. Preučiti bo treba torej vse programe za izpopolnjevanje, predvideti še ustrezne programe za specializacijo, čim-prej dopolniti programsko zasnovo za srednješolske pedagoške programe in uskladiti mnenja glede visokošolskega programa za učitelje praktičnega pouka. Tako so menili na seji skupščine, kjer je v razpravi sodelovala večina delegatov. Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je sprejela visokošolske programe, dopolnjene s pripombami iz razprave in ob upoštevanju mnenja Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje: slovenski jezik s književnostjo, Srbohrvaški in makedonski jezik in književnost, Nemški jezik in književnost. Italijanski jezik s književnostjo, Francoski jezik s književnostjo, Španski jezik in književnost, Latinski jezik in književnost ter Grški jezik in književnost. Enako mnenje je obveljalo tudi za delovno gradivo o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravila strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije. Na skupščini so menili, da gradivo sicer navaja značilne pojave pri uveljavljanju svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja, vendar so nekatere ugotovitve preveč posplošene. Tudi ocena o delovanju pisov, so menili, ne temelji na poglobljenih analizah, temveč bolj na ocenah posameznikov in na posameznih pomanjkljivostih. Pis za pedagoško usmeritev je priporočil delegatom, naj v svojih okoljih oblikujejo stališča in predloge za svobodno menjavo dela; te naj pošljejo skupščini Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, da bo lahko oblikovala mnenje za Izobraževalno skupnost Slovenije. Na seji smo tudi zvedeli, da se bo vendarle letošnjo jesen začel redni študij za vzgojitelje predšolskih otrok na višji stopnji. Pedagoški akademiji v Mariboru in Ljubljani bosta neobvezno vpisali vsaka po en oddelek (30 slušateljev). Delegati so na seji predlagali, naj bi odprli v Celju in Kopru dislocirane oddelke za študij ob delu za vzgojitelje predšolskih otrok. Ob tem je bilo povedano, da bodo ustrezni republiški organi oblikovali strokovno mnenje o dislociranih oddelkih jeseni. Delegati so na skupščini izrazili svoje nezadovoljstvo in kritiko. ker se seje niso udeležili vabljeni predstavniki republiških organov, čeprav bi bila to njihova dolžnost glede na pomembno vsebino dnevnega roda. 1 Vabilo k razpravi o osnutku samoupravnega Kv, 'Sil i mo'l sporazuma :u j fl». ‘■'j (-Vj ■ S- V razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev osnovnih šol, organizacij za usposabljanje, vzgojno-varstvenih organizacij in glasbenih šol. kovanje sporazumov dejavnosti; kot tako omogoča primerjanje z delavci v drugih dejavnostih. Hi, 'brr Samoupravni sporazum dejavnosti je primerjalna podlaga za samoupravno sporazumevanje o skupnih osnovah in merilih v delovni in sestavljeni organizaciji ali v drugih dohodkovnih povezavah ter za samoupravno načrtovanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke. Samoupravni sporazumi v dejavnosti so tudi ena izmed podlag in primerjav pri samoupravnem sporazumevanju o urejanju družbenoekonomskih odnosov pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka ter svobodne menjave dela. ir '“sti Osnutek je strokovno ocenil Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov RS ZSS i" ugotovil, da je usklajen s stališči Zveze sindikatov o samou; pravnih sporazumih dejavnosti. O osnutku je razpravljal tud' odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Odbor udeležencev je delegatsko oblikovani organ, l° spremlja izvajanje družbenega dogovora, sestavljajo pa ga delegati vseh treh podpisnikov družbenega dogovora: Izvršnega On,, sveta Skupščine SR Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenija ^ in Republiškega sveta ZSS. Odbor je osnutek pohvalil. *£k »ln(, eni. Skupne osnove in merila, opredeljene s samoupravnim sporazumom dejavnosti uporabljajo udeleženci kot eno izmed podlag za ugotavljanje družbene smotrnosti razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji, za primerjavo med temeljnimi organizacijami in kot podlago za ukrepanje posameznih udeležencev v skladu z njihovimi pristojnostmi. Osnutek bo v razpravi do 15. junija 1985. Na vsa bistvena vprašanja iz javne razprave bomo skušal' odgovoriti v Prosvetnem delavcu in tako seznaniti bralce z razmišljanji v posameznih okoljih. Ob upoštevanju pripomb iz javne razprave bo iniciativni odbor izoblikoval predlog sporazuma. 'eh: “jet 'rih H Predloženo besedilo samoupravnega sporazuma upošteva zahteve, pobude in želje širšega kroga udeležencev samoupravnega sporazumevanja in je usklajeno s pripomočki za obli- Republiški odbor vabi delavce osnovnih in glasbenih šol, za; vodov za usposabljanje in vzgojno-varstvenih organizacij, na) zavzeto sodelujejo pri oblikovanju sporazuma. H »lo. 'tse, Pod SEKRETAR RO ALEŠ GOLJA ovc OVg 'OVg 'Por 'hc ab: ■'S IStV; Udi Skupščina je obravnavala tudi Izhodišča za preoblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti in sprejela stališče, da gradivo ni ustrezna podlaga za preoblikovanje pisov in da brez ustrezne razčlenitve dozdajšnjega delovanja pisov ni mogoče iskati boljših rešitev za prihodnost. STALIŠČE SINDIKATOV Izboljšati gmotni položaj prosvetnih delavcev tudi upokojencev! Predsednik RS ZSS Marjan Orožen se je s sodelavci 14. 5. 1985 v Ljubljani pogovarjal s predstavniki aktiva predsednikov izvršnih odborov OOZS ljubljanskih srednjih šol. Predstavniki sindikalnih organizacij teh šol so ga seznanili z družbenoekonomskim položajem delavcev v srednjem usmerjenem izobraževanju in z možnostmi za pridobivanje dohodka v tej dejavnosti. Opozorili so na neustrezne delovne razmere in nizke osebne dohodke; vse to vpliva na kakovost vzgoje in izobraževanja in na neustrezno kadrovsko politiko v šolstvu. V pogovoru so ugotovili, da je sedanji zaskrbljujoč položaj posledica še vedno pretežno proračunskega financiranja te dejavnosti iri politike indeksiranja v preteklosti. Na sestanku so poudarili, da je dolgoročna usmeritev za krepitev materialnega položaja srednjih šol ponovna realna rast osebnih dohodkov v celotnem gospodarstvu in tesnejša dohodkovna povezanost tistih šol, ki dajejo kadre za materialno proizvodnjo, z ozdi posameznih dejavnosti. Udeleženci pogovora so še strinjali, da je za uveljavitev ustavno opredeljenega družbenoekonomskega položaja delavcev v srednjem usmerjenem izobraževanju v sindikalni organizaciji letos čimprej nujno opraviti naslednje naloge. Najprej je treba preveriti osnove in merila izobraževalne skupnosti in to z vidika možnosti za uveljavljanje celotnega družbeno-ekonom-skega položaja delavcev; to pa ni samo odločanje o osebnih dohodkih, ampak o celoti dela in delovnih dosežkov. Pri tem pa naj bi sindikat ob utemeljeni kritiki sedanjih slabosti tudi sam predlagal boljše rešitve. Sindikalne organizacije v srednjih šolah pa se morajo tudi zavzeti za hitrejše uveljavljanje odnosov pri razporejanju dohodka na skupnih osnovah iz samoupravnega sporazuma dejavnosti, te pa je treba konkretizirati tudi v samoupravnih aktih teh organizacij. Nadalje bo sindikat na vseh ravneh podprl predlog za izredno valorizacijo pokojninske osnove določenim kategori- jam upokojenih pedagoška j- lavcev. Ob pripravah ročnih načrtov pa se bo zav: argumentirano in strok0 razpravo o prednostni d« J družbenega proizvoda in d°c le-tega za vzgojo in izobra2' nje. Kar pa zadeva kratko1 reševanje problema so $ . Stanku poudarili, da je sif že zahteval, naj v pristojnih1 "9r! resnih skupnostih zagotovij1 !’ot bo osebne dohodke dela'1' ni dejavnosti mogoče sproti v° i° zirati, in sicer najmanj na tf sece. Iz sporočila informativne službe RS ZS Zamisli brez jasnih ciljev Kako preoblikovati posebne izobraževalne skupnosti Že nekaj časa opažamo na dnevnih redih družbenih teles s področja izobraževanja in vzgoje med drugim tudi predlog za reorganizacijo posebnih izobra-■ževalnih skupnosti. Značilnost predloga, ki se je pojavil v več zaporednih različicah, je, da njegovi največkrat anonimni avtorji ne izhajajo, kot bi pričakovali, iz poglobljene in celostne kritične analize dosedanjega delovanja posebnih izobraževalnih skupnosti, pač pa iz preproste trditve, cla jč pisov preveč in jih je treba skrčiti. Navajajo tudi nekaj šolskih primerov, kako bi lahko skrčili njihovo število, iz predlogov samih pa ni mogoče razbrati, kaj bi, bilo po takem preoblikovanju bistveno bolje urejeno kot prej. Tudi zadnji predlog za preoblikovanje pisov ni naletel na ugoden sprejem niti v posebnih izobraževalnih skupnostih niti v sindikatih. Gospodarski zbornici ter drugih telesih. Njegovi kritiki so poudarili, da imamo dovolj resnejših problemov, s katerimi bi se morali ukvarjati in da z organizacijskimi spremembami ne mpfemo doseči posebnih izbolj-' šav. Uspešne posebne izobraževalne skupnosti so se spremembam uprle. Slišali pa smo tudi predloge, naj oblikujemo, če že rušimo celotno zgradbo pisov, eno samo izobraževalno skupnost za usmerjeno izobraževanje. (Tako stališče je zagovarjal v svojem nedavnem prispevku v Prosvetnem delavcu tudi Valentin Pivk.) Na seji republiškega sveta za vzgojd in izobraževanje, ki je bila 15. 5. namenjena zgolj razpravi o preoblikovanju posebnih izobraževalnih skupnosti, so bila stališča do predloga prav tako kritična in prizanesljivo odklonilna. Razpravljale! so pravzaprav povzeli stališča, ki so se izoblikovala v razpravah o teh vprašanjih v sindikatih, na Gospodarski zbornici. Republiškem komiteju in drugje. V predlogu za preoblikovanje pisov je večina razpravljalcev pogrešala strokovno in metodološko bolj dognano razčlenitev njihovega delovanja. njihove uspešnosti in pomanjkljivosti, pa tudi vzrokov za slabosti, ki bi jih bilo treba pd-• praviti. Brez dobre analitične podlage tudi predlagane rešitve niso prepričljive niti nimajo jasnih ciljev. Namesto da bi se lotevali odprtih vsebinskih vprašanj. se tako ukvarjamo z zunanjimi organizacijskimi spremembami; namesto da bi v sedanji organiziranosti iskali boljše poti. hočemo podirati zgradbo/ Slabosti pripisujemo številu pisov, namesto da bi odkrivali njihove prave korenine in znali bolje povezati delo posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije pa tudi Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. "iz 'tila Sedanjo samoupravno fA. ziranost usmerjenega izot'1 vanja je treba izpopolnje'1 postopno dograjevati, jc p1' ril na koncu predsednik sve Emil Rojc. popravljati naP kot je npr. preveliko zapo-" vase posameznih pisov, i" Ijaviti to, kar je v skladu s* nimi nacionalnimi koristni1. 'te Č: 'nti tikr ah« i 'Zli, m jt 'sni Jvit ni ifGga *ob ‘8ali 'ali; ,ega 'Dl tav IV ‘čen tih 'asic 'StV; a,! M ,(> :eha ‘licr ,i'seh iftl Ida Piše naj združujejo ll,t|rta tam. kjer si uporabniki '"Hi jalci izobraževanja to ž^Tdc kjer bi bila združitev kof'i|t slabo vpliva na ustvar- 2- fni da jo zavira in duši. Pri •c (). '"cnita. da je otrok pred izbi-i ' ;'li izgubiti svojo ustvarjal-lss';'li pa jo ohraniti za oceno .. ne varnosti. Pri tem se skli-. ,'e,a na svoje raziskave, iz ka-1 ^ izhajata nenaklonjenost zelo ostri. Getzel in Jack- o. UCMtlNIUIlJCIlUM [ eljev in povečana agresivnost l(t otrok. Passov (1976) opi-ni J! študijo, v kateri so morali V.^nti opisati svoje najbolj id ''fjalno delo v življenju: a. 'c jih ni imelo nobene zveze s aj ie°' ^Voi PrisPevek končuje z »Otrok nihče ^dbuja — cesto jim tega niti ne voljujejo — da bi raziskovali Ve načine mišljenja, preskušali P0rabili diversentne poti v tra- klOnil-.-u __________ e Poti k rešitvi problemov in tonalnih šolskih predmetih 61 se igrali z idejami in gradi-[jt Torrance pripominja, da j^arjalnih otrok ne zavirajo 3aio učitelji, temveč pogosto Sošolci, ki jih motita njihovo ^tgentno mišljenje in nekon-t^izem. Ustvarjalni otroci do- |() rat slovijo pri njih in učiteljih , “‘bedastih idejah«, »trapari-/ in podobnih čudaštvih. , 0*e različnih dežel se gotovo razlikujejo. Toda zdi se. da ■ naivečje razlike v spodbuja-L Ustvarjalnosti med šolami na , tenih stopnjah gospodar-"ifcl” voja. Tradicionalne ■ei); e z avtoritarnimi odnosi in te-\il 'J!Irn kaznovanjem veliko bolj iko 'rajo ustvarjalnost, kot šole v it 2vitih deželah, ki vsaj nače- a priznavajo potrebo- po ^ajanju ustvarjalne osebnosti. j nihamo nobenega razloga za , L^nevo, da so naše šole glede [,r i kaj bolj spodbudne kot v H* _ugih evrooskih dežel j. - - evropskih deželah, ver-i11!,110 za večino celo zaostajajo. it>yaradi napačno pojmovane >( napačno vaiiu n) ,0|nosti nimamo eksperimen-rej nih jn alternativnih šol. ki is- ta ejo nova pota v ustvarjalni 1(1 .^'- Srednješolsko usmerjeno braževanje z neprimernim unitarizmom, prezgodnjo spe-|e 12a?jo in zapiranjem mla-c®a človeka v kalupe (pomi- ko samo na »jedra«!) pa je pogubno. Psihološke razi- ika, 1 dve so pokazale, da veliko i-lcev pd štirinajstih in petnaj-ia. letih še nima oblikovanih in sidranih interesov. Ker je (. Varjalnost notranje motivira-; 'brez interesov sploh ni mogo-L' Srednjeveški obrtniški otrok j, , v'del izza zidov očetovega ’fJin zato se je hitro navdušil za ^1. .8°v poklic. Obilje informacij "' Li USenj v sodobnem svetu pa ■' i C*\US PTlaga poklicno odločitev v ka-' leJa. Mladina dostikrat tr^„2 osernnajstim letom nima ' Tli - a interesa. Zgodnji po- !'interesi sc oblikujejo ’'L , i ‘n družbeni osamitvi; Ut !11Pclo?ncs n' m<,80ča. razen v de , Irj • kjer je osebna svoboda za nlih-npr' v Alhaniji ali Orwcllo I rcpublikah), todtt ttikšne de-r'C' tnorejo gospodarsko in I .-'urno napredovati. Sole i [)tr<>kc pa že s tem, d;t predajajo i,nIV(> Ustvtirjalnost. Pridobivanje (,s.ani;' Povzročit bloke, ustvarjti ilov- ne vz<)rte in fiksacije, nji-j^l a Posledica pa je upad ustvtir-(|(|, <>sti- Znajdemo se pred pant-l^v^tn izobr;ižev;inj;i: za učinki ...... -"'■■'n-' znanje, zavirajo nji- 0 ustvarjalnost je potrebno pridobivitnje zn;inj;t -pti ra ustv;irj;tlnost. Vprašanje hj’ '^o pridobiti znanje, ne da psjapadla ustvarjalnost. Mnogi pologi- npr. Radivoj Kvaščev, kli l'l>’ lo nutgočc, če uči- itHln SPrcnicni način pouka in ^ <>s tlo otrok. Veliki ust var- jalci so se prebili skozi zdajšnji in še hujši pretekli sistem šolanja, ne da bi izgubili ustvarjalnost. Ce bi to zmogli tudi drugi otroci, ne bi šle ogromne ustvarjalne zmožnosti v nič. Šole so konservativne ustanove. Njihov način dela se je oblikoval v preteklosti, ko je življenje teklo počasneje in ko družbe niso tako zelo potrebovale novosti. Tisto, kar so potrebovale, sp dali posamezniki, ki so se tako ali drugače prebili skozi šolanje, ne da bi izgubili ustvarjalnost. Medtem so se razmere spremenile in sodobne družbe potrebujejo množično ustvarjalnost. Tej nalogi pa šole. ki so obremenjene s preteklim načinom dela. ne ustrezajo. Torrance (1965) celo pravi, da učitelji zaradi ukoreninjenih stališč niso pripravljeni spremeniti načina dela. Nasprotno pa je Dettmerjeva (1981) ugotovila, da bi mnogi učitelji radi spremenili način dela. a ga ne morejo. Njihovo šolanje. vzorniki in preteklo delo so jim ustvarili fiksacije, ki se jih ne morejo znebiti. Postali so ujetniki svoje poklicne rutine. Dettmerjeva je imela zanje poseben tečaj ustvarjalnega poučevanja in dela z učenci; pri tem je ugotovila, da so bili potem sposobni prevzeti primernejši način dela. Razlikujemo dva temeljna načina šolskega dela: posnemalni in ustvarjalni način. Za posnemal-nega velja navodilo: »Naredi tudi ti tako!«, za ustvarjalnega pa: »Kaj lahko narediš iz tega?« Večina učiteljev uporablja posnemalni slog. v najboljšem primeru posnemalnega z nekaterimi primesmi ustvarjalnega. Njihovi učenci predvsem ponavljajo to, kar rečejo učitelji, inštruktorji, sošolci in kar piše v učbenikih. Veliko je učenja na pamet bodisi celotnih sestavkov ali pa pravil, zakonov, datumov in imen. Ure in ure se porabijo za urjenje nalog istega tipa, npr. v matematiki, fiziki ali kemiji. Posnemanje (če ni pretirano) je vsekakor potrebno, ker utrjuje podatke, ki jih učenec kasneje potrebuje. Toda če se učenje omejuje samo na tak način dela, nastane navada posnemanja, ki zavira drugačno delo. Če damo takemu otroku kako domišljijsko nalogo, npr. risanje proste risbe, začne posnemati to, kar vidi drugje, in ponavljati to, kar zna. Slika bo oblikovno dobro izdelana, a nadvse neizvirna. Slabi in dobri učitelji Na spodbujanje ustvarjalnosti močno vpliva način predavanja. Večina učiteljev razlaga znanost kot nekaj povsem izdelanega, njena spoznanja pa kot večna, neizpodbitna, dokončna, o katerih je vsak dvom odveč. Zato lahko učenci sprašujejo le to. česar ne razumejo, da dobijo dodatna pojasnila. Dvomi, lastna dopolnila in posebno nasprotovanje pa niso zaželeni. Denimo, da učitelj razlaga naš sončni sistem in na kratko opiše vseh devet planetov. Denimo, da se oglasi eden od učencev in reče. da je v osončju morda še deseti planet, ki ga doslej nismo odkrili. Slab učitelj ga zavrne, češ da je vprašanje neumno, ker učenec ne more vedeti več kot astronomi. Dober učitelj pa ga pohvali za samosvojo misel in pristavi, da desetega planeta še niso odkrili — to pa ne pomeni, da je kaj takega povsem izključeno v prihodnosti. Vsakdo, ki se ukvarja z empiričnimi znanostmi, ve. da znano- sti niso nezmotljive, da se zelo hitro spreminjajo in da so nasploh zelo daleč od resnice. V nekaterih strokah, ki se hitro razvijajo. se v desetih letih zamenja kar 50 % znanja, npr. v astronomiji. Še pred nekaj desetletji nismo ničesar vedeli o kvazarjih in pulzerjih. ki so povsem spremenili naš pogled na vesolje. Še pred nekaj leti smo mislili, da ima Jupiter 12 satelitov. Saturn 9 in Pluton nobenega. Zdaj so ugotovili. da jih ima Jupiter 16, Saturn 12 in Pluton enega. Večina naših spoznanj ima začasno veljavo. ker jih kasnejša spoznanja spremenijo ali »prerastejo«. Zato je več kot neustrezno pre- soljskega izvora spet dobiva pristaše. Teorija stalnosti vrst je zanikala razvoj, izumrle vrste pa razlagala s katastrofami. Potem se je pojavila teorija razvoja zaradi pridobljenih lastnosti in slednjič zaradi mutacij in naravnega izbora. Teorija katastrof pa spet prihaja na površje kot dopolnilna teorija naravnega izbora. O vsem tem vedo učenci malo. Večina jih misli, da se znanstvena teorija pojavi enkrat za vse večne čase. Učenci pa morajo poznati tudi zmote. Brez teh ne morejo razumeti, kako težko je iskati resnico. Vedeti morajo, da dokončne resnice sploh ni davati učencem znanost kot nekaj popolnega. Učitelj nikoli ali pa le redko prikazuje različne dileme in negotovosti znanosti. Teh pa je toliko, da kar »plava« v njih. Glede razvoja vesolja se še zdaj bojujeta dve enakopravni teoriji: teorija večnega širjenja in teorija cikličnega širjenja in krčenja. Prav tako se astrofizika zaman sprašuje, kje je manjkajoča materija v vesolju, kam je izginila antimaterija ipd. Taka vprašanja najdemo tudi v svetu molekul in atomov, glede nastanka in razvoja življenja itd. O vsem tem se učencem ne govori veliko. Učitelji jim predavajo samo trdno znanje. Dvomi in vprašanja, na katera še nimamo odgovorov, bi jih samo zmedla. Zato je primernejše o' njih molčati. Tako stališče pa je povsem nasprotno nagnjenju učencev, ki radi razmišl jajo o različnih možnostih in nedorečenem. V predavanjih, razen zgodovinskih predmetov, ni zgodovine. Ravno zgodovina znanosti pa pokaže, kako sc je znanost »lovila« in poskušala različne možnosti. preden je dosegla zdajšnje stanje. O nastanku Zemlje so se vrstile različne teorije, npr. da se je odtrgala od sonca zaradi vrtenja, da jo je odtrgala zvezda, ki se je preveč približala soncu, da je nastala iz istega oblaka kot sonce. Vmes so bile tudi bolj nenavadne, npr. da se je prilepiti iz veso-I ja. Glede nastanka življenja je imela nekoč veliko zagovornikov teorija o vesoljskem izvoru življenja; zdaj velja teorija prvobitne »juhe«, čeprav teorija ve- mogoče najti, znanosti se ji samo bolj ali manj približujejo. Negativno ojačevanje Mnogi učitelji zahtevajo, da učenec misli tako. kot oni želijo. Njegov odgovor se mora ujemati z njihovimi pričakovanji. Drugače povedano: dopuščajo samo konvergentno mišljenje. Največkrat so že vprašanja tako sestavljena. da je mogoč samo en odgovor, nepredvideni odgovori pa se zavrnejo ali kaznujejo z grajo ali slabo oceno, četudi niso nujno napačni. Denimo, da učitelj vpraša, kolikšno pot napravi avto. ki se giblje določen čas z določeno hitrostjo, a učenec, ki je nekaj prebral o relativnostni teoriji, odvrne, da zaradi pomanjkanja podatkov ne more odgovoriti, ker je čas odvisen od hitrosti. Odgovor ni napačen, čeprav zveni kot zafrkancija. in to morda tudi jc. Prokustrova postelja konvergentnega mišljenja pa še manj ustreza humanističnim in družboslovnim predmetom. Če učenec meni, da je Prešeren neupravičeno povezoval osebno in domovinsko ljubezen, ker nista imeli ničesar skupnega poleg tega pa je Julija nagibala k nemštvu, je to pač njegovo mnenje, ki ga ni mogoče ocenjevati s šolskimi ocenami. Edino, kar lahko učitelj stori, je, da polemizira z učencem. Da učitelji bolj upoštevajo konvergentno kot divergentno mišljenje, dokazujejo korelacije med testi za merjenje inteligence in testi za merjen je ustvarjalnosti in šolskimi ocenami. Naš psiholog Drago Žagar (1984) je na osnovnih šolah v večjem vzorcu učencev odkril take korelacije: delo šola Spremenljivke Inteligentnost Ustvarjalnost Slovenski jezik 0,30 0,24 Angleški jezik 0,27 0,21 Matematika 0,43 0,22 Fizika 0,43 0,28 Biologija 0,37 0,29 Zgodovina 0,25 0,33 Geografija 0,32 ,0,41 Povprečna ocena 0,40 0,30 Na neki naši šoli pa je avtor ugotovil izrazite negativne korelacije med dosežki učencev na testih ustvarjalnosti in učnim uspehom; to dokazuje pomemben vpliv posameznih učiteljev in njihovih vzgojnih prijemov. Odstranjevanju oblik vedenja z grajanjem, s kaznijo in podobnimi mehanizmi pravimo v psihologiji negativno ojačevanje. To je eden od glavnih razlogov za upadanje ustvarjalnosti v šoli. Grajanje ustvarjalnih odgovorov koplje zanesljiv grob ustvarjalnosti. Učenec kmalu utihne in preneha spraševati. Učitelj je s tem dosegel, kar je hotel, obenem pa v otroku uničil najžlahtnejši dar, ki mu ga je dala narava. Tak otrok ima srečo, če najde v drugem učitelju ustreznega sogovornika ali če odkrije primernega, ustvarjalnega konjička. Ustvarjalno učenje poteka lažje v manjših razredih, kjer se učitelj lahko posveti izvirnim odgovorom posameznih učencev. V velikih razredih bi ves čas porabil samo zanje. Takemu pouku pravimo individualizirani pouk. Za spodbujanje ustvarjalnosti razredi ne bi smeli imeti več kot 20 učencev. Norme v naših šolah so prevelike. Običajen izgovor je pomanjkanje denarja, toda pomislimo, koliko denarja porabimo za nepremišljene šolske reforme! Znani pedagog in psiholog Arnold (1962) je rekel, da ni toliko pomembno, kaj se učenec uči, kot kako se uči. Pomembno je. da se nauči uporabljati glavo za učinkovito konvergentno in aivergentno mišljenje. Lahko sc uči praktične, konkretne ali teoretske predmete. Danes znanje tako hitro zastara, način njegovega pridobivanja pa ostane. Pomemben spodbudnih ustvarjalnega mišljenja je učiteljeva osebnost. Učitelj je učencu bodisi pozitiven bodisi negativen zgled ali vzorec. Amabelova (1983) je odkrila pozitivno zvezo med učiteljevo ustvarjalnostjo in ustvarjalnostjo učencev. Čim bolj ustvarjalni so bili učitelji, tem bolj ustvarjalni so bili tudi učenci. Ustvarjalen učitelj je hitro razgibal najbolj ustvarjalne učence, tem pa so sledili še drugi. Ali pa imamo v šolah veliko ustvarjalnih učiteljev? Henry (1959) meni, da imajo učitelji podzavestno potrebo, da v razredu vladajo, ker imajo številne komplekse, npr. pomanjkanje občutka varnosti. Denno (1975) pa je napisal, da se za učitelje osnovne in srednje šole prijavljajo predvsem konservativni, moralistični in konformistični ljudje, ki ne morejo biti kdo ve kako ustvarjalni. Najustvarjalnejši so učitelji risanja, glasbe in plesa, ker se ukvarjajo z umetnostjo. Sicer pa je znano, da so totalitarni režimi, npr. v nacistični Nemčiji, skrbno izbirali kandidate za učitelje in dajali prednost konformistom. Naši učitelji so nekdaj sloveli po »učiteljskem erosu«. Ta jih je notranje motiviral ne glede na plačilo (ki nikoli ni bilo veliko), dasiravno zaradi tega niso imeli kaj večjega vpliva na ustvarjalnost učencev. Tudi najboljši učitelji igrajo vlogo, ki jim jo zlepa ali zgrda vsili šolski sistem. Toda vsaj v tej vlogi lahko nastopajo kot dobri učitelji. Bojim se, da je »učiteljskega erosa«. čedalje manj. Povzetek iz knjige Vida Pečjaka Misliti, delati, živeti ustvarjalno, ki bo izšla prihodnje leto pri Državni založbi Slovenije. Drugačen svet Florisa Oblaka Slikarski svet Florisa Oblaka, kot se nam kaže z razstave v ljubljanski Mali galeriji, ima drugačno motivno in izrazno razsežnost, kot smo jo vajeni. Sedemnajst slik sestavlja komorno razstavo z zgovornimi naslovi: Prostor in čas. Sarkofag, Kalejdoskop. Očitno je, da je v sedanjem časovnem območju slikarja pretresla smrt, svojo prizadetost pa je znal razširiti v miselno pobudo. Odtod novodobni »dans macabre« v individualni izrazni izpovednosti. Spremljajoča prvina v tem ciklu ostaja minljivost človeka, vsega živega. Pri tem pa Florisu Oblaku ne gre za odslikavanje ugotovitve, ampak za aksiom zunaj časa in prostora, kot nenehni proces v naravi, ki poraja in ugaša. To slednje je zanj bistveno izhodišče. Lahko bi navezali misel na Prešernov sonet Memento mori, Floris Oblak govori v bistvu sorodno brez besed, z likovnimi izrazili. Mnoge slike upadljivo kažejo organsko-človeški obraz, lobanjo — nasproti geometrično vzorčnemu »okviru«. Ali še drugače: živi svet (ali odmrli), nasproti čisti geometrični konstrukciji, ki jo lahko opredelimo kot rezultanto človeške igre, misli, urbanizacije. To dvoje ustvarja posebno razmerje, neko notranjo napetost: težišče je na človeški drami in smrtnosti. Floris Oblak ne želi dramatizirati s pripovedno, fabulativno vsebino. Lahko bi dejali, da je zunanje napetosti le malo, ta pa izvira iz. notranjega toka, ki jo zbudi slika v svoji tišini in negibnosti. Slikar se je hote izognil prostorski konkretizaciji, slikarsko izpoved je želel izčistiti r svojem bistvu. Izrazno ostaja klasik v možnostih, ki jih ponuja nova doba, z. jasnimi zarisi, barvno pretehtano valorizacijo, s skrbno, največkrat središčno kompozicijo. Težko se je ubraniti misli, da je v teh slikah Florisa Oblaku ostalo kaj malo simbolnega ali vsaj ne tistega, kar je nekoč tako izrazito izpopolnjevalo slikarske delavnice preteklosti. Zaradi tega je pri Florisu Oblaku v ospredju neposredno razmišljanje o smrti, o miselnem procesu, ki ga sproži zavest minljivosti. V takem duhovnem ozračju je zasnovan celotni opus. IGOR G UDRI H m k* razpravljamo Na pragu prihodnjega tisočletja__________________ Razprava o dolgoročnem razvojnem načrtu Skupščina SR Slovenije bo v kratkem obravnavala osnutek dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Za razliko od kratkoročnih načrtov, ki so v svojih predvidevanjih določni in podrobni, zajema dolgoročni načrt predvsem temeljno razvojno usmeritev predvidenega gospodarskega in družbenega razvoja, znotraj nje pa tudi dolgoročno usmeritev posameznih družbenih dejavnosti kot sta vzgoja in izobraževanje. Kaj nam obetajo sestavljala dolgoročnega razvojnega načrta? V otroškem varstvu predvidevajo, da bomo do leta 2000 vključili v vrtce okoli 60 odstotkov predšolskih otrok. Da bi imeli vsi otroci približno enake razvojne možnosti, naj bi bile vzgojno-varstvene organizacije še bolj odprte in prožne in naj bi vključevale vse starejše predšolske otroke v svoje programe. Izenačevanje razvojnih možnosti je eden glavnih ciljev tudi v osnovnem šolstvu, ki naj bi z novim programom življenja in dela uresničilo za celodnevne osnovne šole značilno sestavino. Vsaka osnovna šola naj bi v enotnem programu zajemala izobraževanje, prostovoljne in rekreativne dejavnosti. Otroci naj bi se vpisovali v osnovno šolo že takoj po šestem letu. Ko bodo dane možnosti, naj bi vse osnovne šole prešle na enoizmenski pouk. V usmerjenem izobraževanju je predvideno nadaljnje izpopolnjevanje programov, izboljšanje medsebojne usklajenosti med splošnimi in strokovnimi znanji, znanji za delo in za nadaljnje izobraževanje. V večjih središčih policentričnega razvoja naj bi ponudili mladim bolj celostno ponudbo programov srednjega izobraževanja. Srednja šola naj bi se organizacijsko in didaktično hitreje spreminjala in šla v korak s časom ter družbenimi potrebami. Hitreje naj bi se notranje spreminjalo tudi visoko izobraževanje, katerega programi naj bi bili bolj prožni in interdisciplinarni ter povezani z raziskovalnim delom. Dodiplomsko izobraževanje naj bi se nadaljevalo v različnih oblikah nenehnega izobraževanja. Osnutek dolgoročnega načrta sprejema zamisel o stalnosti izobraževanja in vzgoje. Izobraževanje odraslih ima v njem ustreznejše mesto kot v preteklosti, potekalo pa naj bi v različnih oblikah izobraževanja in usposabljanja, čimbolj prilagojeno odraslim in njihovim celostnim potrebam, tudi starostnikom. Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL, ki je 10. maja t.l. razpravljal o osnutku dolgoročnega načrta in prihodnosti vzgoje in izobraževanja, je bil do predloženih usmeritev bolj kritičen kot poh- valen. Dolgoročni načrt naj bi poleg vsega navedenega prikazal tudi izhod iz začaranega kroga, v katerem se danes pogosto vrtimo, ko razpravljamo o prihodnosti vzgoje in izobraževanja ter celotne družbe. Izobrazba, znanost in znanje niso za našo družbo breme in poraba — v njih moramo videti gonilno razvojno moč, zdravilo za zdajšnje napake ter pot hitrejšega gospodarskega napredka. Zato bi morali bolj smelo začrtati razvoj izobraževanja do leta 2000 in si postaviti zahtevnejše cilje. V obsegu izobraževanja, v obsegu vpisa v srednje in visoke šole ter v številu učencev in študentov smo že doslej dobro napredovali. Prednostno vprašanje za prihodnost je, kako povečati učinkovitost izobraževanja in vzgoje, kako ju posodobiti z izobraževalno tehnologijo ter oplemenititi z načrtnejšim izpopolnjevanjem in usposabljanjem učiteljev. Pedagoškemu šolstvu bi morali dati v načrtih prednost. Za izboljšanje kakovosti bi morali načrtovati, kako bomo prešli hitreje od reproduktivnega k ustvarjalnemu učenju in znanju, k večji individualizaciji pouka, k ustvarjalnejši vlogi učitelja in učenca. Taka šola zahteva manj številne oddelke in boljšo opremljenost z učili, zahteva tudi več denarja, vendar se tako vloženi dinar dobro obrestuje. Tudi to bi morali brez slepomišenja napisati, da bomo bolje poskrbeli za gmotni položaj delavcev te dejavnosti. Dolgoročni načrt naj torej ne bo seznam bolj ali manj skromnih želja in hotenj — nakazuje naj tudi izhod iz sedanjih protislovij; naj bo spodbuda za hitrejše premagovanje ovir in težav. Vemo, da se moramo v današnjih razmerah nasloniti predvsem na lastne moči in znanje — torej tudi na izobraževanje in vzgojo. Zato mora imeti ta dejavnost v prihodnosti prednostno mesto. Razmišljanje o prihodnosti terja razjasnitev sedanjosti, je zapisano v stališčih do osnutka dolgoročnega načrta SR Slovenije Republiške konference ZSMS. Mladi se zavzemajo za javno, odprto, demokratično in argumentirano razpravo o sedanjosti in razvojnih načrtih, da bomo odkrili, kako premagati sedanje težave in v prihodnjih petnajstih letih uresničiti načrtovane cilje. Za to se zavzemajo tembolj, ker ugotavljajo, da gre v zadnjih štirih letih smer družbenega razvoja bolj proti obdobju šestdesetih let kot pa proti letu 2000! Nemara je prav v tej kritični misli mladih najbolje izražena skrb, ki spremlja sedanje razmiš-" Ijanje o našem prihodnjem gospodarskem in družbenem razvoju, pa naj si to priznamo ali ne. J. V. KADAR GRESTE NA IZLET obiščite v VRBI: Prešernovo rojstno hišo — odprta je vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure; v DOSLOVCAH: Finžgarjevo rojstno hišo — odprta je od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 12.30 do 16. ure. Ob sobotah je hiša zaprta. Računalnik v šoli Kaj prinaša računalnik v šole? Računalniška vzgoja in izobraževanje danes prav gotovo pomeni nekaj drugega, kot je pomenila pred desetletjem in pol, ko je v slovenske srednje šole začelo prodirati računalništvo, najprej pri praktičnih znanjih v gimnazijah, leta 1979 pa je bilo računalništvo uvrščeno tudi v predmetnike večine štiriletnih tehniških šol. Seveda so bile možnosti za poučevanje, zlasti kar zadeva vaje na računalniku, večinoma neprimerne. Pa vendar, tedanja prizadevanja so bila podlaga za širši razmah računal- -ništva ob prehodu na usmerjeno izobraževanje. Učenci se zdaj seznanijo z osnovami računalništva že pri predmetu osnove tehnike in proizvodnje v skupni vzgo j n o- i zob ra,zbc n i osnovi, nato pa je računalništvo uvrščeno kot poseben predmet v večino štiriletnih smeri v programih srednjega izobraževanja. Novost je strokovno računalniško izobraževanje (računalniška in na-ravoslovno-matematična usmeritev), računalniška tehnologija pa počasi prodira tudi v strokovno izobraževanje. Leta 1982 je bil še v osnovno šolo uveden fakultativni predmet informatika in računalništvo, ki s svojimi smotri in vsebino zagotavlja povezavo s srednješolskim izobraževanjem na tem področju. Navedeno organizacijsko shemo, ki je komaj zaživela, bo treba seveda sproti dopolnjevati. Dovolj dostopni, a zmogljivi mikroračunalniki doma in v šoli spreminjajo možnosti za njihovo uporabo in odpirajo vedno nove. Informacijsko-računalniška znanja so tako v srednji kot v osnovni šoli potrebna bolj zgodaj, saj omogočajo večje razumevanje vloge računalnika v Izobraževanje odraslih mora postati množično 4. kongres andragogov Od 18. do 20. aprila je bil v Beogradu 4. kongres andragogov. Udeležilo se ga je okoli 580 delavcev, ki delajo na različnih področjih izobraževanja odraslih. Kongres je sprejel smernice za nadaljnje delo andragoških delavcev in za boljše zavzemanje vseh pomembnih subjektivnih dejavnikov za razvoj izobraževanja odraslih. Izobraževanje odraslih —- to se je na kongresu izražalo v vsej razpravi — terja usklajeno sodelovanje vseh družbenih dejavnikov združenega dela od strokovnih nosilcev dela do odgovornih političnih delavcev. V upanju, da je kriza le prelomnica starega in začetek uveljavljanja novega in boljšega, kar zahteva večjo kakovost izobraževanja, so se andragogi zavzeli za večjo udeležbo znanstvenoraziskovalnega dela tudi na področju . izobraževanja odraslih. Andragoški delavci bodo morali bolj ustvarjalno sodelovati s strokovnjaki in praktiki, ki delajo na različnih — sorodnih delovnih področjih. Mišljeni so pedagogi, antropologi, sociologi, ekonomisti, psihologi, jezikoslovci, inženirji in tehniki, umetniki, časnikarji idr. Izobraževanje odraslih se je že toliko razvilo, da lahko postane trajna dejavnost celotne družbe. Zasnova stalnega izobraževanja, deklarativno sprejeta na vseh ravneh, se prepočasi uresničuje med drugim tudi zaradi organizacijske razdrobljenosti in neusklajenosti nosilcev izobraževalnega procesa. Kongres poziva vsa združenja andragoških delavcev, da začno sistematično spremljati prakso, predvsem uresničevanje šolske reforme. Združeno delo mora naposled v celoti postopno prevzemati večjo odgovornost za izobraževalno politiko in večjo demokratizacijo izobraževanja. Izobraževanje odraslih naj postane sestavni del razvojnih načrtov in naj pripomore k zmanjševanju razrednih in socialnih razlik. Vzroke naglega upadanja števila udeležencev, ki se izobražujejo, pojasnjuje predvsem nizka motivacija za kakovostno in ustvarjalno delo, to pa porajajo tudi neustrezno nagrajevanje in napredovanje pri delu in slaba organizacija dela. Če dodamo še na novo sprejeti zvezni Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, ki v 19. in 22. členu predvideva, naj hi se denar, namenjen izobraževanju delavcev za pridobitev šolske izobrazbe, oddeljeval iz sklada skupne porabe, ne pa tudi iz materialnih stroškov, kot je bilo prej, potem je ta še nadaljnji vzrok za upadanje števila udeležencev izobra- ževanja. Kongres poziva predvsem sindikat in Gospodarsko zbornico, naj bolj pomagata odstranjevati ovire pri uresničevanju enotne zasnove izobraževanja ob delu in iz dela. Pri uresničevanju šolske reforme se kaže težnja po absolutizaciji šolskih dejavnosti. Ne gre za zanikanje primarnosti rednega izobraževanja mladine. Izsledki številnih domačih in tujih raziskav dokazujejo, da ni družbenega napredka brez višje kulturne ravni starejšega rodu, saj so člani tega tako ali drugače vzorniki mladine. Ob zdajšnji izobrazbeni sestavi zaposlenega in nezaposlenega prebivalstva težko pričakujemo hitrejši razvoj informacijske družbe, v kateri postane znanost najpomembnejša proizvajalna sila. Združeno delo bo nujno moralo ustvarjati, med drugim, boljše razmere za izobraževanje delavcev za pridobitev strokovne izobrazbe. Prav tako pomembno je razvijati vse oblike in načine neformalnega izobraževanja, ki prispevajo h kulturi dela in kakovosti življenja. Mnogi celo menijo, da se kriza izraža predvsem v zanemarjanju etičnih razmerij pri delu, slabih medsebojnih odnosih in odnosu do družbene lastni- Praksa izobraževanja odraslih še vedno v marsičem vztraja pri »pošolanju« odraslih, metode, načini in izobraževalne vsebine se premalo prilagajajo naravi odraslega in družbenim potrebam po izobraževanju. Še vedno je čutiti sledove prosvetiteljstva, avtoritarnih družbenih odnosov, ortodoksnosti, tehnokratizma in drugih negativnih ostankov preteklosti. Združeno delo naj bi v celoti aktiviralo svoje materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za večji razmah izobraževanja ob delu in iz dela. Izobraževanje odraslih za življenje in delo mora postati množično. Na kongresu so veliko govorili o nerazviti izobraževalni funkciji v delovnih okoljih; občutno zaostaja dolgoročno in širše načrtovanje izobraževalnih potreb in povezovanje izobraževalnih programov s tehnološkimi in razvojnimi potrebami. Samoupravljanje je že samo sebi velik izziv izobraževanja odraslih. Razcvet izobraževanja odraslih v prejšnjem obdobju je povezan z začetnim vzponom samoupravnih odnosov in prakse. To izobraževanje je porinjeno na obrobje in ga kaže posodobiti in ponovno razvijati. Če ta stališča ne bodo postala sestavina celotne družbene politike, bo zanemarjanje izobraževanja odraslih ena od ovir hitrejšega družbenega razvoja. STANKA KUŠČE>ZUPAN strakah, pa tudi hitrejše uveljavljanje pouka z računalniki. Tak pouk je lahko demonstracijski in v miselno izbranih učnih enotah bogati učiteljevo delo, lahko pa je, zlasti v boljših delovnih razmerah, to tudi individualizirani in skupinski pouk učencev samih na računalnikih. In prav sposobnost znati uporabljati računalnik je bistvo računalniške pismenosti in prvi korak pri uvajanju računalnikov v šole. Seveda pa sami računalniki tega ne omogočajo. Bodo šole imele potrebno opremo in usposobljene učitelje? Širša uporaba računalnikov pri pouku se povezuje z nekaj nerešenimi vprašanji. To sta zlasti ustrezna računalniška in programska oprema šol in izobraževanje učiteljev. Za rešitev prvega vprašanja poteka razpis na podlagi normativa minimalne in priporočljive opreme za osnovne in srednje šole v SR Sloveniji. Šolska oprema je predvidena za frontalni pouk in samostojno delo učencev, pa tudi za pomoč pri administrativnih opravilih v šoli, zato so postavljena merila precej zahtevna. Računalniška izobraževalna programska oprema je najbrž zdaj najresnejša težava, če želimo, da bodo računalniki v šolah pametno izrabljeni. Odzvati se je treba navdušenju mnogih, saj bi bilo čakanje bržkone bolj škodljivo kot pretirano zaupanje v računalnik. Izobraževalni programi že nastajajo, vendar naj bi nastajali načrtno, predvsem pa bi morali ustrezati določenim merilom kakovosti. Zelo hitro bi bilo treba povezati mnoge (raziskovalce, učitelje, študente, učence), ki imajo voljo in znanje, strokovno-metodično in metod-loško-programersko, v ustvar- Po jalne skupine po predmetni!1 dročjih. Pri tem bi bilo se' j. treba poskrbeti za ocenite' potrditev kakovostne prog1, ske opreme kot učila ter zaf? viti financiranje in razpošilf te opreme šolam. Vse to je e1 f nizacijsko zahtevna, a izvedi ^ naloga. Pri izobraževanju učitelje), pouk s pomočjo računaj6 smo, žal, šele na začetku, vsake metodike na pedag1 akademiji in na univerzi bi ri, vsebovati tudi uporabo raču J1' nika pri poučevanju. V seda razmerah je lahko učitelj P'11 nalništva v srednji šoli ali pa telj fakultativnega pouka formatika in računalništ'1 V|1 osnovni šoli nosilec naprej?' prizadevanj, če bo imel de Jc znanja. Kii 'ke iTki Z računalnikom v matematiko Odkar v slovenskih sre<)ln! šolah poučujemo računalni* nosijo večji del bremena (i* dovoljstva) pri pionirskem janju računalnikov v šole uč1 matematike. Računalnik priložnost za drugačno pou nje matematike ter za obravT) bolj stvarnih in tudi bolj cel jo nih problemov. V matem postaja vse bolj pomemben * k ritemski, konstruktiven in sl sh turiran način reševanja pro1^ ma, s poudarkom na razi*!' problemske situacije, defil problema ter na izdelavi in liži različnih rešitev. Ali nas nekatere svetovna i; >r< kušnje, npr. v ZDA in ZRN dijo v to? Za zdaj ne. Vendi1 ? je računalnik na šoli prav go •' izziv za čim boljšo izrabo njiitt vih možnosti. Počasi, a zanes prehajamo v novo obdobje r^a nalniške vzgoje in i zob raže v,h s lC( lelj nil lez 'kr ALEKSANDER COKAN Kongres o problematiki g delavcev na jezikovno 1' mešanih območjih_________m Od 2. do 5. maja je potekal v majhnem tirolskem mestecu Brixnu zanimiv kongres na temo Problemi delavcev na jezikovno mešanih območjih. Kongres je pripravila Evropska ekonomska skupnost (CEE). Na njem so sodelovali predstavniki političnih in sindikalnih organizacij nemške manjšine iz Južne Tirolske, francoske manjšine iz Doline Aoste, nemške manjšine iz Belgije in slovenske manjšine iz dežele Furlanija — Julijska krajina. Slovensko manjšino je zastopal Sindikat slovenske šole iz Trsta. Poročila posameznih delegacij so pokazala, da je najbolj zaščitena nemška manjšina iz Južne Tirolske. Ta manjšina ima zaščitni zakon že od leta 1960 in od tedaj se dvojezičnost tudi spoštuje. Toda vse državne službe so še vedno v rokah italijanskega prebivalstva. Leta 1972 je bil podpisan sporazum med Avstrijo in Italijo, po katerem naj bi dobila manjšina nov zaščitni zakon. Šole so za nemško jezikovno skupino v nemščini, obvezen pa je tudi pouk italijanščine. Kar zadeva zaposlitev v državnih službah, so vsa mesta, ki so na voljo, sorazmerno razdeljena na vse tri etnične skupine, ki živijo na Južnem Tirolskem: nemško, italijansko in latinsko. Mesta za državne službe razpisujejo, in kandidati morajo dobro obvladati oba jezika: italijanščino in nemščino. Državni uslužbenci dobivajo denarni dodatek za dvojezično poslovanje. Iz poročil predstavnikov Doline Aoste je bilo mogoče razbrati nezadovoljstvo; čeprav ima francoska manjšina priznano popolno dvojezičnost tako v javnih službah kot v šolstvu, ostaja ta le na papirju, saj tako v javnih ustanovah kot tudi v šolstvu prevladuje italijanščina, francoščina pa je vedno bolj zapostavij o), Zanimivo je bilo pol) predstavnika nemške manjši1 na Eupna v Belgiji. V Belgiji Ž1 icj tri jezikovne skupine: Fb e Nemci in Francozi. Vse tri pine imajo enake pravice, f1 ška manjšina ima okrog 701 j prebivalcev, ki živijo strnjei1 iar istem ozemlju. Kongresa 5 o. udeležila štiričlanska deleg* ki je predstavljala najpoirk nejše belgijske politične stra tj Nemška manjšina nima ne s' stranke ne svojega sindikata deluje v vseh vsedržavnih s! kah in sindikatih. Šole iali nemščini, v deželnih svetih f' tudi predstavniki manjšin problemih zaposlenosti in C rj stvu v Furlaniji-Julijski kraj1 a, poročal tajnik Sindikata slo ^ ske šole Andrej Škrinjar. P nc dal je, da Slovenci v Italiji vedno čakamo na globalni čitni zakon, in to 40 let po oj boditvi. Edini zakoni v Kf Slovencev so na šolskem pd ju. V štirih dneh bivanja v Bi so si delegacije ogledale tiri, nimivosti kraja: škofov d vi aru 'ja zdaj muzej, gorsko vasico , /a turn (Feldturns) in zanimiv^ Delegacije je sprejel tudi bri® ški župan. Ob koncu kongresa, v ne l)aio in da sta jezikovno zna-fln sporazumevalna spretnost sad prizadevanja vseh e|jev. Učitelji naj bi torej je-,(vn° vzgojo vpletali v svoje .d'Sistematično in s primernim do'km. Zato pa bi morali lo tudi sami dobiti primerno °vno izobraževanje že na kjer se izobražujejo za po-Pu tudi ob delu. To izobra-_e žulijo kulturni dnevi. ^ulturni dnevi so novost? Na narjih smo slišali za vsebino jnotre teh dni, vse pač samo l !rr>o, ker je organizacija pre-in fena »iznajdljivosti in ustvar-sposobnosti« učiteljev, začetku šolskega leta smo e^'li in oddali podrobnejši .;/* kulturnih dni po mesecih, z lo ln^n.° določeno vsebino, p Jalci in sodelavci. Nismo pa ,j, .lovali visokega snega, pok-ienega avtobusa, nezakur- o jene ali premalo zasedene kinematografske dvorane, zato nismo mogli na načrtovano gledališko predstavo, koncert in ogled izbranega filma. Meseci pa so minevali hitro, kot znajo in morajo samo v šoli. Konec šolskega leta je tu, slaba vest v zvezi s kulturnimi dnevi pa vedno večja. Seveda so mogoče še drugačne različice kulturnega dne, toda... Začela sem se spraševati: v šolskem letu so načrtovani trije ali štirje kulturni dnevi; so drugi ne-kulturni? Bom kulturo v pripravi na kulturni dan pisala z veliko ali malo začetnico? Ali sploh vem, kaj je kultura? Bo ta koncentrirana kocka kulture spremenila okus moje pedagoške juhe? Ali ni celotno pedagoško delo stremljenje h kulturi? Ali kot učiteljica ne opravljam vsak dan v šoli tudi del kulturnega poslanstva, ki mu pravim z zastarelim izrazom »vzgoja srca«? Kdo mi ne zaupa, da res to delam? Sem res samo na pedagoško njivo postavljeno strašilo? Seveda ne mislim, da je vseeno, če odpade težko pričakovani koncert, film, predstava. Z veseljem in s hvaležnostjo sprejmemo vse ljudi, ki so nam z glasbeno, besedno, likovno, gledali- ško in še kakšno umetnostjo pripravljeni obogatiti doživljanje sveta. In prav je, da so v številu načrtovanih tednov pouka upoštevani dnevi v te namene. Vemo tudi, da smo se za kulturne dneve odločali tudi prej, ne da bi jih posebej tako imenovali. Lahko se zgodi, da bo usoda kulturnih dni podobna usodi osmih marcev. ANICA PERPAR ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO LJUBLJANA, Poljanska cesta 28 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. za organizacijsko enoto Dravograd — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA ZA RAZREDNI POUK Delovno razmerje bo sklenjeno s 1. 9. 1985 za nedoločen čas. 2. za organizacijsko enoto Koper — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO v osnovnem in srednjem izobraževanju Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z Zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — pod 1. najmanj višja izobrazba ustrezne smeri pod 2. visoka izobrazba ustrezne smeri . - . s — 7 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ih opravljen strokovni izpit. Kandidata bosta imenovana za 4 leta in sta lahko po končanem mandatu ponovno imenovana. Osebni dohodki po pravilniku Zavoda SRS za šolstvo. Zavod nima prostih stanovanj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28 — komisiji za delovna razmerja. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh od izteka roka za vložitev prijav. Vsa pojasnila dobite v splošni službi Zavoda SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28, telefon 319-066, oz. v organizacijski enoti Dravograd in Koper. Treba bo izbrati nova besedila Spoznavanje narodnoosvobodilnega boja iz beril za razredno stopnjo osnovne šole V učilnicah se že srečujejo rodovi učiteljev in učencev, ki niso bili priče NOB. Pretrgan je neposreden prenos živih in doživetih informacij. Za učence je naša revolucija preteklost, sicer slavna, vendar za nekatere že tako oddaljena, da se njihove predstave o partizanih in okupatorjih prekrivajo s predstavami o junakih ameriškega zahoda. Neugodne gospodarske razmere poglabljajo socialne razlike, za lo pa so občutljivi zlasti otroci. Tudi belo-črno prikazovanje naše preteklosti in idealiziranje sedanjosti se sprevrača v nasprotje tega, kar smo z vzgojo hoteli doseči. Vrednote potrošniške družbe najdejo našo moralo. postali pa smo občutljivejši ob razhajanju med besedami in dejanji. Vedno manj je »verujočih«, zlasti mladi kritično sodijo preteklost in sedanjost. Spoznavanje NOB, vrednot in ciljev ter razvijanje teh pa je eden izmed kažipotov iz navkrižja sedanjih protislovij naše družbe. Kljub temu da učenci vodeni sledijo otroški literaturi s tematiko NOB, pa so berila še vedno antologije besedil, ki so namenjena organiziranemu šolskemu branju in interpretaciji pod učiteljevim vodstvom. Besedila v berilih so tudi umetniški prikaz revolucije in brez take predstavitve bi zlasti na tej stopnji ostajalo veliko pojmov o NOB le na ravnini jezikovnih in ne konkret-' nih predstav. Pisatelj ali pesnik z močjo besede prikličeta v sedanjost veličino velikih in majhnih dejanj, zmag in bojev ter oživita pogum in trpljenje udeležencev naše slavne preteklosti. Izhodišča za intepretacijo so učno-vzgojni smotri, ki poudarjajo ne samo estetsko doživetje, ampak tudi vzgojo za vrednote in pridobite NOB. Slednje učitelja ne sme zavesti v moraliziranje in pedagogiziranje, zlasti, ker je v berilih več besedil iz povsem didaktičnih in pedagoških potreb. Interpretacija mora približati narodnoosvobodilni boj v vseh njegovih razsežnostih. Iz prakse namreč vidimo, da ostaja v zvesti naših učencev njegova zelo enostranska podoba (nasilje, boj, zmaga). Taka predstava naše revolucije je nastala in še nastaja tudi ob filmih s tematiko NOB, narejenih po vzorcih westerna. Besedila v berilih omogočajo, da učenci spoznajo oboroženo revolucijo kot osvobodilni boj proti okupatorju (Oče je izkopal puško), prežet s humanimi dejanji, ki so se kazala zlasti v odnosu do ranjencev in nemočnih sploh (Počitek, Pred taborsko steno). Interpretacija naj poudari kulturne razsežnosti našega upora: boj za materini jezik (Zgodba o petelinčku Kikerik-cu). vlogo in moč umetnosti v boju (Kajuh je padel), pomen pisne informacije (Tiskarna pod hlevom), NOB kot inspiracija za nova umetniška dela (Spomini s poti v Jajce. Požirek kisle vode), skrb za šole (Naša živina). Učenci naj spoznajo moč partizanske vojske, v kateri so se bojevali moški in ženske (Gozd je še vedno isti) ob pomoči in sodelovanju civilnega prebivalstva (Čez Savo) zlasti pa otrok (teh besedil je največ). Če bomo izpostavili narodno in socialno naravo upora (Zveza mora ostati, Kraški pionirji. Nočni obisk. Delati moram) in skupen boj ju-goslovanskin narodov (Izgnanci, Spomini s poti v Jajce,Smrt Lole" Ribara) bomo presegli romantični patriotizem, ki nosi v sebi kali nacionalizma. Besedila na temo NOB morajo izzveneti v obsodbo vojne, ki prinaša trpljenje in razdejanje (Kako smo bežali), kruto posega v otroštvo in človekov intimni svet (Jurijeva skrivnost, Vojna se je začela, O fantiču, ki je imel ptičke rad), v obsodbo zločinov (Roža sredi jase), barbarstva (Knjige so gorele) in ponižanja človeškega dostojanstva (Žigosani Danč). Humoristična'bese-dila; žal eno samo (Doktor Ljubo), kažejo na globoko človečnost borcev, ki niti v najtežjih trenutkih niso izgubili smisla za eno izmed najbolj žlahtnih vrednot življenja. Če je v prvem in drugem razredu psihološko in pedagoško utemeljeno belo-črno prikazovanje NOB, kasneje s tako metodo dosežemo ravno nasprotni učinek. Učenci morajo spoznati pogum in strah. Strah pred smrtjo (Gozd je še vedno isti) je boj za svobodno in dostojanstveno življenje. Brez spoznanja o enkratnosti življenja ne bodo dojeli veličine in smisla, niti ne tragike umiranja otrok, talcev, izgnancev in borcev (Pravljica za malo kurirko, Pesem talcev. Trije sinovi stare Korenovke) ne vere v zmago in življenje (Premagane ovire. Nočni obisk). Revolucijo morajo spoznavati tudi kot veliko preizkušnjo, ki je hi prčsthl vsakdo (Požirek kisle vode). Le tako kasneje ne bodo doživljali razočaranj, ko se bodo srečevali s težjimi konfliktnimi okoliščinami preteklosti in sedanjosti. Še tako vsestransko poznavanje NOB je samo znanje o revoluciji, ki pa ne zagotavlja, da bodo učenci njene vrednote tudi sprejeli in jih razvijali dalje. Žato morajo učenci čas oboroženega boja tudi doživeti. K uresničitvi tega smotra prispevajo predvsem umetniška besedila, ki vplivajo na učenca spoznavno, čustveno in motivacijsko. Odločilnega pomena je učiteljev odnos do naše preteklosti in sedanjosti, ki se kaže ne samo v prepričanju, ampak enako v strokovni poglobljenosti ter izbiri metod in oblik dela. Če smo v uvodu ugotavljali časovno odmaknjenost od NOB ter pomen tistih besedil, s katerimi lahko premagamo to oddaljenost, pa prav tako opažamo, da se prikaz revolucije konča z besedili, ki ne segajo v naslednja štiri desetletja, v katerih se nadaljuje boj za uresničitev idej NOB. Štirideset let pomeni bogato bero v mladinski književnosti na temo NOB in življenja po njem. Izbor novih besedil bi izpolnil prazni prostor in bi pripomogel k večji in smotrnejši aktualizaciji pouka in izrabi učiteljevega dragocenega časa. V zdajšnjih berilih pogrešamo besedila, ki bi prikazovala: — boj Jugoslavije in Tita za mir in neuvrščenost; — besedila z vrednoto bratstva in enotnosti; — boj za obnovo porušene domovine, dosežke in težave ter sodelovanje pionirjev; — življenje in delo pionirjev v današnji šoli, krajevni skupnosti in spreminjajoči se družini; — besedila, v katerih ženska ne bi bila samo partizanska mati, ampak tudi borka in povojna družbeno-politična delavka. OLGA BERTOK Tudi šolar potrebuje igre in igrače lil Oh 8. mednarodni razstavi učil in šolske opreme od 8,—12. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je Zavod SRS za šolstvo priredil med mnogimi tematskimi posvetovanji tudi strokovni posvet o vzgojno-izo-braževalni funkciji igre in igrače v osnovni šoli. Posvet so vodili strokovnjaki: mag. Ljubica Marjanovič-Umek, prof. Dora Gobec in mag. Janez Ferbar. Udeležili so se ga predvsem učitelji, ki delajo z učenci v prostem času v oddelkih podaljšanega bivanja in v celodnevnih šolah. ustvarjalnost. Pobujajo se različna čustva in sporočajo napetosti. Ob skupinskih igrah se oblikujejo socialne in moralne ter delovne navade, urijo ročne spretnosti in telesne zmogljivosti. Igra nudi idealen način za tekmovanje med učenci. Ob tem se navajajo dobivati in zmagovati, pa tudi izgubljati in častno prenašati neuspeh. Pravilno izbrana igra in igrača sta za šolskega otroka vzgojno in terapevtsko sredstvo. Posvet je bil organiziran v skladu z nalogami pri preobrazbi osnovne šole in pomeni nov korak k razumevanju otrokovih potreb in značilnosti v njegovem razvoju ob vstopu v šolo in v nadaljnjih letih. Namen posveta je bil prikazati, zakaj sta tudi šolarju potrebna igra in igrača, ob tem pa demonstrirati nekatere igrače, ki so sedaj na trgu šolam na voljo. Prav tako pa tudi staršem. Mag. Ljubica Marjanovič-Umek je obdelala problematiko otrokove igre v nižjih razredih osnovne šole iz psihološkega in pedagoškega vidika. Prikazala je, da otrok ob vstopu v šolo ne preraste igre in igrač, ki jih je imel doslej, le igra se z njimi nekoliko drugače. Šolar postaja realist, zato naj bi bile igrače podobne stvarnim predmetom. Še vedno potrebuje ljubkovalne igrače za domišljijsko igro, gradbene materiale za ustvarjalno igro, družabne igre z določenimi vsebinami za razvedrilo in zabavo, sestavljanke, pripomočke za razgibalne igre in kasneje že zahtevnejše tehnične igrače za funkcionalne igre. Avtorja igrač prof. Dora Gobec in mag. Janez Ferbar sta prikazala didaktične igrače, obrazložila smotre, uporabnost, možnosti za ustvarjanje in razvijanje logičnega mišljenja v matematiki in naravoslovju. Pri praktičnih vajah so udeleženci spoznali, da daje igrača Možiček kopitljaček otroku neštete spodbude za spontano igro: barvanje, oblačenje, postavljanje v različne položaje in vloge; pri igrači Barva k barvi učenec kombinira po določenih pravilih barve in oblike. Igrača Tangram razvija otrokovo domiselnost in predstavljivost, ko iz geometrično preprostih delov sestavlja množico različnih likov. Igre Na en, dva, tri so miselne in tekmovalne narave. Z njimi se igrajo lahko učenci od sedmega leta dalje in tudi odrasli. Zahteva pa ostro opazovanje krogcev in ploščic, kombiniranje in hitro računanje na pamet. Ce pa to komu še ne gre, pravi avtor, se bo ob tej igri naučil, da sapi ne bo vedel, kdaj, ker ga bo igra potegnila za seboj. Poročevalka je poudarila, da tudi igra in igrače oblikujeta otrokovo osebnost. Ob tem se urijo umske sposobnosti: zaznavanje, domišljija, sposobnost za kombiniranje, iskanje in odkrivanje različnih možnosti in Igre v zbirki Hamurabi so namenjene miselnemu razvoju otrok različne starosti in odraslim. To so slikovne uganke: ra-zvrščanke, urejanke, prirejanke, nizanke in igre z razsodnikom »hamurabijem«. Vse te igrače so bile tudi razstavljena v paviljonu Državne založbe Slovenije na razstavi. Igrače je ta založba tudi založila. Pred izidom sta pa Pot skozi prve črke Ilustrirane knjižnice iz zbirke Čebelica iz leta v leto dopolnjujejo nove izdaje; v vsem tem času se je tako oblikovala zbirka s precejš- njo tradicijo, obenem pa se je — glede na njeno vlogo in namen — tudi jasneje izoblikoval njen knjižni program. Te knjižice spoznavajo otroka s kakovostnim domačim in tujim leposlovjem, uveljavile pa so se predvsem kot dopolnilo k šolskemu branju v prvih dveh razredih osnovne šole. Prav veselo in prijetno neprisiljeno spoznava otroke ^ poezijo knjižicaJOŽEK IMA HIŠKO. V njej so izbrane otroške pesmi Iga Grudna. Med pisanimi, nazorno predmetnimi ilustracijami Marjance Jemec-Božičeve so raztresene izrazite zvočno igrive, lahkotne, rimane pesmice. Med prvimi šestimi knjižicami, ki so izšle v letošnjem programu, so tri izmed njih natisnjene v ver-zalkah. Po tisku sodeč so torej namenjene začetnikom, vendar se po vsebinski zahtevnosti skoraj ne ločijo od drugih treh knjižic, ki so očitno namenjene otrokom, že nekoliko vajenim branja. Kitajske živalske pravljice LAHKOVERNI SRNJACEK zbirajo v marsikdaj precej krutih zgodbicah, ki se spletajo med človekom in živaljo ali pa med živalmi in imajo celo naravo basni, globoke nauke in spoznanja. Besedilo je natisnjeno v malih črkah, a branje še vedno olajšujejo razmeroma veliko tiskane črke. Knjižica PETELIN IN SONCE je makedonska ljudska pravljica, ki posega v pradavnino. Pripoveduje o živalih, ki bi soncu rade storile kaj posebno dobrega, pa ga s svojimi domisleki tako razžalostijo, da utone v morju. To je tudi pripoved o petelinovi zvijačni domislici, s katero sonce spet prikliče nazaj, a le čez dan; proti večeru se spet vrne v morje in zjutraj vzide iz njega. Ne le pravljična vsebina, tudi besedilo je natisnjeno tako, da uvršča knjižico med začetna bralna besedila, k branju pa pritegnejo tudi barvne ilustracije, ki so delo Jane Vizjak. Pestro branje so tudi kratke Zgodbice iz ŠOLE 7.A VELIKE, ki ne izkazujejo le avtoričine domiselnosti, marveč tudi smisel za humor. Zgodbice — kot da so same del otroške fantazije, sveta, v katerem dobijo običajni predmeti drugačne razsežnosti in vrednosti. Iz te drugačne perspektive izhaja tudi posebna logika otroškega sveta. Nasproti vsakdanjemu redu in svetu stoji narobe svet s svojimi domislicami: vse v. tem svetu je igra. Besedilo teh kratkih pripovedi je napisala Mirjana Stefanovič, ilustracije pa so delo Matjaža Schmidta. Ena od letošnjih knjižic iz zbirke je naslovljena KDO LETI NAJ VIŠE. V njej je izmed številnih Ezopovih basni zbranih deset kratkih, znanih basni, dodatek h knjižici pa na kratko označuje pisc.a in njegovo delo. Tudi to besedilo je natisnjeno v verzalkah in opremljeno z barvnimi ilustracijami. Pisec pravljične pripovedi O MODREM KMETU je Boleslaiv M. Dlugoszeivski. Knjižica pripoveduje o kmetu, ki z zvijačo, užene svojo klepetavo ženo, saj bi ga s svojo jezikavostjo skoraj pogubila; z domiselnostjo si reši bogastva, njegova žena pa postane resna in modra. Besedilo je namenjeno otroku, že nekoliko uvedenemu v branje, izpopolnjujejo pa ga črno-bele ilustracije Marjete Cvetko. V. K. še dve didaktični igrači, in to Ali veš — za spoznavanje pojmov predšolskega otroka ter Črke in besede —kot priprava otroka na branje in pisanje. Tako smo dobili na trg nekaj igrač za šolarja. Dolga leta smo jih pogrešali, od tedaj, ko je presahnil uvoz. Ker ni bilo povpraševanja po njih, jih tudi niso izdelovali. V razpravi o vzgojno-izobra-ževalnem pomenu igrač so udeleženci nakazali tudi nekatera strokovna vprašanja: ali naj prepustimo otroka, da se igra spontano, po lastnih zamislih in interesu, ali naj opremljamo sestavljanke in druge igre z navodili, skicami, slikami, vzorci? Kje je razmejitev med igro in tehnično vzgojo? Nadalje: ali naj otroke pri telesnovzgojnih in skupinskih igrah vodimo, usmerjamo in jim organiziramo igro, ko izčrpajo svoje zamisli? Ali ni to potem že telesna vzgoja? Kako je z didaktično igračo, kjer je postavljen določen smoter in so dana na- tančna navodila? Ali je to še igra ali pa je že neka vrsta učenja? O teh problemih bo treba še veliko razpravljati in vprašanja razčistiti. Udeleženci posveta so posebej poudarjali, kako pomembna je igra za otroke, ki prebijejo pretežni del dneva v šoli, od zgodnjih jutranjih do sredine popol-danskih ur. Igranje jih sprošča telesne in duševne napetosti, ki jo povzročata šolsko okolje in red, jih razbremenjuje in blaži utrujenost. Ob tem so sprožili pereče vprašanje, od kod dobiti denar za nakup igrač. Morda bi ga nekaj dobili z zbiranjem odpadnega gradiva, zaslužili z delovnimi akcijami zunaj šole v organizacijah združenega dela, kako igračo bi prinesli tudi od doma. Posvet je uspel s tem, da smo igro in igračo, do katere ima tudi šolski otrok pravico, vpeljali v šolski prostor in program kot vzgojno-izobraževalno sredstvo. TONČKA METELKO I* Za razvijanje otrokov ustvarjalnosti lil: Jedd Garet: Strah pred naravo, akril na temo Izgubljeni in najdeni paradiž Otrok naj bi dobil vpogled v različna področja umetnosti in dojel umetnost kot celoto; ob tem spoznavanju naj bi razvijal tudi svoje ustvarjalne sposobnosti, hkrati pa se seznanjal s temeljnimi sestavinami kulture in estetske vzgoje. To so bile izhodiščne zamisli avtorjev, ki so pripravili didaktični komplet celostne estetske vzgoje; komplet je uporaben za delo v prvem in drugem razredu osnovne šole. Državna založba Slovenije in Pedagoški inštitut sta pripravila komplet na podlagi strokovnih dognanj, nastalih ob večletnem raziskovalnem delu na področju estetske vzgoje za osnovno šolo. Pri pripravi kompleta so sestavljala upoštevali Program življenja in dela osnovne šole, zato poskuša didaktični komplet prispevati k preobrazbi osnovne šole, kot je začrtana v tem programu. Komplet je zasnovan tako, da se med seboj povezujejo različna področja estetske vzgoje; šele tako povezana vzgoja (kot umetnostno, kulturno in estetsko področje) naj bi otroku omogočila razumevanje umetnosti kot celote. Komplet obsega osem področij: filmsko, glasbeno, gledališko, knjižno, likovno, lutkovno in plesno področje ter področje celostne estetske vzgoje. Tako obsežen, opremljen s pripomočki, spodbudami za umetnostno delovanje ■s številnimi didaktičnimi iS1] 'hvi lutkami, fotografijami, diap% vi, glasbenimi kasetami, kami, dorisovankami . naša nekaj novega za učiteljO ji^^ učenca; odpira nove možn^fa^ spodbuja k estetskemu nju umetniških del in k nju. Če bo didaktični komp% prinašal takšne spodbude -T M ~verjanje na 23 šolah je to p»K p — potem bo izpolnjena 1 starina učinkovite estetske 'f, je, ki skuša razvijati pred%r' otrokovo ustvarjalnost in 1 oblikovati celostno osebno*1 uv Tako zasnovani prot, e omogoča tudi učitelju zf vejše delo z učenci, v sprošča ^ okolju se oblikujejo Pr's!is' stiki, učitelju pa odpira moft -p za dopolnjevanje, povezoval1 zboljševanje vzgojnega ^ Skupina strokovnjakov, ki J delala komplet je v progratn11 ^ lostne estetske vzgoje priprl 1 83 metodičnih priprav za usp izvajanje programa, te pf jj^ vepa je mogoče dopolni ^ glede na izkušnje, pridobijo ,c( praktičnem delu. \0^ Didaktični komplet CE^ ijQr Novi ovitki zvezkov bodo učitelju pomagali, učenca pa vzgajali Trdovratni založniki zvezkov so končno popustili; ali boljše. eden izmed njih — mariborski Večer. Nekajletno prizadevanje Zavoda SR Slovenije za šolstvo, da bi tudi ovitke zvezkov izrabili za kaj pametnejšega kot za reklamo kavbojk, raznih tapet in za reklamo teniških silhuet, tujih športnikov, je poplačano s poskusom, ki se ga lahko vesele tako učitelji kot učenci. V pro- daji bodo novi zvezki z drugačnimi ovitki. Zdaj pa k zvezkom. Za leto 1985/86 je Večer opremil štiri zvezke s posebnimi ovitki, s katerimi bistveno spreminja ustaljeno opremo jugoslovanskih zvezkov. Ovitki na treh zvezkih so posvečeni varstvu narave, eden pa prometu. Tiskani bodo v veliki (A4) in v manjši (A5) izvedbi. Opremo so pripravili: Marjanca Jemec-Božič (svobodna likovna umetnica), Božo Kos (urednik Cicibana) in Marko Kmecl (uslužbenec Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo). Ustvarjalce je pri oblikovanju ovitkov vodila misel, da je tudi zunanja podoba zvezkov lahko vzgojna in ima didaktično vrednost. Zato so gozdarji izbrali tri najbolj aktualne teme o gozdu. Aktualnost je bila izbrana glede na starost in znanje glavnih »porabnikov«, to pa so učenci osnovne šole. Prva tema na ovitkih predstavlja uravnoteženo, bogato, pestro in dragoceno slovensko krajino z značilno prevladujočo gozdnato podobo, ki daje tudi dom številnim in raznovrstnim živalim. Privlačna ilustracija Marjance Jemec Božičeve je razdeljena na dva dela (dve platnici), ki prikazujeta isto krajino poleti in pozimi. Učitelj ima torej že na ovitku temo, ki daje možnost za obravnavo pokrajine in njenih prebivalcev v različnih letnih časih. Vzgojno jedro drugega zvezka je skrb za obnovo gozda in varovanje. Gozd se sicer sam obnavlja (naravno), toda včasih je to zelo težko in dolgotrajno, takrat je obnova s pogozdovanjem hitrejša in boljša. Prav učenci so v Sloveniji tradicionalno (več kot 60 let) najmnožičnejši prostovoljni pogozdovalci. Gozdarji imajo kot priznanje za pridne pogozdovalce pripravljene lepe značke; bronaste za enkratno, srebrne za dvakratno in zlate za trikratno in večkratno sodelovanje pri pogozdovanju. Ta značka je na ovitku posebej prikazana in poudarjena. Tretji zvezek je opremljen s podobami iz zelo znanega GOZDNEGA BONTONA, ki ga je pred leti izdal Gozdarski vestnik in ki ga poznajo na mnogih slovenskih šolah. To so karikature Boža Kosa; te opozarjajo, učijo ali pa sc posmehujejo ti- torej pripravljen — za bodo lahko z njim p o map najmlajši osnovnošolci; n® ^ jejo pa že drugi del — naddl ^ nje prvega didaktičnega kol 0,v ta. v- K. "oj Mn H itflV, K, faln M }°ii stim, ki onesnažujejo, uniČ* 'toč in zanemarjajo gozd. !Pre Četrti zvezek obravnava I !e /, met na cesti. Učenec se na o'’ klg, seznani s številnimi cest1 »ta,, prometnimi sredstvi ter s p1 ledc lom na prehodu za pešce; ima pešec sicer prednost >! varen, vendar tudi on ne mo1 'eh ne sme ovirati prometa 1 [ev, postane tudi na prehodu za p ’<»,) nevarno. ,(t. Vsi ovitki so v lepih barv* »ep na kakovostnem papirju. P so na založnikovo zahtevo' besedil, čeprav so bili osi,l'°i' pripravljeni z besedili. Z'1 bodo namreč prodajali po Jugoslaviji, večjezična ope pa bi jih bistveno podražila Zvezki imajo v spodnjem' ^ poseben simbol: svinčnik J Vi ganjajočo vejico; ta simboli ustvarjalnost znanja in je 1^ znamka (uporabljali jo b > tudi v prihodnje), da zvezek * poroča Zavod SR Sloveni) šolstvo; ta je poskrbel za vi- no. estetsko in vsebinsko ^ v°/ tves šenost opreme. Ic, Na . zvezku je tudi pos^j^ prostorček za vpis potr^,, ^ učenčevih podatkov. Ta prtf je spet večji in na vidnem m£ V da bi bila učenčeva oseb '»ej poudarjena, hkrati pa sili uči1 'Os, in učenca, da s primernim vpi' *°h' ostrita estetsko sestavino u*ak čevega izobraževalnega Doslej so bila mesta za učebj ^ ime in druge podatke izribLjJ na robove ovitkov ali pa nega prostora sploh ni bilo: seveda pedagoško in vzgojneL robe. Šolam priporočamo, n*! Z ustrezno pozornostjo posk)*! eljs da bi njihovi učenci kup)1 Ni, zvezke, ki bodo pomembne kji daktično dopolnilo v vzgojf larr procesu. Svetujemo, naj se^jše pravočasno povežejo z oh111 )l!>a nimi papirnicami in s knjigi N mi. da bodo le-te lahko nat^^p dovolj teh zvezkov. ' DANICA KMECL likovna dela učencev l k Kamnice ^ Cankarjevem domu ^eprav dosega slovenska li-^na pedagogika v pedagoškem ^ u nekaterih posameznih li-^ ^nih pedagogov visoko strogo raven, v množici ijubljan- H !,o, razstavišč ni stalnega pro-rci na katerem bi prikazali JPško ustvarjalnost. Niti za dan $ ti osti °b novem letu naše m^no ntesto ne doživi razstave )tf ^Ških likovnih del. To, kar i, i zrijo naši otroci po šolah in Ijai | likovno vrednega, ostaja joSt °Večini skrito za šolskimi ste-o» zato izgublja svojo vzgojno 5.(v( ednost. Vendar se je po mnogih ipl^ takšne prakse v zadnjem QSti le nekaj premaknilo, jof tisi1 r°tem ko so bila v Cankarje-et*rn domu v Ljubljani dvakrat eiit ^deljena priznanja slovenskim ti tf^okom z mednarodnega tek-'0HnAVvna dela učencev Tonke lje1\?c. ^la je razstavljala Šar/ota rp ^ač, ki poučuje v Kamnici pri .Ji ^dboru v osnovni šoli Lacko-,apj, e%a odreda. n& p d^i yi Zatava otrok iz Kamnice je v0n 1q odprta marca in aprila. Izbor ^stavljenih del je bil likovno 'stehtan in zelo strog, saj je bilo t°goče razstaviti le malo de! v ^fnerjavi z množico vsega, kar 'Sak dan nastaja v razredih. Razbeljenih je bilo 25 linorezov v ^barvnem tisku s sorodno figu-h> motiviko. Linorez je ena biježjih likovnih tehnik, kar jih —‘pitno v osnovni šoli. Za obde-... V0 Površine linoleja je potrebna 1lC j °čtiejša roka z nekaj ročne penasti in natančnosti. Rezanja v3 lotevamo tudi z vedno večjo 3 Zbornostjo do staršev, ker je :eS , ?,en'n/ čedalje dražji in ga je s P sk0 dobiti. Kar otrok zareže, je b^Zano in se ne da popraviti. Za St i; °lVno sprejemljivo rešitev jepo-111 ( b°no otrokovo likovno predvi-vanje o tem, kakšna bo površi-’ ki jo obdeluje, ko bo odtisnje-a' To so težave, ki jih šestošolec irv. ePremaga tako lahko. i. ^ vo' Linoreze učencev Šarlote OSU' 0vač pa odlikujejo svež. prijem, Z« uravnoteženost belih, črnih in sivih površin in upoštevanje zakonitosti visokega tiska in izredno čisti odtisi. Otroci so rezali neovirano, sproščeno in s tem ustvarili sveže oblike, ki so značilno otroške. Trud pedagoga je ostal skrit; to kaže občutljivost za pravo mero pri vodenju otroškega ustvarjanja. Lepo, čisto odtisnjeni dvobarvni tiski so še poseben dosežek, saj so barvni tiski v naših osnovnih šolah še vedno izjema. Za take tiske sta bili šola iz Kamnice in tovarišica Šarlota Kovač nagrajeni na X. republiški razstavi v Šoštanju. Razstava v Cankarjevem domu pa je bila prav zaradi tega elitna razstava slovenske otroške grafike. Likovno pedagoško delo Šarlote Kovač sega v čas pokojnega profesorja Maksa Kavčiča, ki je poslal k njej na prakso prve štu-. dente Pedagoške akademije v Mariboru. Mnogo mladih učiteljev je pri njej nabiralo svoje prve izkušnje. Takrat je tudi začela sodelovati na natečajih otroških likovnih del: najprej v bližnjem okolju z voščilnicami, s plakati, na tekmovanjih pri banki, nato na republiških razstavah na Pedagoški akademiji v Mariboru, v Šoštanju, v Žalcu. Učenci so prejeli več denarnih nagrad in kolektivnih izletov z vlakom od Železniškega gospodarstva iz Ljubljane. Priznanja in diplome so prihajale z jugoslovanskih razstav otroške grafike iz Kostanjevice na Krki, Jugoslovanskih pionirskih iger, od Naše besede iz Kopra, Modre laste iz Zagreba, z jugoslovanskih razstav otroške ustvarjalnosti v Novem Sadu in od drugod. Veliko priznanj so prejeli iz pionirskega i sta Zanjka ob Blatnem jezeru na Madžarskem in s tekmovanja S ICC v New Delhiju. Letos so poslali svoja dela tudi v Sovjetsko zvezo in na Poljsko. S svojim prizadevnim in poštenim delom, s prizadevanji za uveljavitev osnovne šole Lackovega odreda v Kamnici si je Šarlota Kovač ustvarila ugled med likovnimi pedagogi; to je dokazala tudi razstava v Cankarjevemu domu. Škoda, da ni bilo organiziranih ogledov in pogovorov. Tako je ostala ta prireditev, kakor že veliko razstav otroških likovnih del pri nas, neizrabljena za prenašanje izkušenj in znanja mlajšim ati manj izkušenim učiteljem. Ali bo kdo poskrbel, da se taka brezbrižnost ne bo ponavljala? JOLANDA PIBERNIK P°, op(1 žila- bol' zek :nij‘ , vz? o Ječanje značkarjev Slavkom Preglom )OS itre' prtf i ntf ,se'Jc učiif vpž □ u :enč rrinf >a lo;11 na1 skt* up bno ijoj1’ 'a se oM ji?' nar' Po deževni nedelji nas je ra-eselil prijeten, umit ponede-ki smo ga na celodnevni ;! *°fijski osnovni šoli tako težko nestrpno pričakovali. a ^nenamenski prostor je bil uejen za slovesnost ob podelitvi :1, ®SoveIovih bralnih značk in Med učenci je vrvelo. bil Vjn nek' n:1^ P0St Sh'Vk0 Srečanje je bilo sproščeno, • i Sreno, polno humorja in pri-I1, ne domačnosti. Pisatelj je enienil poslušalce v sproščene tvornike. ,||3a začetek je orisal svojo pisa-j pot. Poudaril, da je že v ^novnj šoli rad pisal spise; za to LJe navduševala mama. Zaupal ipjjn je. da še zmeraj zelo rad V najboljše knjige pa še ni na-. 2 nadaljevanko Geniji in H.. nauaijevamco rieniji m -C’ n' zadovoljen. In tako j0 .ej —od zanimivih, resnih pa ■Savih dogodivščin. Učenci dramskega krožka so mu uprizorili igrico Meseci na konferenci, ki so jo sestavili prav za to priložnost. Sledil je najvznemirljivejši trenutek: podeljevanje bralnih značk in pohval. Letos je tekmovalo za bralne značke kar veliko učencev. Izmed vseh šolarjev od prvega do osmega razreda (257) jih Je opravilo naloge za bralno značko 208. Značkarji so ponosno prejemali pohvale, spomin na srečanje s humoristom in pisateljem Slavkom Preglom pa bo ostal nepozaben. Otroci imajo radi sproščenost, vedrino, humor, Slavko Pregl pa je bil gost — kot nalašč zanje. Razšli smo se z ugotovitvijo. da veder človek prinaša vedrino, ta pa daje človeku polet in voljo do dela. Prav to pa potrebujemo vsi, ne le otroci, posebno pri šolskem delu. REŽA PEČARIČ Zanimiva diplomska razstava Novi, sodobno urejeni prostori Pedagoške akademije v Mariboru omogočajo, da se javnosti poleg že uveljavljenih umetnikov predstavijo tudi doslej neznani, obetavni likovni ustvarjalci. Študenti oddelka za likovno vzgojo morajo izpolniti pogoj in imeti javno razstavo — za to imajo ugodno priložnost kar v matični ustanovi. Razstave so močno raznolične: nekatere kažejo predvsem na pridobljeno znanje in tehniko ter dokazujejo, da bo prihodnji likovni pedagog lahko svoje delo strokovno opravljal; druge pa opozarjajo na diplomantovo izvirnost in umetniškost. Take odlike kažejo slike študenta Draga Ačka — j svojimi deli je napolnil ves osrednji razstavni prostor in še hodnik, ki vodi v knjižnico. Razstava zbuja posebno pozornost, kajti likovna iskanja, ki vejejo s slik, nakazujejo, da je postavil podobe na ogled ustvarjalec, ki je kljub mladosti že dokaj oblikovana umetniška osebnost. Slike presenečajo z izvirnostjo in drugačnostjo. Na risbah, lesorezih, monotipi-jah, temperah in slikah z drugimi tehnikami je opaziti ustvarjalčevo poglavitno usmerjenost —pesimizem. Videti je, da Drago Ačko sicer obvlada barve, toda za ponazoritev črnoglede usmeritve uporablja predvsem črno in belo. Na papir je ujel trpljenje v vseh mogočih odtenkih: portreti kažejo razbolelost in umik pred svetom, ljudje so spremenjeni v lobanje, kosti, tkivo in mišice; veliko podob preveva smrt. Tu in tam je marsikaj zabrisano, še pokrajine so nekako odmaknjene, daleč in brez možnosti pobega v naravo. Kot da bi se ustvarjalec hotel za trenutek umiriti, upodobi tudi nekaj ornamentov, toda že v naslednjem trenutku znova opozori na videnje človeka, ki je že skusil temačne plati življenja. Morebiti bi mladost morala videti predvsem svetlobo, vendar vse življenjske poti pač ne vodijo v isto smer — tja jih ni mogoče kar tako speljati in se izogniti čerem prezgodnjih razočaranj. Najbrž bomo morali v naši družbi napeti vse sile, da se razočaranja mladih ljudi ne bodo tako kopičila. Slike mladega Draga Ačka so iskrene, izrazno bogate in zanimive. MARIJA ŠVAJNCER Stojan Batič: Spomenik revolucije v občini Zagorje ob Savi. (Fotografije iz pesniške zbirke Rdeči oblaki) MOZAIK Najlepše kamne sem izbiral in jih sestavljal v mozaik, med že izbranimi odbiral in sproti izpreminjal lik. In zdaj stojim pred mozaikom, vse, kar sem mogel, vanj sem dal, pred njim stojim in se sprašujem, če kamne prave.sem izbral ZARJAVELA MEDALJA Medaljo vzel sem iz predala, oči sem zanjo svoje dal, da je rjasta postala, sem s prsti svojimi zaznal. Očistil rjo bom z medalje, nekdanji lesk bo viden spet, in skrajša! zrelosti razdalje do smelih časov mladih let. SLEPILO Sodnik je čas, ki'ga živiš, dejanja tvoja so porota, kadar sodbo izgubiš, pravno vse je zmota. Iz pravkar izdane pesniške zbirke Rdeči oblaki. Napisal jo je Franci Lakovič, prosvetni delavec iz Zagorja ob Savi. založila pa Kulturna skupnost občine Zagorje ob Savi. 1 Izbira ogovora Navadno v vsakdanjem življenju brez posebnih zadreg kličemo ljudi tako, kot so nas naučili: mama, ata, teta Ivanka, stric Lojze, Nataša, Aleš, tovarišica Marjanca, tovariš Igor, gospa, gospod itd. Neprijetno pa je, kadar kdo z ogovorom ni zadovoljen. Fantek pokliče nekoga gospod Martinc, kot je slišal, da ga kličejo drugi, ta pa se razjezi: Kakšen gospod Martinc sem zate! Jaz sem stric Janez. Tako spoznava, da sorodnike kličemo drugače kot neznance. Na kmetih pa tudi neznani ženici ni primerno reči gospa ali tovarišica. Vajena je, da jo kličejo teta ali mamca tudi ljudje, s katerimi ni v sorodu. Učenec v srednji šoli reče profesorici tovarišica, kot je bil vajen ogovarjati vzgojiteljico v vrtcu ali učiteljico v osnovni šoli, ta pa se namrdne: Tovariš, ali sva midva krave skupaj pasla? Tako opozori mladega človeka, da ima fakulteto in ji zato pritiče naziv tovarišica profesorica. Včasih se razvije pravi boj: fakultetno izobraženi učitelj je stalno na preži, kako ga kdo ogovarja, učenci pa nalašč opuščajo počastitev s strokovnim naslovom. Če je profesorica ali profesor vztrajen pri svoji zahtevi in povrh še uči težak učni predmet, morajo učenci seveda popustiti. Tudi če kakšnemu tujemu turistu rečemo tovariš, ni prav. Ogovor tovariš velja predvsem med enakimi ljudmi. Kot je znano, je prvotno nastal med partizani, ki so skupno prenašali breme boja proti okupatorju, po osvoboditvi pa se je razširil tudi v urade, šole, tovarne in drugam. Tujci seveda niso vključeni v naše tovariševanje, zato jih ponavadi ogovarjamo z gospod. Tudi človeku, ki se ne počuti povezan z našim družbenim razvojem, ni treba vsil jevati vzdevka tovariš. Doživimo tudi. da človeka ogovarjajo imenitnejše, kot je vajen. Še pred leti so profesorji v nižji gimnaziji dvanajstletne dijake klicali po priimkih namesto imenih in jih vikali namesto tikali: Novak, ali ste preparirali šesto lekcijo? To je bil nekakšen začetek vključevanja v višji sloj. Sedaj je ta navada menda že izginila. Tudi trgovci so pogosto radodarni s počastitvami. Prodajalci povrtnin na ljubljanskem trgu vpijejo za strankami: Šefe, kupi papriku! Pri ogovorjenem vzdevek še/, ko vendar ni šef, in tikanje, ki si ga dovoljuje neznan človek, zbuja nelagoden občutek. No, če je paprika poceni in prodajalec prisrčen, kupec s tem za nas čudnim načinom ogovarjanja pač potrpi. Poleg domačnosti ali uradnosti, poudarjanja enakosti ali kazanja počastitve se v izbiri ogovora kaže tudi čustven odnos med ljudmi v pogovoru. Samo primerjajmo: očka — foter, mamica — mat, Marica — Mara, Marko — Mare, ljubica — trapa, miška — koza, dragec — hudič frdamani! Dostikrat se reče očetu v obraz očka, za hrbtom pa foter. Očetje navadno zato niso užaljeni, saj to bolj kaže na odraščanje njihovih otrok kot pa na nesramnost. Včasih v pogovoru kar vrejo Ijubkoval-nice: miška, ljubica, ljubezen moja, srce. Zunanji opazovalec ljudem, ki se tako pogovarjajo, kar zavida, da se tako razumejo. Seveda pri tem navadno ne gre za izpovedovanje ljubezenskih čustev, ampak za izražanje dobre volje in poigravanjez besedami. Drugič pa nas iznenadi trda zmerljivka: tepec, osu, krava pijana, prašič umazani. To gotovo ni oli kano, ampak včasih človek pač da duška svoji nejevolji. Pri uporabi teh žaljivih besed ne smemo izkoriščati svoje starostne prednosti ali službenega položaja. Če komu rečeš kozu, rfiora imeti tudi on pravico odgovoriti: Ti si pa osu. To načelo veže tudi učitelja, zato mora govoriti z učenci drugače, kot oni govorijo med seboj. Učenci se med seboj lahko obkladajo z buteljni, učitelj pa jim tega ne sme reči. Poiskali smo nekaj izhodišč za opazovanje ogovarjanja in razmišljanje o njem. Odprite ušesa za to, kako se kličejo med seboj ljudje v vašem okolju, in zboljšujte svoje ogovorne navade. Skušajte si zapomniti čim več ljudi iz svoje okolice po njihovih imenih. Trudite se, da si boste z ustreznim ogovarjanjem neznance spreminjali v prijatelje. FRANCE ŽAGAR Detajl Batičevega spomenika v Občini Zagorje ob Savi. (Fotografija iz pesniške zbirke Rdeči oblaki) REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah NAKNADNE RAZPISE BOMO OBJAVILI 3. IN 24. JUNIJA T. L. Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam pošljejo razpise vsaj teden dni pred navedenimi datumi, da jih bomo lahko pravočasno oddali v tisk. Posamezne redne razpise lahko še objavimo. Če imate posebne želje nas pokličite, pa se bomo dogovorili! Naš telefon: (061) 315-585. •>j n-: Svet d'; * CENTRA SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA TELESNE VZGOJE 2. DVEH UČITELJEV ZGODOVINE 3. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA 4. UČITELJA STROJNIH IN METALURŠKIH PREDMETOV Delovno razmerje od tč. 1 do 4 razpisujemo za nedoločen delovni čas. 5. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA 6. UČITEUA MATEMATIKE Delovno razmerje pod tč. 5 in 6 razpisujemo za določen delovni čas (nadomeščanje delavk, ki bosta na porodniškem dopustu). 7. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA Z OSNOVNIM POKLICEM ORODNI KLJUČAVNIČAR 8. DVEH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA Z OSNOVNIM POKLICEM KLJUČAVNIČAR 9. UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA Z OSNOVNIM POKLICEM STRUGAR Delovno razmerje od tč. 7 do 9 razpisujemo za nedoločen delovni čas. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽETA KRAJCA RAKEK razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porod- niškem dopustu). Začetek dela: 1. 9. 1985 Kandidati morajo izpolnjevati tele pogoje: imeti morajo končano PA, smer zgodovina in zemljepis in izpolnjevati pogoje 95. in 96. člena Zakona o osnovni šoli. Delavec, ki bo izbran, bo opravljal tudi delo v šolski oziroma pionirski knjižnici. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po končani izbiri. Zbor delavcev GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA p.o. razpisuje prosta dela in naloge — POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA Pogoji: Kandidati morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbe-noizobraževalnega zavoda, najmanj 5 let delovnih izkušenj na glasbe-no-pedagoškem področju in opravljen strokovni izpit ter ustrezati pogojem družbenega dogovora o kadrovski politiki. Delovno razmerje bodo sklenili z novim šolskim letom (1. 9. 1985) za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni pisno v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE JUGA POLAK, MARIBOR razpisuje dela in naloge: — UČITEUA FIZIKE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA KEMIJE za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom — UČITELJA ZA STM za nedoločen čas, z manj kot polnim delovnim časom — UČITELJA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO za nedoločen čas, z manj kot polnim delovnim časom — UČITELJA ZA MEDIC. TERMINOLOGIJO za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom — UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas z manj kot polnim delovnim časom Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE SEŽANA razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti: — izobrazbo, ki jo zahteva za učitelja Zakon o glasbenih šolah — opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja, — najmanj pet let delovnih izkušenj v glasbenovzgojnem delu, — aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja in do družbenih interesov — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki so potrebne za uresničevanje nalog in smotrov šole. Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela: 8. 9. 1985. Zbor delavcev GLASBENE ŠOLE SEŽANA razpisuje dela in naloge — UČITELJA KITARE — UČITEUA PIHAL (FLAVTA) — UČITELJA TROBIL Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še pogoje, kijih za učitelje zahteva Zakon o glasbenih šolah. Začetek dela: 1.9. 1985. Na vsa razpisana dela in naloge se prijavite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: GlasbenašolaSežana, Partizanska 41. V prijavi na razpis za ravnatelja šole napišite »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. Zahtevani pogoji: — od 1. do 6. točke: kandidati morajo imeti visoko izobrazbo, stopnja VII ustrezne smeri; na razpis pod zap. št. 4 se lahko prijavi diplomirani inženir strojništva ali diplomirani inženir metalurgije; — od 7. do 9. točke: kandidati morajo imeti končano višjo izobrazbo, stopnja VI in osnovni poklic, ki je naveden pod posamezno točko. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE HEDŽET ŠAFARSKO, 69240 LJUTOMER razpisuje prosta dela in naloge Začetek dela 1. 9. 1985. Prijavite se v 15 dneh na naslov: Svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, Cesta bratov Rupar 2, Jesenice. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa Sveta Centra. UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU Dela in naloge razpisujemo za določen čas (od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986) s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom: za razpisno komisijo. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sklepu sveta šole. Začetek dela je 1. 9. 1985. GLASBENA ŠOLA KAROL PAHOR PTUJ, Hrvatski trg 3 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge — DVEH UČITELJEV KLAVIRJA — UČITEUA KITARE — UČITELJA KLARINETA — UČITEUA HARMONIKE, KLAVIRJA IN NOG za oddelek Kidričevo Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za učitelje glasbenih šol. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v zakonitem roku. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA PRI LJUBLJANI razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU, od 1. 9. 1985 Komisija bo v zakonitem roku sprejemala in obravnavala prijave in o izbiri obvestila kandidate. Poskusna doba tri mesece. Osebni dohodek po pravilniku. Zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA LJUBLJANA, Der- čeva 1 razpisuje prosta dela in naloge — DVEH UČITELJEV FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU ALI P — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU razrednega pouka — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE - moški, PRU — ŠEST UČITELJEV za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, U ali PRU Prosta dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj' visoka izobrazba ustrezne smeri Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja zdravstvena šola Juga Polak Maribor, Trg Miloša Zidanška 3. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izteku objave. — TREH UČITELJEV za delo v oddelkih podaljšanega bivanja na razredni in predmetni stopnji, za določen čas s 160-urno mesečno obveznostjo, PRU razrednega pouka, slovenskega jezika, angleškega jezika, matematike. Prijave z dokazili o izobrazbi, navedbo dosedanjih zaposlitev in s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. septembra 1985. Komisija ne bo obravnavala prijav brez dokazil. OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK razpisuje prosta dela in naloge — VEČ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v odde1 v kih podaljšanega bivanja, za določen čas (za šolsko leto 1985,86) ^ polnim delovnim časom, U ali PRU — DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za podružnic Mekinje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, U ali PR^ — UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas s polni11 ^ delovnim časom, PRU ali P — UČITELJA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA, za nf določen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P — UČITELJ A TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas s polni11 delovnim časom, PRU ali P Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi (št# dentje absolventi potrdilo o opravljenih izpitih) v 15 dneh po obja' razpisa tajništvu šole. Komisija ne bo obravnavala nepopolnih vlog. k Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LJUBO ŠERCER, IG razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, za nedoloče1, čas s polnim delovnim časom 1, — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim $ a lovnim časom — UČITELJA TELESNE VZGOJE (MOŠKI), za nedoločen čas i polnim delovnim časom — UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN ZEMLJEPISA, 2 določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE za 8 ur na teden, za določen čas. Pogoji: končana PA s strokovnim izpitom. Stanovanj ni. Dobre avte bušne zveze z Ljubljano. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po obja' razpisa Komisiji za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šo Ljubo Šercer, Ig. Komisija ne bo obravnavala nepopolnih prija' Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po izteku roka za prijav1’ ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, P* mova 9 GLASBENA ŠOLA LITIJA razpisuje naslednje naloge in opravila za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — PREDMETNEGA UČITEUA KLAVIRJA — PREDMETNEGA UČITELJA HARMONIKE — PREDMETNEGA UČITEUA NAUKA O GLASBI — PREDMETNEGA UČITEUA TROBIL za določen čas s skrajšanim delovnim časom: — PREDMETNEGA UČITEUA FLAVTE — PREDMETNEGA UČITEUA BALETA — PREDMETNEGA UČITELJA KLARINETA Pogoji: Na razpis se lahko javijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po Zakol1 o glasbenih šolah. Stanovanja ni. Dobre prometne zveze z Ljubljano. Prijave s potrdili pošljite na Zavod za izobraževanje in kulturo Litij Parmova 9 (tel. št. 061 881-617 ali 881-024). SVET VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE POSTOJNA razpisuje dela in naloge — VODJE ENOTE Pot na Kremenco 4, Postojna — VODJE ENOTE Gregorčičev drevored 8, Postojna — VODJE ENOTE Pot na Orlek 2, Pivka. Za vodjo vzgojno-varstvene enote je lahko imenovan, kdor: — izpolnjuje splošne z zakonom in družbenim dogovorom o oblik1 vanju kadrovske politike določene pogoje -- je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pe6 gog ali učitelj, ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovne izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolsk otrok — je družbenopolitično aktiven in ima pravilen odnos do samoupfJ Ijanja in družbene lastnine ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, bo^s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nak Kandidati bodo imenovani za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolr pogojev pošljite razpisni komisiji WO Postojna, Pot na Krer 66230 Postojna, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku raz Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE POSTOJN razpisuje dela in naloge — VARUHINJE te h Pogoji: — končana šola za varuhinje — starost najmanj 18 let — 3 mesece delovnih izkušenj Začetek dela 1.9. 1985. Stanovanj ni. Delo je za nedoločen čas, pole ‘oi lovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh od dneva razpis3 naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Postojna, Pot na Kremenco 4, 662’ Postojna. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. 1)6 ■ai “Pr jj^>VNA ŠOLA XV. SNOUB — BELOKRANJSKA, MET- GLASBENA ŠOLA KAMNIK Kajuhova pot 11, Kamnik *zPisuje prosta dela in naloge: razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB za jjoločen čas, nastop dela 1. 9. 1985 PREDMETNEGA UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedolžen čas, nastop dela 1.9. 1985 s skrajšanim delovnim časom v 1. Polletju ali 1. 2. 1986 s polnim delovnim časom. fisija za delovna razmerja sprejema prijave z življenjepisom in ^zili 15 dni po objavi razpisa, kandidati bodo obveščeni o izbiri v 'heh po izteku razpisnega roka. ___________________________________________ 6SverzITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, o.sub.o. iid Dijana, Zaloška c. 2 Bi . nif 3'sija za delovna razmerja U£l> VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA UKC 2Pisuje dela in naloge iiil 4 VARUHINJ PREDŠOLSKIH OTROK za nedoločen čas Štiipoji: končana šola za varuhinje dopolnjena starost 18 let ja' — DVEH UČITELJEV KITARE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA VIOLINE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — UČITELJA HARMONIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEVSTIKOVE BRIGADE ŠKOFLJICA Klanec 5, Škofljica razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE — UČITELJA GOSPODINJSKE VZGOJE — polovična delovna obveznost — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN ZGODOVINE — UČITELJA TELESNE VZGOJE Pogoj: PA ustrezne smeri 5stop dela s 1. 9. 1985. $ebni dohodek je določen po razvidu del in nalog TOZD. a,)didatke naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na ls*°V: kadrovska služba Univerzitetnega kliničnega centra Ljublja-Bohoričeva 28, Ljubljana, v 8 dneh po objavi razpisa. čeh, fBDNjE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE MARIBOR, Mladin ck a :as i zPisuje prosta dela in naloge: vu’ Šo ja' jVC’ pa .UČITELJEV ZA NEDOLOČEN ČAS, S POLNIM DELOV-ČASOM KLAVIRJA v glasbeni šoli, d.o. Slovenska Bistrica KLAVIRJA v glasbeni šoli, d.o. Lenart ' KLARINETA v glasbeni šoli, d.o. Slovenska Bistrica KLARINETA v glasbeni šoli, OE Tabor in d.o. Lenart ' FLAVTE v glasbeni šoli, OE Tabor in d.o. Slovenska Bistrica ORKESTRALNIH TROBIL v glasbeni šoli, d.o. Slovenska Bistrica ' KITARE v glasbeni šoli, enota Center ' KITARE v glasbeni šoli, OE Tabor in d.o. Lenart OIRIGIRANJA S PARTITURNO IGRO IN ZBORA ALI ORKESTRA v srednji glasbeni šoli ' samoupravljanja s temelji marksizma v srednji glasbeni šoli RALETA v srednji baletni šoli in baletni šoli RALETA v baletni šoli enota Center in d.o. Slovenska Bistrica KOREPETITORJA BALETA v baletni šoli, enota Center KOREPETITORJA BALETA v baletni šoli, enota Center in d.o. Slovenska Bistrica UČITELJEV ZA NEDOLOČEN ČAS Z NEPOLNIM DEDNIM ČASOM ' KLAVIRJA IN NAUKA o GLASBI v glasbeni šoli, d.o. Slov. Bistrica v VIOLINE v glasbeni šoli, d.o. Slovenska Bistrica. VIOLINE v glasbeni šoli, OE Tabor ORKESTRALNIH TROBIL v srednji glasbeni šoli in glasbeni šoli ' ORKESTRALNIH TROBIL IN ORKESTRA v glasbeni šoli, d.o. Lenart ORKESTRALNIH TROBIL v glasbeni šoli, OE Tabor, d.o. Ruše ' UČITELJEV ZA DOLOČEN ČAS (nadomeščanje delavke v _ ^su porodniškega staleža) S POLNIM DELOVNIM ČASOM KLAVIRJA v glasbeni šoli, enota Center Nauka O GLASBI IN KLAVIRJA v glasbeni šoli OE Tabor , d-o. Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju ■^četek opravljanja objavljenih del in nalog je 1.9. 1985. Kandidati jotajo izpolnjevati z zakonom zahtevane pogoje. Prijave z ustrezati dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh po objavi ^Pisa. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni d Sm's'ia za delovna razmerja ^Novne šole rada iršiča Mislinja sk Pisuje prosta dela in naloge: ' UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZA KNJIŽNIČARSTVO, za nedoločen čas UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas od 1. 9. 1985 do 28. 2. 1986 UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Za-Vrše, za določen čas od 1.9. do 22. 11. 1985 'fndidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o >vni šoli. Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo komisiji zadela razmerja v osmih dneh po objavi razpisa. Začetek dela je 1. 9-. L*. 'Javljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi raz- FRAN MI- za medsebojna delovna razmerja t,UDNjE Šole družboslovne usmeritve PL°SIČ LJUTOMER, Prešernova cesta 34 2P*suje dela in naloge: UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN ENEGA OD N& UERMANSKIH JEZIKOV, P za nedoločen čas. soka izobrazba ustrezne smeri. stoP dela 1. 9. 1985. tp^didati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev li", A, ,2) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB (za določen čas — eno šolsko leto) Pogoj: učitelj razrednega pouka Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE GORJUP KOSTANJEVICA NA KRKI, Gorjanska cesta 2 razpisuje dela in naloge: — PREDMETNEGA UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v 8 dneh po končanem razpisnem roku. Začetek dela 1.9. 1985. Svet OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM PIRAN razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA 2. TREH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, ki bodo dopol-- njevali delovno obveznost v oddelkih podaljšanega bivanja 3. UČITELJA LIKOVNEGA POUKA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v oddelku podaljšanega bivanja 4. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA 15 ur 5. UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA 12 ur 6. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, 13 ur Dela in naloge pod točko 1 razpisujemo za določen čas, dela in naloge od točke 2 do točke 6 pa za nedoločen čas. Pogoji: višja pedagoška izobrazba ustrezne smeri. Posebni pogoji: — Kandidati morajo popolnoma obvladati italijanski jezik. — Pri izbiri bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti. Prijave pošljite Svetu šole v 15 dneh po objavi razpisa. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE MIRNA PEČ razpisuje naslednja dela in naloge: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (PA, za nedoločen čas, nastop 1. 9. 1985) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (PA, za določen čas, od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986) — UČITELJA TELESNE VZGOJE (12 ur) z dopolnjevanjem (FTK I. stopnje, za nedoločen čas, nastop 1. 9. 1985) Stanovanj ni. — UČITELJA BIOLOGIJE-KEMIJE z dopolnjevanjem (PA, za nedoločen čas, nastop 1. 9. 1985) — stanovanje Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke, Mirna peč, 68216 Mirna peč Svet SREDNJE ŠOLE ZA EKONOMSKO USMERITEV TONE GRČAR CELJE razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali filozofske smeri in izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in pedagoško izobrazbo — da ima organizacijske sposobnosti — da je družbenopolitično aktiven in da pri svojem delu uveljavlja načela socialističnih samoupravnih odnosov — da predloži ustrezen pisni predlog o načinu uresničevanja programske usmeritve in nakaže svojo vlogo pri uresničitvi tega programa. Imenovanje velja za štiri leta. Pisne prijave kandidatov sprejema odbor za delovna razmerja šole 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja SREDNJE NAR A VOSLOVNO-MATEMATIČNE ŠOLE JURIJA VEGE IDRIJA razpisuje dela in naloge 1. UČITELJA FIZIKE 2. UČITELJA MATEMATIKE 3. STROJNEGA INŽENIRJA za poučevanje strokovnih predmetov v VIP kovinarstvo in strojništvo 4. STROJNEGA INŽENIRJA za pouk OTP 5. UČITELJA INSTRUMENTA (kitare) 6. UČITELJA INSTRUMENTA (klavirja) in RITMIČNO-GI-BALNE VZGOJE y 7 KEMIJSKEGA LABORANTA 8. LABORANTA ZA FIZIKO Pogoj za dela in naloge pod točkami 1, 2, 3, 4, 5 in 6 je visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri; pod točko 6 še plesna pedagoška usposobljenost; pod točko 7 srednja izobrazba smeri kemijski tehnik in pod točko 8 srednja izobrazba po VIP naravoslovno-matematična tehnologija z izbirnim predmetom fizikalna merjenja. Dela pod točkami 1, 2, 3 in 4 razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pod točkami 5, 6 in 7 za določen čas s polnim delovnim časom; pod točko 8 pa za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Začetek dela je 1. 9. 1985. Šola ima na voljo garsonjero. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Srednje naravoslovno-matematične šole Jurija Vege Idrija, Študentovska 16, 65280 Idrija. O izbiri jih bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanjem prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE L SPUB TONETA TOMŠIČA DOBREPOLJE razpisuje dela in naloge: — RAZREDNEGA UČITELJA za pouk v 2. razredu, U ali PRU za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo — UČITELJA V ODDELKU PB na predmetni stopnji, PRU (likovna vzgoja) za nedoločen čas — UČITELJA ZA VODENJE MALE ŠOLE, U ALI PRU za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo, in objavlja dela in naloge — SNAŽILKE za podružnično šolo Ponikve. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje, Videm 35, 61312 Videm Dobrepolje. Začetek dela 1. septembra 1985. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA KAMNIK, Kidričeva 37 razpisuje dela in naloge — za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA, PRU — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB, PRU. Nastop dela je 1.9. 1985. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri. ŠOLSKI CENTER SEVNICA TOZD OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v rednem oddelku ali oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Nastop dela 1. 9. 1985. — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v rednem oddelku ali oddelku podaljšanega bivanja za.določen čas s polno zaposlitvijo, od 1.9. 1985 do 30. 6. 1986. — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Nastop dela 1. 9. 1985. — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU — pripravnik s polno zaposlitvijo, od 1.9. 1985 do 28. 2. 1986. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Šolski center Sevnica, TOZD Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica, Trg svobode št. 42. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Svet SREDNJE ŠOLE EDVARDA KARDELJA ČRNOMELJ razpisuje dela in naloge — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA V KOVINARSTVU IN STROJNIŠTVU (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) — pogoj: inž. strojništva in osnovni poklic te smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni stroki. — UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE (za določen čas do 1.2. 1986 s polnim delovnim časom—nadomeščanje delavca) — pogoj: P, smer kemija — biologija Začetek dela: 1. 9. 1985 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Šrednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja Črnomelj. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, Ljubljanska c. 61 razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas s-polnim delovnim časom: — UČITELJA TROBIL — Domžale, Mengeš, Moravče — UČITELJA KITARE — Mengeš Radomlje — UČITELJA IZRAZNEGA PLESA IN NAUKA O GLASBI — Mengeš, Domžale — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA — Moravče, Dob — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA — Brdo, Ra domlje, Mengeš za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA HARMONIKE — Radomlje, Moravče — UČITELJA BLOKFLAVTE IN CITER — Radomlje — UČITELJA KITARE — Brdo, Moravče Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja glasbe na glasbeni šoli in imajo ustrezno strokovno izobrazbo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ZVONKA RUNKA LJUBLJANA Gasilska 17 razpisuje prosta dela in naloge — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas Pogoji: predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. Začetek dela je 1.9. 1985. Stanovanj ni. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEDINA LJUBLJANA, Komenskega 19 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pogoj: učitelj ali učitelj razrednega pouka — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za dela in naloge v oddelkih podaljšanega bivanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za dela in naloge v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj za učitelje razrednega pouka v oddelkih podaljšanega bivanja: učitelj ali učitelj razrednega pouka. — UČITELJA PREDMETNEGA POUKA za dela in naloge v oddelkih podaljšanega bivanja na predmetni stopnji, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pogoj: predmetni učitelj — UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čass polnim delovnim časom, pogoj: predmetni učitelj ali profesor likovne in tehnične vzgoje — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pogoj: predmetni učitelj ali profesor glasbene vzgoje — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za delo v kombiniranih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra (5. do 8. razred), za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: predmetni učitelj ali profesor matematike in fizike, pet let vzgojno-izobraževalne prakse in želja in sposobnost za delo z bolnimi otroki. Osebni dohodek po pravilniku — dodatek za posebne delovne razmere. ' ' Začetek dela za vsa objavljena dela in naloge: 1. 9. 1985. Pisne vloge sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Ledina 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA, POLJE Polje 358 razpisuje prosta dela in naloge: — 2 UČITELJEV TELESNE,VZGOJE, P ALI PRU za nedoločen čas (moški, ženska) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA-RAZREDNI POUK za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od l. 9. 1985 do 30. 11. 1985) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA PA-RAZREDNI POUK za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1985 do 15. 5. 1986) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA PA-RAZREDNI POUK za nedoločen čas — 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA PA-RAZREDNI POUK za določen čas za delo v odd. podaljšanega bivanja — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA PA-RAZREDNI POUK za določen čas za delo v podaljšanem bivanju v podr. šoli Dolsko. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja OŠ Edvarda Kardelja, Polje, Polje 358. Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE MILOJKA ŠTRUKELJ NOVA GORICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA LIKOVNEGA POUKA — PRU ALI P — nedoločen čas — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — PRU ALI P — nedoločen čas — 4 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PB — U ALI PA — določen čas — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PB na podružnici Ajševica — U ali PA nedoločen čas — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE — PRU ali P — nedoločen čas Začetek dela za učitelja likovnega pouka 1. 10. 1985, za druge pa 1.9. 1985. Razpisna komisija pri svetu OSNOVNE ŠOLE DRAGO BAJC VIPAVA razpisuje dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli ter imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoj-no-izobraževalnem delu in organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. — VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE BUDANJE — VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE GOČE — VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE PODNANOS — VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE VRHPOLJE Pogoji: U ali PRU razrednega pouka z opravljenim strokovnim izpitom in z dveletno prakso. Mandat traja 4 leta. Vodja podružnične šole ima polno učno obveznost. Prijave z dokazili sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1985. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. Zbor delavcev GLASBENE ŠOLE MARJAN KOZINA NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge: — 2 UČITELJEV KITARE — UČITELJA VIOLINE — UČITELJA PLESNE VZGOJE — UČITELJA KLAVIRJA — UČITELJA HARMONIKE za oddelka v Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju — UČITELJA KLARINETA za oddelka v Šentjerneju in Straži — UČITELJA FLAVTE s polovičnim delovnim časom. Pogoji: ustrezna višja ali visoka izobrazba, srednja pa za učitelja harmonike in kitare. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1985. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema šola 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ, MARIBOR, Arnolda Tovornika 21 razpisuje za nedoločen čas dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, — UČITELJA ZGODOVINE IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE, — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE — UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska) Prijave z dokazili o izpolnjevanju zakonskih pogojev in podatke o do-, sedanjem delu sprejemamo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Začetek dela 1. 9. 1985. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Ljubljana, Gerbičeva Sla razpisuje prosta dela in naloge: Za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA KLAVIRJA — UČITELJA BLOKFLAVTE, KLARINETA, SAKSOFONA — 3 UČITELJEV KITARE Za določen čas z manj kot polnim delovnim časom: — UČITELJA VIOLONČELA — UČITELJA TROBENTE — UČITEUA POZAVNE, BARITONA, TUBE, ROGA Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja glasbe na glasbeni šoli in imajo strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Začetek opravljanja del in nalog je 1. september 1985. Stanovanj ni. Posebni pogoji: trimesečno poskusno delo. Prijave z življenjepisom, seznamom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa. Komisija ne bo upoštevala nepopolnih vlog. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, Ljubljana, Resljeva 12 razpisuje prosta dela in naloge a) za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITEUA MATEMATIKE — UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE — UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE b) za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom: — UČITELJA FILOZOFIJE-SOCIOLOGIJE c) za določen čas z manj kot polnim delovnim časom: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN INŠTRUMENTA — UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA — UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — ustrezna visoka izobrazba — ustrezne moralno-politične lastnosti — zaželene so delovne izkušnje. č) za določen čas s polnim delovnim časom: — LABORANTA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO. Pogoj: srednja izobrazba tehniške laborantske smeri. Začetek del in nalog je 1.9. 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov šole najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58 a razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: j j — 2 UČITELJEV za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, U ali' 1 — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P M za določen čas: * — UČITELJA TELESNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno' I veznost na razredni stopnji in v oddelkih podaljšanega biva" PRU ali P — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVIN? MATEMATIKE EN TEHNIČNE VZGOJE, PRU rti: Začetek dela 1. 9. 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih!S| gojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo p's'-. obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. Temeljne organizacije, združene v VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU JESENICE razpisujejo za šolsko leto 1985/86 naslednja prosta dela in na TOZD OSNOVNA ŠOLA JESENIŠKO BOHINJSKI ODl?- KRANJSKA GORA — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas sf nim delovnim časom. POGOJ: PRU — UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim1 lovnim časom. POGOJ: PRU — UČITEUA ZGODOVINE IN DMV za nedoločen čas s poli delovnim časom. POGOJ: PRU — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s( nim delovnem časom. POGOJ: PRU ali U TOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC JESENlCf — UČITELJA GLASBENEGA POUKA IN VODENJE Pf SKEGA ZBORA ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM I LOVNIM ČASOM. POGOJ: PRU — UČITELJA ZEMLJEPISA in DMV za nedoločen čas s pola' nim delovnim časom. POGOJ: PRU ali P — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas si nim delovnim časom. POGOJ: PRU ali P — DVEH UČITELJEV TELESNE VZGOJE za nedoločen h polnim delovnim časom. POGOJ: PRU ali P TOZD OSNOVNA Š , TONE ČUFAR JESENICE — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas s polf delovnim časom. POGOJ: PRU UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ali FIZIKE — 1 ČUNALNIŠTVA za nedoločen čas s polnim delovnim čas j, POGOJ: PRU ali P TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV 4 j KOROŠKA BELA — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šol'" Blejski Dobravi za nedoločen čas s polnim delovnim čas POGOJ: PRU ali U — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V PB od 1. do 4. razi A za nedoločen čas s polnim delovnim časom. POGOJ: PRU • — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s pd delovnim časom. POGOJ: PRU ali U — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUK polnim delovnim časom za nedoločen čas. POGOJ: PRU — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas s polnil« lovnim časom. POGOJ: PRU ali P 82 TOZD OSNOVNA ŠOLA GORENJSKI ODRED ŽIROVNl — UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas s pd ki, delovnim časom. POGOJ: PRU ali P !; — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas s pd ( delovnim časom — dopolnjevanje na Osnovni šoli 16. dece« l, Mojstrana. POGOJ: PRU ali P — UČITELJA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA TER VOD?!'' PROIZVODNEGA DELA za nedoločen čas s polnim delo' ^ časom. POGOJ: PRU ali P — UČITEUA KMETIJSKEGA POUKA za nedoločen čas s f vično delovno obveznostjo. POGOJ: PRU TOZD OSNOVNA ŠOLA POLDE STRAŽIŠAR JESENIC? — SPECIALNEGA PEDAGOGA za nedoločen čas s polnim, lovnim časom. POGOJ: specialni pedagog Kandidati morajo imeti ustrezno moralno-politične lastnosti za p13 gosko delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite v 15 dneh p« javi razpisa. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 20 dneh o& teka roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ Semič 42 k b 7. razpisuje dela in naloge UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU, z« določen čas 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za šolo Štrekljd za določen čas 9. J«. n. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v 15 dn«-objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku1^’ za prijavo. _________________________________________________________________h OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE LJUBNO OB VINJI h o« razpisuje dela in naloge 9.11, — UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas (od 1 do 31. 7. 1986) — UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ll ločen čas (od 1. 9. 1985 do 30. 4. 1986) Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema syet šole 15 dni po objavl piša. a h »b fisija za delovna razmerja ^OVNE ŠOLE DR. ANK ANICE ROTDAJČ GRAD opisuje prosta dela in naloge ^določen čas s polnim delovnim časom: ' UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU 'T UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval učno ob-veznost s poučevanjem družbeno-moralne vzgoje, PRU UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški), PRU , * * "edoločen čas s polovičnim delovnim časom: 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli v Bodoncih, PRU * - \ | ;'5 'l ‘ t djave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh J°bjavi razpisa na naslov: Osnovna šola dr. Anice Rotdajč Grad, ;5264 Grad. .^didati bodo obveščeni o izbiri najpozneje v 15 dneh po izteku raz-M ISnega roka. piiS_________________________________1___________________ "t^UOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE MURSKA SOBO- s 'anyijeva 6 ®2Pisuje po določilih statuta in na podlagi sklepa prosta dela in na- sf, Ravnatelja (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 73. členu Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in po 153. členu Statuta Vzgoj-no-varstvene organizacije Murska Sobota in imeti: vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok organizacijske in strokovne sposobnosti. Razpisna komisija ^GOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE MURSKA SOBO- 8tonyijeva 6 Opisuje po določilih statuta in na podlagi sklepa prosta dela in nate ' POMOČNIKA RAVNATELJA (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 73. členu Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in po 171. členu Statuta Vzgoj-no-varstvene organizacije Murska Sobota in imeti: —- vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; ~~ organizacijske in strokovne sposobnosti. 'ndidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 s po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija ^rska Sobota z oznako na ovojnici: pod 1 »za razpisno komisijo za tenovanje ravnatelja«, pod 2 »za razpisno komisijo za imenovanje ^pločnika ravnatelja«. 'zbiri bodo obveščeni v 30 dneh. ^misija za delovna razmerja . ^GOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ANTON MEDVED 12 UVINIK, .j 'dričeva 23 j/ Opisuje prosta dela in naloge ' 2l VARUHINJ za nedoločen čas s polnim delovnim časom ^ VARUHINJ za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 'šoj: šola za varuhinje. i0%^Se Pojavijo varuhinje, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogoje\, bo Tanjeno delovno razmerje za določen čas (do enega leta), fetek dela: 1. 9. 1985. ^"didati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi \ 15 ®eh po objavi razpisa. E-f-------------------------------------------------------- !*UDNJA šola tehniških usmeritev in DRUŽBO-rOVJA KOČEVJE Opisuje prosta dela in naloge "edoločen čas s polnim delovnim časom knjižničarja, učitelja bibliotekarstva 4 UČITELJA MATEMATIKE IN UPORABNE MATEMATIKE TER RAČUNALNIŠTVA P‘3. UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE -• UČITELJA BIOLOGIJE, ZDRAVSTVENE VZGOJE IN naravoslovja :■ UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV . v tekstilno-tehnološki usmeritvi • učitelja tehničnega risanja in strojnih elementov TER MEHANIKE S TRANSPORTNIMI NAPRAVAMI v kovinsko-predelovalni usmeritvi UČITELJA GRADIV, ENERGETIKE Z ENERGETSKIMI NAPRAVAMI IN TEHNOLOGIJE v kovinsko-predelovalni . usmeritvi UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA v kovinsko-predelo-j. Valni usmeritvi JUl DVEH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v tekstilno tehniški usmeritvi ie)8 določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu) jf 1’ UČITELJA MATEMATIKE, visoka izobrazba ustrezne smeri UČITELJA FIZIKE j* "edoločen čas s polovičnim delovnim časom ri- laboranta za kemijo in biologijo Soji: Pod 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 12, visoka izobrazba ustrezne smeri; P°d 9, 10 višja izobrazba ustrezne smeri; j} Pod 13 srednja izobrazba ustrezne smeri. ' ^tek dela: 1. 9. 1985. ^Jave z dolcazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh po s) lavi razpisa na naslov: Srednja šola tehniških usmeritev in družbo-|/)vja Kočevje, Trg zbora odposlancev 22. vi iia