26. štev.
V Kranju, dne 27. junija 1914.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Ljubljanski vsesokolski zlet — prepovedan.
Minolo soboto je vlada prepovedala Sokolski j zlet v Ljubljani ž motivacijo," da je v nevarnosti I javni blagor. Zamolčala je sicer previdno, kak javni blagor naj bi bi! ogrožen, ako pride v Ljub- j ljano par tisoč tujcev, da polože tamkaj račun o svojem kulturnem delu in mimogrede puste tudi < še nebroj kronic v deželi. A prav nič se ne bomo motili,  ako smatramo,   da leže avstrijski vladi ; hudo na živcih Rusi in Srbi, kateri so hoteli po-setiti vsesokolski zlet v Ljubljani.
In tu pridemo vedno na isto točko, katero smo že tolikokrat povdarjali, da se namreč vlada j v Avstriji specifično avstrijsko. Predmarčni poli-cijski duh obvlada še popolnoma prosvitljene glave j naših merodajnih faktorjev in ves njih konstituci- 1 jonalizem bi takoj vzel vrag, ako bi bilo pričako- j vati le količkaj uspeha.  Vojaštvo in policija in j obratno, to je naši vladi edino zveličavno sredstvo, i Kar sega preko teh dveh pojmov, je našim državnikom tuje. Čemu naj bi se tudi ozirali na posamezne narode? „Herrenvolk" se ščiti itak kolikor mogoče, slovanski narodi pa imajo molčati in kloniti tilnik ter plačevati davke, večinoma zopet le v vojaške in Molicijske svrhe. O kakih pravicah se pri nas že skoro ne bo moglo govoriti. Državni osnovni zakoni so ustvarjeni le za Nemce in one slovanske poturice, ki žive iz dispozicijskega zaklada. Najžalostnejše pri tem je \ a še to, da obstoji naša državnozborska delegacija razven enega iz samih klerikalcev, ki za korist svoje stranke in svojih pristašev prodaja za judežev groš magari ves narodni čut z Bogom vred. Kramarji so to, ki so sicer ravno zadnje čase zapisali na svoj ščit narodnost, to pa le radi tega, ker je dosedanje njih „delovanje" doživelo popolen fiasko in se že tudi najneumnejšemu njih pristašev polagoma odpirajo oči.
V tem hipu pa so postali klerikalci še mnogo pogubnejši kakor so bili dosedaj. Pretveza narod-
nosti naj zbriše volilcem oči, medtem ko naj do- i naša na Dunaju svitle kronice.  Prav nič se ne | bomo motili, ako stavimo prepoved vsesokolskega zleta delno tudi na rovaš klerikalnih kolovodij. Slovensko sokolstvo — četa 10.000 neizprosnih ' možakov — je bilo klerikalni organizaciji že od nekdaj trr^v peti. Poizkusili so jo uničiti in ustanovili so „Orle", telovadna društva brez telovadbe in brez vsake discipline. Ako se je posrečilo te klerikalne junake, katere je ljudski glas tako značilno prekrstil v čuke, fotografirati pri kakem nastopu, je bilo videti podobo, kakor da je ves j nastop na papirju raztresena škatljica vžigalic. Ni ; bilo uspeha, pa ga ni bilo in srd, jeza in zavist razjedajo srce našim klerikalcem. Porabili so prvo priliko in dunajski vladi natve/ili bogvekaj, samo da Sokolstvu napravijo težkoče, da mu poskusijo moralno in gmotno škodovati.
In strmečemu svetu se nudi lepa slika: av- i sirijska vlada in kranjski klerikalci v tesnem objemu. Grof Sturgkh, Sušteršič in grof Kiinigl kot | asistenca, vse skupaj pa blagoslovi Talleyrand — naš zunanji minister Berchtold!
Je pač čudna država naša Avstrija in še čudnejša je njena politika, katero vodita v posmeh j celemu svetu grofa Sturgkh in Berchtold. Dočim grof Stiitgkh sistematično ubija ustavo v državi, uganja grof Berchtold neumnosti na zunaj. In neumnost prve vrste je bila gotovo prepoved sokol- ! skega zleta v Ljubljani. Očividno je namreč, da ! bo ta prepoved učinkovala kaj slabo na vse slo-vanske   narode  v  Avstriji   in   da   bo še bolj j razdražila sosede, kateri so hoteli posetiti ta zlet. i Vse to pa se godi v času, ko smo s Srbijo prišli ! nekako na čisto, v v'asu, ko je Rumunija obrnila j Avstriji hrbet, da se popolnoma uda ruskemu i vplivu, v času, ko Italija s podvojeno silo dela j proti Avstriji in nam Nemčija izkuša na vseh straneh odjesti balkanski trg.
Uboga država, kateri je'že nevaren sokolski : zlet, uboga država, katero mora reševati policija! J Domišljavost vladnih krogov, katero podpihujejo j kolikor se da, naši klerikalci, je ravno tako ne-
umna,, kakor izdane odredbe z ozirom na „javni blagor". Nebroj sokolskih zletov je že bilo v Ljubljani, Pragi in v Avstriji a javni blagor ni bil nikdar ogrožen. Sokolstvo ni pripomoglo državi še do nobene blamaže, kar voditelji le-te ravno ne morejo trditi. Kot docela nepolitično društvo se Sokolstvo ni nikdar vmešavalo ne v notranjo, ne v zunanjo avstrijsko politiko in povabilo neav-strijskih sokolskih društev gotovo ni bilo zamišljeno kot protest proti Slovanom sovražni avstrijski notranji in brezmiselni zunanji politiki. Nasprotno, Avstrija naj bi bila vesela, da vzgojuje Sokolstvo zdrave in čvrste moči, najboljši materijal naše armade.
A v Avstriji smo, in zato se ne smemo čuditi. V Avstriji, v deželi nemogočih mogočnosti, je ravno vse mogoče in mogoča je bila tudi prepoved vsesokolskega zleta v Ljubljani. Avstrijska vlada je dodala zbirki svojih avstrijskih ukrepov nov list, ki gotovo ne bo povečal slave naših državnikov.
Slovenskemu Sokolstvu pa vse vladne in klerikalne šikane ne bodo upihnile luči življenja. Vsakemu odporu sledi protiodpor in prepričani smo, da se bo Sokolstvo odslej še tem intenzivnejše posvetilo svoji visoki nalogi, da ustvarja iz onih ljudi, katere država in dežela duševno in gmotno zanemarjata, prave može, v katerih zdravem telesu prebiva zdrav duh!
Seja mestnega zastopa v Kranju
dne 20. junija 1914.
Zupan otvori sejo konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika Janko Sajovica in Makso Focka. Na to se zapisnik zadnje seje brez čitanja soglasno odobri.
Naznanila županstva. Telovadno društvo „Sokol" v Kranju je prosilo, da se mu prepuste 5. julija 1914 brezplačno prostore v Zvezdi, kjer bi se vršila veselica. Se dovoli pod pogojem, da se varuje najemnika kolikor mogoče vsake škode. Deželni odbor kranjski je nakazal mestni občini 444/17 K kot donos davščine od prirastka na vrednost pre-
PODLISTEK.
Moje obzorje.
Ejlgelbert Gangl. Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1914. Str. V+ 153. Cena vezani knjigi 3 K; po pošti'3-20 K.
Ne boj se! — Nikomur v sužnosti vdan, z resnico opasan stopi na plan in svojega čolna vodi krmilo z roko, ki žitje jo je utrdilo!
E. Gangl. (Moto.)
Kako življenje okrog naše hiše tam na kranjskem polju! Krepki kosci podirajo visoko travo v dolge redi, pridna dekleta z belimi predpasniki razmetavajo in grabijo seno. Na drugi strani pa valovi žito, ki skoro dozori in pade pod srpi brhkih žanjic. Proso rije živahno iz zemlje, krompir je že osut in skoro požene bele cvetove, oves hitro rase, a ne more doteči pšenice in rži. Dobrodejen duh posušenega sena veje po poljani. Dobrodejen duh domače grude veje tudi po zbirki pesmi, ki jo prebiram v tihi lopici ob naši hiši.
Zbirka: „Moje obzorje." Njen oče: Engel-bert Gangl.
Gangl! Se se z veseljem spominjam onih lepih dni, ko me je zaneslo v ljubo našo Belo Krajino. Pri tisti priliki- sem se seznanil z Engelbertom Ganglom, katerega sem sicer že preje poznal kot pesnika in pisatelja. Moj novi znanec Gangl me je povedel na svoj dom v Metliki, kjer so me njegovi starši m sestra sprejeli s pravo jugoslovansko   gostoljubnostjo   in ljubeznivostjo.
j Na prvi mah so se mi prikupili ti dobrosrčni Gan-; glovi ljudje, odkrite, nesebične duše, katere je družila nekaka redka družinska ljubezen in vdanost. Iz dobre, poštene, idealne metliške družine je prišel naš Gangl, svet ga ni spremenil, ostal je dober, pošten in idealen v življenju in v — poeziji.
Precej je že poklonil Gangl svojim rojakom: „Iz luči in teme" (pesmi); „Veliki trgovec" (povest); „Trije rodovi" (povest); „Beli rojaki I." (novele); „Sin" (drama v 4. dejanjih); „Sad greha" (drama v 4. dejanjih); „Materine sanje" (slika v enem dejanju); „Pisanice" (pesmi za mladino); „Zbrani spisi za mladino" (doslej izšli 4 zv.). V tisku se nahajata „Katka Poljakova" (drama v 3. dejanjih) in „Dolina solz", trilogija: „Dva svetova", igrokaz v 1 dejanju; „Dedščina", drama v v 1 dejanju in „Trpini", tragedija v 1 dejanju.
Te dni pa je izšla njegova zbirka pesmi pod naslovom „Moje obzorje".
Kakšno je pesnikovo obzorje? Kaka je snov njegovih pesmi! Pesnik je ubral tisto pot, po kateri so skoro brez izjeme hodili in hodijo naši pesniki. Ljubezen do dekleta, do domovine in do narave nam odzvanja iz njegovih strun; semintje je krenil tudi na socijalno polje, in ta njegov korak je bil prav srečen.
Večino Ganglove nove zbirke zavzemljejo drobne lirične pesmi, vesele in žalostne, nekatere celo hudomušne. Iz teh liričnih spevov večkrat zazveni ton narodne pesmi. Resnega misleca se nam kaže pesnik v svojih sonatah („Moja sonata," „Sonata pod križem", „Sonata o življenju"). Posebno
so se pesniku posrečili soneti, v katerih opeva svojo ljubo Belo Kraiiino („Dom", 12 sonetov); prelep spomenik je postavil očetu in materi v deseterih sonetih „Življenje". Zadnji oddelek knjige izpolnjujejo pripovedne pesnitve; med njimi so najbolj uspele one, v katerih je udaril Gangl na socialno struno („Tiran", „Krvavi krst").
Ganglove pesmi se odlikujejo po ubranem, gladkem jeziku. Krepak in iskren je ta jezik, kakor je krepko in iskreno slavnoznano vivodinsko vino, ki ga pridelujejo blizu Ganglovega rojstnega mesta. Živahen pesniški zanos razodeva, da je pesnik odličen govornik. Včasih zavede pesnika njegov živahni temperament, da pozabi o pravem času prenehati in postane nekako gostobeseden in prav zaraditega nejasen.
Značilna za Ganglovo življenje, delovanje in tudi pesnikovanje je misel, katero je povedal v zgoraj navedenem „Motu" (geslu). Brez strahu stopa pesnik po poti življenja; njegovo orožje je resnica in krmilo njegovega čolna vodi roka, ki je utrjena v bojih življenja. To zdravo misel povdarja Gangl na več mestih. Naj reče kdo, kar hoče, eno ostane: iz Ganglove nove zbirke na vsaki strani spoznamo, da jo je pisal resen, idealen in krepak mož. Zato zbirko toplo priporočamo mladim in starim. Namesto nadaljnih priporočilnih besedi pa tukaj navajamo iz Ganglove zbirke nekatere pesmi, ki se nam zde posebno lepe. Dobro blago naj se samo hvali!
mičnin. Od navedenega zneska se sme največ 70 odstotkov porabiti za tekoče občinske potrebe, najmanj 30 odstotkov pa je odkazati zakladu za investicijske naprave, zlasti za šolske stavbe. Se vzame v vednost.
Dne 18 .junija t. 1. se je vršilo v Kranju premiranje kobil, za katero je županstvo, kakor vsako leto tudi letos, izročilo dotični komisiji nagrado mestne občine v znesku 50 K. Zupan prosi, da blagovoli občinski odbor to naknadno odobriti. Se soglasno odobri.
Na to prečita župan okrožnico deželnega odbora o novem deželnem zakonu o pobiranju občinskih taks z dne 4. maja 1915, dež. zak. št. 13. ter pripomni, da bo zadevo odstopil skupnemu finančnemu in policijskemu odseku, da stavi pri prihodnji seji tozadevne predloge glede zvišanja občinskih taks.
Radi poprave gospodarskih potov v Brezju, se je vršil lokalni ogled dne 17. maja t. 1. Intere-sentje so sklenili, da bodo popravo potov izvršili sami, v svrho nadzorovanja se je pa izvolil za vsak kolovoz poseben odsek, obstoječ iz treh članov.
Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Kranju radi preureditve uradnih ur. Poročevalec Ciril Pire čita dopis, s katerim vabi c. kr. poštni in brzojavni urad, po naročilu c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu z dne 2. 6. t. 1., mestno županstvo, da poroča, če se z uradnimi urami ob delavnikih od 7. 12. in od 3. do 6. zvečer zadovolji. Odb. Janko Sajovic predlaga, da naj ostanejo uradne ure ob delavnikih po starem redu. Makso Fock pa stavi predlog in sledečo resolucijo:
Občinski odbor skleni, da je odločno proti temu, da bi se ob delavnikih šele ob 3. uri popoldan pričelo z uradnimi urami in sicer vsled tega, ker je strankam nemogoče pravočasno oddati zavitke in zavoje do vlaka, ki odhaja s pošto iz Kranja ob 3-38 min popoldan proti Ljubljani. Z ozirom na to odločno obstaja na tem, da se popoldanske uradne ure ne skrčijo, marveč, da ostanejo pri starem, to je od 2. do 6. ure popoldan. Občinskem odboru se sploh čudno zdi, da pride c. kr. poštna uprava s takim predlogom, namesto, da bi v Kranju podaljšala uradne ure od 7. do 12. dopoldan in v to svrho pomnožila uradniško osobje na tukajšni pošti. Glede poštne zveze z Ljubljano je pa itak znano, da je jako slaba in pod vsako kritiko. Občinski odbor kot zastopnik tukajšnjega meščanstva, ki se po večini peča samo s trgovino, naj torej sklene, da odločno zahteva od c. kr. poštne uprave 1. da podaljša uradne ure na tukajšnji pošti ob delavnikih od 7. do 12. dopoldan in od 2. do 6. ure popoldan. 2. da v to svrho pomnoži uradniško osobje, kajti sedanje število osobja že zdavnej več ne zadostuje za tako veliki promet, kakor v Kranju in 3. da nemudoma vpelje poštno ambulanco na vlaku št. 1713.
.Predlog in resolucija se soglasno sprejme.
V imenu finančnega odseka poroča in predlaga dr. Stempihar. Občinski odbor naj v smislu § 28, 5 hranilničnih pravil odobri sklep upravnega odbora mestne hranilnice z dne 22. maja t. 1., da se naj v smislu § 4 hranilničnih pravil ter v smislu § 23 „Pokojninskega pravilnika za uradno osobje mestne hranilnice v Kranju" izroči 5 odstotkov čistega dobička pri upravnem imetju za leto 1913, znašajočega 10,177-02 K, to je znesek K 80888 pokojninskemu zakladu za hranilnično uradno osobje. Soglasno sprejeto.
Razsodba deželnega odbora kranjskega o zadevi Štefan ^Lubeinschegga. O zadevi poroča obč. svetovalec Stempihar, da je deželni odbor ugodil pritožbi Štefana Lubeinschegga proti sklepu občinskega odbora z dne 1.. maja t. 1. v zadevi stavbnega dovoljenja za mostič čez parcelo št. 999/1. Poročevalec predlaga, da naj občinski odbor sklene, da se proti razsodbi deželnega odbora pritoži na upravno sodišče. Soglasno sprejeto.
Poročilo policijskega odseka o prošnji Marije Pangerc za vsprejem v domovinsko zvezo. V imenu policijskega odseka poroča Vilko Rus, da biva Marija Pangerc že polnih 27 let let pri Pav-šlarju v Kranju in predlaga, da se jo v smislu domovinskega zakona sprejme v domovinsko zvezo občine Kranj. Sprejeto.
Za zgradbo kanalizacije v Kranju je došlo 11 ponudb, ki se odstopijo združenemu finančnemu in stavbnemu odseku, kateri naj pritegne k svojim tajnim razpravam tudi strokovnega izvedenca, da stavi v prihodnji seji tozadevne predloge. Ponudbe so sledeče: H. Uhlif, inženir v Ljubljani K 149.422, Vidic & Comp. v Ljubljani ponuja za kamenine K 23.661'05 Landthaier, Faulhammer & Miiller inženirji v St. Polenu ponuja za 109.492'30, alternativa K 35.384'25, C. Pontello v Ljubljani ponuja za K 1204 00 50, D. Gustinčič inženir v Trstu ponuja za K 132.775-50, alternativa K 55.975-50, Schratz&Sohn Urfahr-Linz ponuja za K 135.537-70, alternativa K 67.555, Ivan Ogrin v Ljublani ponuja za dodajo in polaganje kamenin K 30.916'60, Rella & Neffe, Dunaj ponuja za K 161.41730, alternativa 56.770'05, bratje Seravalli v Ljubljani ponuja za K 109.183, alternativa K 64,495, Pittel & Brauseweter na Dunaju ponudbo za K 122.146-15, Trenz & Comp. Fischamend pri Dunaju ponudba za K 152.233'30.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi župan sejo ob 7. uri zvečer.
POLITIČNI PREGLED.
Albanija.
Kakor vse kaže, preti knezu Viljemu I. kaj slaba. Poročila, ki prihajajo z bojišča vedo poročati vseskozi le o porazih vladnih čet. Tako so vstaši tudi v južni Albaniji povsod zmagali ter se pripravljajo na obleganje Valone. Tudi v smeri iz Argvrokastrona sem prihajajo proti Valoni vstaške čete. Prišlo je pri Taci do krvavega boja. V tem boju so bile vladne čete zopet poražene. Boj je trajal več ur. V Valoni je izbruhnila panika. Prebivalstvo zapušča mesto, ker se boji plenjenja in zažiganja. Vstaši so zavzeli tudi Elbasan ter so baje vjeli tam stoječe vladne čete z dvema častnikoma. Vstaši so razobesili v Elbasanu otomansko zastavo ter so pustili v mestu par sto mož, nato pa so se obrnili proti Dušni, kjer so trčili ob vladne čete. Iz početka so vladne čete zmagovale, potem pa so se vstaši zagnali s tako silo na nje, da so vladni izgubili svoje topove in končno pobegnili. Razbite vladne čete so se koncentrirale v Fieriju. Poveljnik tega mesta \z prosil nato iz Drača, Valone in Berata pomoči. A pomagalo ni nič. Vstaši so zmagali tudi pri Fieriju. Gubernator v Valoni je zaprosil, da pošljeta Avstro-Ogrska in italija pred Valono svoje vojne ladje.
A to še ni najhujše. Vse upanje je stavil knez na vodjo Miriditov na Prenk Bib Dodo, ki naj bi bil vstaše prijel v hrbtu. Kakor pa poroča laški korespondenčni urad, so vstaši Prenk Bib Dodo
zajeli ter ga izpustili le potem, ko jim je dal častno besedo, da se ne bo več vojskoval proti njim. S tem je pokopano zadnje upanje kneza in ne bo mu preostalo drugega, kakor odnesti še pravočasno pete v svojo domovino.
Vstaši so po svojem parlamentarcu zahtevali sledeče:
1. Popolna enakopravnost mohamedanske vere in priznanje kot državna vera, prostost mo-hamedanskega kulta;
2. desetletna prostost od davka;
5. večletna prostost od vojaške službe.
Te zahteve pa je knez v svoji nadutosti odklonil in misli boj nadaljevati do skrajnega. Gospod ritmojster izven službe pač misli, da je Albanija nemška kasarna, kjer ima vse brezpogojno ubogati. Samo po sebi umevno pa se vrše diploma-tične intrige v Draču nadalje. O teh in o razmerju med Avstrijo in Italijo piše veleugledni italijanski list „Tribuna": Nesoglasja med Avstrijo in Italijo v Draču bodo imela za posledico veliko nevarnost za trozvezo. Trozveza naj se razdere, ker je spona, s katero sta priklenjena Avstrija in Italija druga na drugo nenaravna. Italija in Avstrija imata popolnoma različne interese in cilje. Obojestranska diplomatična zastopnika zasledujeta na svojo pest svojo politiko ter~se ne menita za zahteve svojih vlad. Obenem sta obe vladi, avstrijska in italijanska, v zasmeh tripelententi in celi Evropi vsled tragikomičnega vedenja diplomatičnih zastopnikov. Grof Berchtold in marki di San Giuliano naj skrbita za zanesljiva zastopnika v Albaniji, ki bosta v resnici delala politiko, kakršno zahtevata Rim in Dunaj. Ta politika pa bi morala videti svoj cilj v tem, da se ne utrdi vpliv ene države na škodo drugi, marveč da ima albanska država svojo korist. Sedaj in pozneje naj bi bil vsak avstrijski ali italijanski vpliv izključen. Vsak drug program in vsako drugačno postopanje pa bi bilo povod za vojno med Avstrijo in Italijo, kar je gotovo v na-* sprotstvu z nameni trozveze. Sedaj obe državi ne igrata lepe vloge in brezmiselno je spustiti obe drugo proti drugi kakor dva bojaželjna petelina v veselje in zabavo tripelentente.
f Berta Suttner.
Na Dunaju je umrla v nedeljo baronica Suttner,
I ki je bila ena prvih agitatoric za svetovni mir. Strahote   vojne je opisala v romanu  „Proč z
I orožjem!" Ta roman ima dokaj agitatorične vrednosti za razorožttev narodov. Stara je bila 71 let.
! Za svojo mirovno propagando je dobila 1. 1905.
I Nobelnovo nagrado.
Srbski kralj Peter
je oddal vladne posle prestolonasledniku Aleksandru ter se podal v kopališče Vranjska Banja. : Kralj Peter boleha že dlje časa in je čutil potrebo se nekoliko odpočiti.
Sporazum na Češkem.
V ponedeljek je bila druga konferenca nem-j-ških in čeških politikov v Pragi. Zastopniki nemških političnih strank na Češkem so predlagali: ■ Glede vprašanja junktima med jezikovnimi zakoni za državne oblasti in za zadeve, ki spadajo v j deželno  kompetenco vztrajamo  na odklonilnem stališču. Pripravljeni pa smo, da imenujemo za-' stopnike k posvetovanju o deželnem redu, izjav-1 ljamo, da smo prejkoslej pripravljeni razpravljati I o jezikovnem vprašanju, ampak le v odseku, ki
Iz veselih mladih dni.
5.
Roke dam v boke in krivec za trak . . . Dej, dekle, kje je še tak junak?
Naj pride sto jih, in vse na mah premagam srčno, pomečem v prah!
„Kaj vendar se bahaš, ti ljubi moj, kaj kličeš jih toliko k sebi na boj?
„Saj moj te pogled sam ukroti, in moj poljub ti vso,moč zdrobi!"
14.
Gospod notar, veš, pravdo ravna, pa ako naj pism© veljavo ima, svoj pečat slovesno na konec mu da.
Ne bom ti pravil, kako in kaj . . . Ljubezen, če hočeš, da veljaj,
da pravde bo konec poljubček daj!
Sonata o življenju.
13. 1
Miruj od hrepenenja mi, srce,
izlij se v voljo, da rodi se moč;
jak bodi, svoj ukaz izvršujoč,
a nikdar trd, če prosijo solze!
i
Izžet, usužnjen je človeški rod, nihče ne dvigne ga, če'sam ne vstane; -junak si, sin trpljenja, in gospod, ako ti lastna noč nasilje zmanc!
Kam v žalost, bratje? ... Kvišku moške glave! In ako moraš, vzrasti iz krvi, cen ti najvišja, vzkipi iz pesti, alegorija nam bodoče slave!
Dom.
i.
Krajina bela z vinskimi bregovi, okohca vsa čarovita ti, Metlika stara s tihimi domovi, glasnica zgodovine starih dni:
Na čast naj tebi zakipe glasovi, naj tudi moje srce govori, nad temno lozo, belimi grobovi naj jadrno mi duša p.oleti!
Debela ta, pred svetom daleč skrita, svoj narod hrani, svoj ustvarja svet, na trdo dlan rojakov ponosita.
Nikoli nihče v bedo ni zaklet,
komur vodnik je volja neubita
in svet s poštenim licem hodi zret.
Lepo ste mi, Gorjanci, zagoreli v poljubih solnca jutranjega zdaj, nadaleč ziblje žarkov se smehljaj, glasno v pozdrav so gozdi zašumeli.
V neskončnost pot se vije cesti beli, zaziblje v delu se domaČi kraj, in v jutra mladega gorak sijaj spev plava pol otožni, pol veseli . . .
A lepši ste, Gorjanci, tistikrat,
ko solnce pade in v somrak izgine
in vam grebene vspava sen krilat!
Prečudna luč tedaj po vas zasiue, dan dvigne se, življenja prebogat, iz bajk čarobnih Janeza Trdine!
Tiran.
Pot bila je s krvjo kropljena, kjer stopal njemu je korak; namesto sna v prsih — kamen, a v duši jeza in pohlep.
V človeku gledal ni človeka, več kakor človek —• pes njegov; sesal je kri, sušil je mozeg, z besedo kruto in s pestjo!
Bogastvo raslo je na kupe — krvavih žuljev moč in dar; ob njem solze in glad, bolezen — src tisoč klic e.. sam strašan!
Pripravil zopet tak večer je, ko miza se dobrot šibi; kipeče vino je razvnelo v pohotnosti vso divjo strast.
Duhovska bisaga. Nedavno tega je hvalil „Domoljub", kako zna ceniti naše ljudstvo duhovnika. Ned drugimi pove tudi, da vidimo dandanes povsod duhovnika, pri vseh zadrugah in družbah, ker duhovnik skrbi tudi za telesni dobrobit človeka. Zato pa ljudstvo tudi „gospodu" vse zaupa. — Kako skrbe „gospod" za telesni dobrobit svojih faranov, si vzemimo za vzgled bivšega župnika v Ledinah, Jelenca. Na Koprivniku, fara Ledine, občina Sovodenj živi v hiši št. 22. sedemdeset let star samec Jurij Bašelj, podomače Dermek. Mož živi na svojem samotnem posestvu, ki je vredno kakih šest tisoč kron, popolnoma sam. Opravlja svojih pet živinčet sam, kuha sam, skratka, razun ob košnji in žetvi ni nikogar pri hiši. Njegovo gospodinjstvo pa je tako, da se bogu smili. Slabše je njegovo stanovanje, kot pa v hlevu. Mož živi v popolni bedi, čeravno ima poleg posestva še denar. — Ce je res, kar je pisal „Domoljub", bi gotovo mislili, da se je župnik potrudil skrbeti za tega človeka v toliko, da bo ta na svoje stare dni živel za svoj denar po človeško, ne pa kot kakšno prase v svinjaku. Pa temu ni tako. Župnik se je pač živo zanimal za tega ubožca in ga zvabil celo trikrat v župnišče, pa le toliko časa, da ga je pripravil do testamenta, v katerem prepušča po svoji smrti vse svoje premoženje ledinski cerkvi in pa škofovim zavodom. Tako zvabljajo duhovniki denar nevednega ljudstva v svojo bisago. Mi pa vprašamo, ali ni nikogar v občini Oselica, ki bi se usmilil tega raveža, ter mu pojasnil, da bo imel večje za-služenje pred Bogom, če skrbi zdaj za sebe, kar pa mu ostane po smrti, naj pa zapusti ubogim občanom, ki se ga bodo bolje spominjali v molitvi, kot pa nikdar sita duhovska bisaga.
Sankcijoniran sklep deželnega zbora. Cesar je sankcijoniral sklep kranjskega deželnega zbora z dne 27./28. februarja 1914., s katerim se daje deželnemu odboru pravico, da najame za pokritje stroškov za deželne električne naprave, oziroma v svrho obratnega zneska dveh milijonov, ki se obrestuje in najpozneje v 50
Spomenik sv. Janeza
kapitala posojilo do ! naj najvišje s 41/i%j i letih vrne. v Kranju. Obeta se
nekako služil kot ustnicah pomeni ti „preradovedni
Nepomuku mir; uteši vsem ,.nestrpnežem". je o tem spomeniku
nam tekom prihodnjih dni odkritje spomenika sv. Janeza Nepomuka v Kranju. O tem po umetniku g. Bernekerju dovršenem umotvoru poročalo se je že svoječasno v podlistku „Save". Izvršitelju oporoke pokojnega g. Ivana Majdiča ležeče je bilo na tem, da tudi v splošnem, torej tudi na zunanje dobi ta spomenik umetniškemu proizvodu primerno lice in radi tega se je konečna dovršitev malo zakasnila. Sedaj so tudi v tem oziru odstranjene vse zapreke in v kratkem se bo nudila prilika „preradovednim Kranjcem", kakor tudi vsem dobrodošlim tujcem ogledati si umotvor enega najboljših slovenskih umetnikov. Pri tej priložnosti pa ne moremo zamolčati skromne želje, da bi spomenik „preradovednim Kranjcem" tudi simbol. Prst tega mučenika na mnogo — mnogo in to naj si Kranjci" dobro zapomnijo, osobito pa naj si pri tem mislijo; „Molk je zlato, besedičenje pa samo — srebro! Voda, ki bode tekla pri tem spomeniku pomeni, da je le-ta svcj  čas prinesla Janezu
naj tudi sedaj radovednost Tako nekako sporočil nam izvršitelj oporoke — ki je menda najbolje upravičen v tem pogledu zabavljati!
Kdo naj čita knjigo „Škof proti župniku"? Odgovor na to vprašanje je kaj lahak. To knjigo naj čitajo vsi, prav vsi, ki se zanimajo za uprav turške razmere, katere je vpeljal pri nas častiti Bonaventura. Zlasti naj bero s premislekom vsak stavek oni dijaki, ki stoje na potu v življenje, da si izbero svoj poklic. Bero naj jo semeniščniki, ki naj jo dobro premislijo, kaj vse je mogoče zgoditi se pod ljubljanskim škofom Bonaventuro. Bero naj jo stariši in zlasti matere, ki tako rade silijo svoje sinove v semenišča, meneč, da ga s tem že popolnoma osrečijo. Ne vedo pa s kakšnimi težavi, nasilstvi in korupcijami se bo moral boriti njihov sin-duhovnik, če bo hotel ostati pošten. Dalje naj čitajo to knjigo vsi oni duhovniki, kateri je do sedaj še niso čitali, kajti ravno pošteni duhovniki vidijo v knjigi več ali manj — sami sebe. Slednjič naj to knjigo pazno prečitajo vsi zaslepljeni klerikalci, da vidijo, kaj vse je zmožen zagrešiti njihov višji dušni pastir. Kakor rečeno, knjigo naj čitajo vsi, prav vsi. Veliko dobro delo store pa oni rodo-jubi, ki kupijo nekoliko več izvodov te poučne l<njige, ter jo potem blagohotno porazdele med razne revnejše sloje. Knjiga je pisana poljudno in Vseskozi lahko umljivo, torej bo dobrodošla izobražencem kakor tudi priprostim ljudem. Zatorej kupujte pridno to knjigo in širite jo povsod! Knjiga »Skof proti župniku" mora priti v vsako slovensko hišo.
Prostovoljno gasilno društvo v Žabnici naznanja, da je radi ovir preložilo svojo veselico, ki bi se morala vršiti 28. t. m. na dne 5. julija t. 1.
Kolegijalna organizacija gorenjskih čevljarskih mojstrov iz okolice Radovljice je na svojem zadnjem sestanku sklenila sledeča določila: Natančno regulirani cenik za vse enak, zmerne Ce'ie po najnižjem proračunu. 2. Popravila tovarniških izdelkov v par odstotkih več cene, kakor POmačih del. 3. Obvestitev nezaupljivih strank.
Gozdna veselica, katero je priredila Narodna čitalnica v Čirčiškem gozdu pretečeno nedeljo v korist Ljudske knjižnice je izborno uspela. Da si se je tik pred pričetkom veselice nebo zmračilo, ter nam obetalo hudo uro, se je vendar še pravočasno premislilo in veselica se je vršila ob naj-krasnejšem vremenu. V najkrajšem času je bilo pravo veselično življenje in kako bi ne, saj je bilo skrb-ljeno za vse, kar je potrebno, da se človek za kratek čas oprosti vsakdanjih skrbi. G. Makso Fock zvaril nam je priznano izvrstni lovski guljaž. Pod njegovim nadzorstvom pekel se je tudi krompir, v pomoč pa mu je bila gdč. Mirni Fockova. V šotoru za jestvine postregla je g. Marija Adamičeva z raznovrstnimi jesfvinami. V vinskem šotoru so stregle z izbrano pristno kapljico g. Viki Cvarova in gdč. Milica Goljavšček, natakarski posel pa je prevzel g. Anton Šinkovec ml. G.Jan Langašek je s pomočje gdč. Minke Skrjančeve skrbel za izborno pivo. Prodajo slaščic in tobaka prevzela je gdč.Antonija Trebarjeva, nadrobno prodajo cvetlic pa gdč. Ton k a Vidmarjev a. Gdč. Vida Klunova in Ana Puharjeva sta pa skrbeli, da ni kdo pozabil kupiti veselične vstopnice. Pri veselici svirala je godba „Prost, gasil, društva" v Kranju in v kratkem se je ob zvokih iste razvil animiran ples na gozdnih tleh. Veselica je trajala do poznega večera ter je zapustila v vseh gotovo najboljše utise.
Umrl je na Dunaju dne 26. junija nenadoma g. Franc Uršič, stud. med. N. v m. p.!
Vozna na levo na Koroškem. Deželna vlada koroška je odredila z zakonom od 4. maja 1914., d. z. st. 14 in odredbo z dne 12. maja 1914 A 2158, da velja odslej tudi za Koroško za vse ceste levo izomikanje in desno izognenje ter prehitevanje na desno.
Aljažev dom v Vratih je že odprr in oskrbovan. Planinci naj ne zamudijo, ogledati si Vrata v tem času, ko se opazuje poleg krasote narave tudi grozota njenih moči. V visekem gorovju ob sklepu doline je že mnogo snega; vsled tega se snežni plazovi udirajo preko sten in grme v globočine. Od tu se najlepše opazuje ta boj poletja proti snegu in ledu v gorah. Nekaj minut nad hotelom je tudi letos prihrumel velikanski plaz izpod Ste-narja, ki je notri do potoka Bistrice odložil ogromne množine snega. Vendar pa je Aljažev dom popolnoma na varnem. Aljažev dom je dobro pre-zimil, se je preteklo nedeljo odprl prometu in je skrbno in dobro urejen in sploh najlepša planinska postojanka Slov. planinskega društva. Postrežbo je tudi letos prevzel g. J. Dobišek.
Neurje. V Prevojah je razsajal v petek vihar, ^adala je tudi toča, ki je razbila skoro vse poljske ?ridelke. Voda je odnesla mnogo zemlje, v Bistrici •azdrla več mostov in jezov ter poplavila mline, ako da so se ljudje komaj še rešili. V Drešjem ie strela udarila v vinsko klet, v Vodicah pa v neko hišo.
Požarna hramba v Preddvoru priredi dne !9. junija 1914. veselico z javno tombolo v dru-itvene namene. Sodeluje Godba prost. gas. društva Kranju. Načelnik društva je ljubljanski odvetnik r. Maks Wurzbach pl. Tannenberg, posestnik gradu Preddvoru, ki si je pridobil za društvo že lepih aslug.
Na Senturški gori praznujejo dne 5. julija 1914 ob priliki žegnanja 150letnico kar je bila sezidana in posvečena tamošnja župna cerkev. Slav-nost se vrši po prizadevanju g. Vinka Cebaška, župnika na Senturški gori, našega kranjskega rojaka.
Premovanje konj v Kranju. Pri premovanju konj dne 18. junija v Kranju so dobili nastopni konjerejci za pripeljane lepe kobile, oziroma žre-bice darila: A. Za žrebetne kobile (z žrebeti): 1. darilo 50 K in srebrno svetinjo Jožef Križnar, Stražišče; 2. darilo 40 K France Bohinc, Terboje; 5. darilo 50 K France Dolhar, Predoslje; 4. darilo 30 K Janež Šenk, Predoslje; 5. darilo po 20 K so dobili Jožef Zevnik, Dvorje; Janez Gorjanc, Voklo; France Zupan, Prebačevo; Janez Oselj, Voklo; Janez Pavlin, Naklo; France Zibert, Primskovo; Martin Hafner, Dorfarje; 6. darilo po 10 K Valentin Hafner, Dorfarje; Janez Perčič, Babenort in Ivan Gorjanc, Orehek. Srebrne svetinje so dobili še: Ivan Perčič, Povije; France Porenta, Stražišče; Jože Primožič, Pristava in Marija Perko, Veterno. B. Za zaskočene kobile: 1. darilo 40 K in srebrno svetinjo Peter Markič, Strahin; 2. darilo 50 K Janez Cebašek, Prebačevo; 5. darilo 50 K France Urbane, Rupa; 4. darilo po 20 K Jože Primožič, Prislova; Jožef Sink, Čirčiče; Jernej Pilar, Rupa; Matevž Barle, Luža; 5. darilo po 10 K Miha Jagodic, Možanca; France Dolhar, Predoslje; srebrne svetinje: Anton Kozjek, Čirčiče, Jakob Basaj, Suha in France Jerala, Besnica. C. Za žrebice:l. darilo 40 K in srebrno svetinjo Martin Hafner Dorfarje; 2. darilo srebrno svetinjo France Zibert, Primskovo; 5. darilo srebrno svetinjo Janez Šenk, Predoslje; 4. darilo 50 K France Okorn, Šenčur; 5. darilo 30 K France Dolhar, Predoslje; 6. darilo po 20 K: Janez Papler, Besnica; Janez Zamik, Šenčur; Janez Likozar, Voklo; Alojzij Bobnar, Voklo; 7. darilo po 10 K: Anton Celar, Predoslje in France Porenta, Stražišče; srebrne svetinje: France Molj, Voglje; Janez Gorjanc, Voklo; Janez Vrhovec, Prebačevo;
Franc Šenk, Predoslje. Nadalje je izročila premo-valna komisija priznanilne diplome konjerejcem: Francetu Bohinc, Terboje, Janezu Gorjanc, Voklo; Janezu Cebašek, Prebačevo in Janezu Senk, Predoslje. K premovanju pripeljal je posestnik France Bohinc iz Terboj izredno lepega enoletnega žrebca. Pripeljane kobile in žrebeta pokazale so velik napredek v konjereji in je upati, da bode taista kmalo dospela na vrhunec. Člani premovalne komisije so bili gg. živinozdravniški nadzornik Alojzij Paulin iz Ljubljane in župan Ivan Zark iz Lesc, nadalje gosp. ritmojster Rađaj iz Sela. Skupno se je razdelilo 720 K in 16 srebrnih svetinj. K temu je prispevala mestna občina Kranj z 50 K, za kar ji gre hvala.
Blejski vodovod. Bled z okolico dobi izborno pitno vodo, s kakršno se more ponašati Ie malo-katero letovišče. Studenec Zmrzlek, ki se izliva v Radovno, nima zastonj svojega imena. Voda bo dobila na Bledu, ko se bo na poti nekoliko tempe-rirala, ravno pravo toploto, kajti studenec sam je za pitje premrzel. Nad zajetjem se dviga majhna betonska hišica. Interesanten objekt je izvršen čez Radovno. Vodovod mora premostiti Radovno. V ta namen se je izpeljala glavna cev v lični konstrukciji iz armiranega železobetona med dvema visokima skalama čez Radovno. Ta premostitev bo hkrati služila kot brv.
Ni hotel z orožnikom in bi raje beračil. Minule dni je prišel neki Gašper Jerman iz Kamnika v neko gostilno v Skofji Loki in nadlegoval goste s prosjačenjem tako vsiljivo, da je bila go-stilničarka prisiljena pognati ga pred vrata. Smola je pa nanesla, da je ravno v tem trenotku prišel po cesti orožnik, ki je nadležnega berača hotel aretirati. A Jerman se je temu uprl in na pomoč je moral priti še stražnik, da so ga odvedli v zapor.
Omnibus-proga Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero. Deželna zveza za tujski promet in tu-ristiko na Kranjskem otvori tudi v letošnji poletni sezoni med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom omnibus-progo, ki prične voziti v nedeljo dne 28. junija t. 1. Omnibus bode vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero in bo odhajal s kolodvora v Bohinjski Bistrici vsak dan ob 9. uri zjutraj, ob 11. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne proti Bohinjskem jezeru in bo imel sledeče postaje: Bistrica, Hotel Sv. Janez, Hotel Sv. Duh — in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bodo vračali omnibusi trikrat nazaj v Bistrico. Odhod iz hotela Zlatoroga ob pol 11. in ob 3. popoldne in ob 6. uri zvečer. Vozne cene so: Bistrica-Sv. Janez 60 vinarjev, Bistrica-Sv. Duh 70 vinarjev in Bistrica-Zlatorog 1 K-. Ta komunikacijska zveza je gotovo velike važnosti za tujski promet v Bohinju in je posebno izletnikom in pasantom dana prilika, se za jako nizko ceno pripeljati na divno Bohinjsko jezero. Tudi so posamezni Bohinjski kraji in hoteli med seboj intenzivnejše zvezani. Za ljubljanske izletnike je ta omnibus-proga zelo prikladna in imajo gorenjski vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj, dalje ob 6. uri 51 min. zjutraj in ob 11. uri 30 minut dopoldne direktno zvezo na to omnibus-progo. Tiskani vozni redi so afiširani v hotelih in gostilnah Jesenice, Bled, Bohinj.
Izprememba garnizije. Domobranski polk št. 27, ki je nameščen v Ljubljani, bo jeseni prestavljen v Gorico, v Ljubljano pa pride domobranski artilerijski polk št 22 iz Gradca.
Tuberkuloza in cepljenje koz Okuženje s tuberkulozo se godi skoraj brez izjeme v otroških letih in nastane vedno po vzdihovanju v bronhijalnih bezgavkah. V prvem letu je 1%, v drugem 10%, v 3 in 4 letu 25%, v 5 in 6 50%, v 7 do 20 letu 75% in v 11 do 14. leta 95% vseh otrok tuberkulozno okuženih. Torej so skoraj vsi ljudje tuberkulozni. Vendar je bolezen latentna, to je skrita. Človek ima žive bacile v sebi in tak človek se ne more z nova s tuberkulozo okužiti. Te številke dokazujejo, da je tuberkuloza, če nastopi po 5 letu vedno le recitivna. Infekcija v prvem letu ni nikoli skrita. V drugem letu obole otroci v 50%, v 3 do 4 letu v 20%, v 5 in 10 v 5%, od 10 do 14 leta le v 2%. V prvem letu je nevarnost največja, 70% jih umrje že v prvem letu in le malo se jih reši v puberteto. Od otrok, kateri se po 8. letu inficira jih umrje le 1%. Smrtni slučaji za tuberkulozo med 6—13 letom so fecitivni slučaji. Najbrže je vska očitna tuberkuloza že po 4 letu recidivna. Torej je neobhodno potreba otroka že v prvem letu cepiti, predno se s tuberkulozo okuži. Varujte se starih in bolnih pestunj, ker pride vse zlo večinoma od teh žensk. Vsako deklo bi se moralo pred vstopom v službo preiskati glede nje zdravja. Za okuženje s tuberkli zadostuje, da se otroka od blizu nagovori ali diha v njega. Skrito tuberkulozo se lahko dokaže s Pirkquet- reakcijo. Ta reakcija dokazuje, da ima tak človek dovolj oporne moči zoper jetiko. Gotove bolezni, kakor ošpice, pljučnica, oslovski kašel, norice, influenca uničujejo te oporne moči in Pirquet postane negativen in v tem trenotku se nevarno oživi skrita tuberkuloza.
Vojna mornarica. C. in kr. vojna mornarica namerava v letu 1914. vsprejeti okrog 70 aspiran-tov k vojni mornarici, ki postanejo po dokončani šoli za aspirante pomorski kadeti in po prestani
se dobi pri c. kr. dvorni pri knjigotržcu L. W. Predmeti izkušnje so: fiziki in kemija, tnate-
izkušnji pomorski častniki. Lastnoročno pisane, z eno krono kolekovane prošnje za vsprejem je vlagati najkasneje do 1. avgusta pri vojnem ministerstvu, oddelek za mornarico. Na pozneje vložene prošnje se ne bode oziralo. Prošnjam je priložiti: L) rojstni list. Prosilec ne sme do 15. septembra prekoračiti 20 leta starosti; neznatno prekoračenje te starosti bi se zamoglo doseči v oziravrednih slučajih le potem prošnje na cesarja; 2.) domovinski list; 3.) zdravniško izpričevalo, katera pa mora izgotoviti v aktivni službi se nahajajoč vojaški zdravnik vojne mornarice, stalne vojske ali pa deželne brambe. Prosilec mora biti telesno za mornarico sposoben, imeti posebno dober vid in more dobro razločevati barve; 4.) zrelostno izpričevalo kake srednje šole ali navtične akademije. Izpričevala trgovskih akademij ali trgovskih šol ter učiteljišč za vsprejem ne zadostujejo; 5.) od politične ali policijske oblasti izdano izpričevalo o neomadeževanem vedenju; 6.) izpričevalo o stavljenih kozah; 7.) poverjena pritrditev očeta ali varuha za vstop v vojno mornarico; 8.) od pristojne politične oblasti izdan vstopni list. Na prosilce, ki služijo v tem letu kot enoletni prostovoljci, se ne bode oziralo; 9.) od očeta ali varuha sopodpisan revers, v katerem se oba zavežeta za slučaj, če bi bil aspirant pred dokončanjem šole odpuščen ali ne napravil izpita za kadeta, povrniti nerazdeljno erarju prejeti prispevek za obleko in prejeto plačo; 10.) dokaz o morebitnem znanju tujih jezikov. Za vsprejem določene aspirante pokliče vojno ministerstvo k izkušnji, jim pošlje potrdilo za železnico, potovalne stroške k izkušnji in nazaj pa mora plačati vsak sam, le onim, ki se imenujejo za pomorske aspirante, se povrnejo potni stroški. Prosilci so zavezani od dne odpošiljatve prošnje do poklica k izkušnji vsako izpremembo v njihovem bivališču naznaniti vojnemu ministerstvu, mornariški oddelek. Načrt vprašanj za vsprejemni izpit z nemškim besedilom in državni tiskarni ali pa Seidel in sin na Dunaju. Nemški jezik, drugi jeziki,
matika in opisna geometrija. Preiskušnja se prične 1. septembra v Puli na vojni ladji pred posebno komisijo. Pred pričetkom se prosilci še enkrat zdravniško preiščejo Po dobro izvršeni izkušnji se imenuje določeno število prosilcev mornariškim aspirantom. Mornariški aspiranti dobe od dneva imenovanja 1440 K letne plače in pristoječo stanarino; kadar so vkrcani, dobijo določen prispevek za hrano. Za obleko dobe aspiranti pri imenovanju 400 K in 100 kron, pri imenovanju pomorskim kadetom. Priporoča pa se, da se vsak prosilec preskrbi zadostno s perilom in čevlji in ima še na razpolago gotovine 2 do 300 kron, da jih založi za častniško obleko. Po dokončani šoli morajo napraviti aspiranti izpit za pomorske kadete, na kar se imenujejo kadetem in služijo 4 leta pri mornarici.
Kako se zasluži v državi Sao Paulo, Brazilija. V zadnjem času je poskočilo v brazilijanski državi Sao Paulo število avstrijskih priseljencev, ki pripadajo trgovskemu in uradniškemu stanu. Mislijo, da bodo tam lahko dobili delo in zaslužek. Pridobitne razmere pa so v tej državi zdaj nad vse neugodne. Tako je za dninarje, da še celo za rokodelce sila težko, da dobe delo; o nastavljen-cih po pisarnah in o pripadnikih podobnih poklicov pa ni treba govoriti. Kdor se želi izseliti v državo Sao Paulo, bi pač nikako ne smel zamuditi priložnosti, da bi se pred odhodom natančno podučil o tamošnjih razmerah. Vsekakor bi se pa smel odločiti za odpotovanje edino le tedaj, če razpolaga s potrebnimi sredstvi, da lahko prebije 3—G mesecev, ne da bi bil kje nastavljen. Zraven pride še v poštev, da so tam življenske razmere vsaj tri do štirikrat dražje kakor v Evropi. Pripomnimo še, da imajo dobra spričevala in priporočila brez znanja deželnega jezika in brez poznanja tamošnjih življenskih razmer dvomljivo vrednost. Tudi na delavce v industriji so se pridobitne razmere obrnile na slabše. Zaprli so mnogo tovarn in tako je nešteto delavcev po tovarnah prišlo v obupen položaj. Res pa je močno popraševanje po poljedelskih delavcev za delo po neizmernih kmetijah (plantažah). Vendar pa se neštevilni delavci, ki so brez dela in zaslužka ne posvete kmetijstvu; razlaga je lahka, ker usoda delavcev po plantažah v splošnem pač ni sijajna. Pri sedanjih razmerah je tudi nevarno da posetniki plantaž ne bodo točno izplačevali svojih delavcev.
Nova cesta iz Poljanske doline v Horjuljsko dolino. Ta teden se je vršila kolavdacija ceste Trata—Lučna—Suhi dol, ki zveze s pred nekaj leti dogotovljeno cesto iz Vrzdenca pod Sv. Joštom na Suli dol. S tem je dogotovljena važna cestna zveza, ki izpolnjuje krog cestnega omrežja tako, da je mogoče voziti iz Ljubljane čez Škofjo Loko in Trato čez Hribe v Horjulj in nazaj v Ljubljano. Od Trate gre cesta najprej po dolini. Od Todraža dalje se začne dvigati m od Brebrnice se vije v serpentinah visoko do Lučen, in od tam dalje doseže najvišjo točko na meji škofleloškega in vrhniškega okraja. Kmečka posestva z velikimi gozdovi mnogo pridobe na vrednosti s to cesto. Od nove deželne ceste pa si delajo kmetje dobre občinske ceste. Občinska cesta na Prelesje in občinska cesta ob Brebrnici pričata o zdravem razumu in veliki pridnosti hribovskih kmetov, ki s svojo vztrajnostjo premagajo vse težave.
Razno.
Histerična epidemija. Sufragetke so postale na Angleškem naravnost neznosne. Država je prepozno uvidela, da more le s strogostjo kaj doseči. To.norčavo počenjanje babnic je podobno onemu malih otrok, ki so hoteli svoj čas rešiti kot križarji sveto deželo in so vsi, v številu 20.000 klaverno poginili. Teh babnic se ne bo drugače ubraniti, kakor da se jih eksportira na kak samoten otok, kjer naj naprej norijo.
Konfidenti. ,,Pravo lidu" poroča, da je bila pri državnem poslancu dr. Šoukupu v pisarni neka Hedvika Ondraček, ki je bila policijska konfiden-tinja ter dajala policiji zaupna poročila. Dr. Soukup je pisarko takoj odpustil. Obrnil se je na ministrskega predsednika in cesarskega namestnika za zadoščenje, ker je vendar nezaslišano, da nastavlja policija v bližini državnih poslancev različne individue, ki naj špionirajo.
Iz ruskih ječ. Transbajkalski list „Nowi" slika i grozne razmere v dveh ječah pri Irkutsku. Ena ječa je prenapolnjena s kaznjenci. V ječi, v kateri j je prostora za 35 oseb, se nahaja 100 do 120 oseb. Zrak je zaduhel in navzlic temu ni nikakoršne i ventilacije. Celice so mrzle, ker so zelo nezadostno zakurjene. Kruh je napol surov in vsi kaznjenci imajo privezane svetilke okoli pasu. Polovica kaznjencev je vedno bolna, polovica bolnikov umrje.
Atentat na bivšega francoskega ministrskega predsednika. Iz Pariza poročajo: Privatno poročajo iz Bordeauxa, da so hoteli zastrupiti guvernerja v Guadelupi, Mervarta in njegovo rodbino, kakor tudi bivšega ministrskega predsednika Duboisa in njegovo soprogo. Mervart in njegova rodbina so težko oboleli. Dubois in njegova žena sta že ozdravela. Na sumu so trgovci z vinom in žganjem, ki so zelo nezadovoljni zaradi zadnjega guvernerjevega uka-^a. ki je naperjen proti njim.
Strahovita nesreča v zraku.
V soboto popoldne je tirjala letalna umetnost 9 mladih žrtev. V Fischamendu pri Dunaju je letališče avstrijsko-ogrske armade. Okolo pol desetih dopoldne se je dvignil s Farmanovim letalom nadporočnik' Flatz v zrak. S seboj je imel gosta mornariškega častnika Puchto. Flatz je bil pogumen letalec in ta njegov drzen pogum je postal zanj usoden. Istočasno s Flatzovim letalom je bil v zraku tudi balon Korting, v katerem so bili štirje oficirji, en civilni inženir, en korporal in en poddesetnik. Flatzovo letalo je zadelo v zadnji del balona, utrgalo luknjo v balon in potem se je izvršila v kratkih sekundah strahotna nesreča. Letalo se je zepet odtrgalo od balona in je treščilo v velikem loku bliskoma na zemljo. Iz balona so pa vsled luknje uhajali plini, ki so se vneli ob Ie-talovem motorju in v hipu je bil balon v plamenih, v nekaj sekundah, je zaplapolal silen plamen k nebu, nato pa je telebnil čolnič balona z velikanskim truščem na tla. Pod razvalinami balona in letala je pa ležalo devet mladih mrtvih ljudi, ki so še pred sekundami krožili ponosno po zraku. Trupla so bila tako raztrgana in tudi ožgana, da ni bilo razen enega nikogar spoznati. Zdravnik je bil takoj na mestu, a drugega ni mogel reči nego: Mrtvi so!
Od ponesrečencev sta bila dva poročena: Nadporočnik Hochstatter, čigar žena je gledala grozen prizor in poddesetnik VVeber, ki zapušča vdovo in dva otroka. Hochstatter je bil šele malo časa poročen. On tudi edini ni imel popačenega obraza, ker si je v trenotku katastrofe potegnil čez glavo mokro vrečo. Vseh devet ponesrečencev so prepeljali v mrtvašnico v Fischamendu.
ZADNJE VESTI.
Kontrolna komisija drž. dolgov ne da dovoljenja.
Avstrijska vlada z grofom Stiirgkhom na čelu je dobila klofuto, katera bi izzvala v vsaki drugi državi demisijo ministrstva. Vlada je zahtevala od kontrolne komisije državnih dolgov da da dovoljenje za vnovčenje vseh dolarskih zakladnic v znesku okroglo 123 milijonov. Kontrolna komisija je vprašala vodjo finančnega ministrstva, barona Engla ako ima pooblastilo za to finančno transakcijo in ker je ta moral priznati, da ima zakonito dovoljenje le za svoto 41 milijonov, je kontrolna komisija odrekla vladi dovoljenje za vnovčenje ostalih 82 milijonov.
Prostovoljci za Albanijo.
Kipar Gruschner in arhitekt VVirt na Dunaju sta začela včeraj nabirati prostovoljce za Albanijo. V dopoldanskih urah se je zbralo pred hišo že preko 1000 ljudi, med njimi več rezervnih častnikov in nad 150 dijakov in raznih pustolovcev. VVirt je moral najeti tri pomožne sile in etablirati celo pisarno, v kateri sprejemajo albanske prostovoljce. Odklanjajo samo posebno sumljive elemente in one, ki so podvrženi še vojaški službi. Pri tem pravijo, da avstrijske oblasti nimajo ničesar proti temu, če se ti udeleže ekspedicije, češ, da gre ne le za albansko, marveč tudi za avstrijsko stvar. Faktično ne store oblasti ničesar, da bi preprečile to, zakonito zabranjeno nabiranje vojakov za tujo državo
Srbski konkordat.
Med Srbijo in Vatikanom sklenjeni konkordat je bil dne 24. junija podpisan in obsega 22 členov. Glavne določbe konkordata so sledeče: Člen 2. določa, da tvori Srbija posebno cerkveno provincijo z nadškofijo v Belgradu in škofijo v Skoplju.. Člen 3. določa, da sta nadškofija in škofija neposredno podrejeni papeški stolici. Člen 4.: Papež ima pravico, imenovati škofa in nadškofa, mora pa osebe, ki jih imenuje, notificirati srbski vladi, da ta predloži svoje eventualne ugovore. Člen 10. določa, da je veronauk katoliške mladine v vseh šolah podvržen nadzorstvu škofa in nadškofa. Člen 12.: Srbska vlada priznava veljavnost porok, sklenjenih po katoliškem ritu. Člen 15. določa, da se pojejo besede: ..Domine salvum fac regem" po potrebi v slovanskem ali latinskem jeziku. Člen 21. določa, da stopi konkordat takoj po ratifikaciji v veljavo.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh
oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. —-Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
II!. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso nenic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. VJD 52—14
Med dobrimi najboljše so
PtiCh - kolesa
Pfaff
šivalni stroji
Ugodne cene in plačilni pogoji.
IIIGN. VOSCII
Zilip Šivalnih strojev in duokoles
LJUBLJANA, SODNA UL. št. 7.
zraven sodnije.
33 20-11
Proda se takoj
restavraciia
pri kateri je tudi pravica prodaje tobaka tik kolodvora v Tržiču na lepem in prometnem kraju. Plačilni pogoji ugodni. t to
Pojasnila daje:
R. Jeglič, gostilničar
„Nova pošta", Kranj.
Iz proste roke se proda zelo
prostorna, za vsako obrt pripravna
hisa
Savsko predmestje št. 18. 109-3
Več se izve pri lastnici istotam.
bi bil sestavljen iz zastopnikov obeh narodnosti , Češke v državnem zboru. Da se snide ta odsek, ! je treba sklicati državni zbor prej ko mogoče.
Napetost med Grčijo in Turčijo
je ponehala in se ni bati več oboroženega konflikta. Turčija je pripravljena, da povrne vsem pregnanim Grkom njihovo lastnino.
Narodno-gospodarstvo.
Avstro-Ogrska banka. V seji avstroogrske banke dne 25. t. m. v Budimpešti se je zaenkrat še opustila misel zvišati sedanjo 4% obrestno mero. Povdarjalo se je pa zvišanje eskonta, posebno pa lombardnega stanja. Pričakujemo torej lahko v kratkem zvišanje obrestne mere.
Norveška državna banka je dvignila 25. t. m. obrestno mero od 4V2°/o na 5%.
Ustanovitev rentnih hranilnic, katerih vloge bi bile davka proste. Vsled slabega stanja naših rent, namerava poštna hranilnica ustanoviti rentne hranilnice, v katerih naj bi bile s posebnim zakonom vloge oproščene rentnega davka. Omogočilo naj bi se na ta način tudi malim ljudem nakladanje svojih prihrankov v rentah.
Tržne cene
na tedenski semenj v Kranju, dne 22. j
Pšenica 100 kg Rž „ „
Ječmen „ „
Oves „ „
Koruza I. „ „ Koruza 11. „ „ Ajda „ „
Proso „ „
Pšeno „ „
Ješprenj „ „
Krompir „ „
Mleko 1 / . ■ • Surovo maslo Maslo
Govedina I. Govedina II. Teletna I. Teletna II. Svinjina I. Svinjina II. Prekajena svinjina I. Prekajena svinjina II. Slanina I. Slanina II. Jajca   7 kom. . .
unija K
kg
1914 28-— 20 — 17'— 16 — 18-50 17-—
25- — 20-— 28-—
26- — 5-20
—■20 3-20 2'90 L68 1-60 1-92 1-80 1-80
1- 70
2- 20 2 — 1-80 1-60
—■40
Na tedenjski semenj v Kranju, dne 22. junija
1914 se je prignalo: 96 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 14 telet, 351 prešičev, 0 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: G0 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 5 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 86 v za pitane-vole, 80—82 v za srednje pitane vole, 74—76 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K P— za teleta, K 142 za prešiče pitane, K 2-— za prešiče za rejo.
1 kg 1 , 1 „
DOPISI.
Jeseniške novice.
Odsek jeseniškega Sokola se je ustanovil na Telovo v Mojstrani. Odsek ima nad 20
Povratek k domačemu delu
je zadnje stremljenje ženskega gibanja. Dati gospodinjstvu ženo in otrokom mater je cilj resnih boriteljic za pravo žene. Dolžnosti moderne gospodinje so seveda povsem drugačne, kakor so bile dolžnosti gospodinje prejšnjih časov. Saj potrebuje temeljitega znanja v vsem, kar se tiče direktno ali indirektno gospodinjstva. Predvsem potrebuje kemijo in poznanje blaga. Le takrat lahko racijonelno gospodari, kadar je poučena o vrednosti živil ter pozna kemični proces pri prireditvi jedil.
Kuhinjsko kemijo poučujejo na kratek in lahkopojmljiv način ročne knjige tvrdke dr. A. Oetkerja, Baden pri Dunaju, ki se dobe zastonj v vseh špecerijskih trgovinah, drogerijah in vseh trgovinah z živili, ki prodajajo dobroznani dr. Oetkerjev prašek za peko. Kjer bi se jih ne dobilo, naj se zahteva brezplačno dopošiljatev zapisnih knjig iz dr. A. Oetkerja tovarne za živila v Badenu pri Dunaju. 72 26—2 B
članov ter se imenuje „Odsek Jeseniškega Sokola Mojstrana-Dovje". Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni: starosta Josip Zupan, podstarosta Gregor Klančnik, tajnik Joško Jerala, blagajnik F. Orehovnik, nač. Fr. Ovsenik. Imena vrlih mož so nam porok, da bode odsek uspeval in tvoril krepko predstražo na meji. Na zdar!
Jeseniški Sokol je priredil preteklo nedeljo izlet v Mojstrano. Izletu se je pridružilo nebroj narodnega občinstva, da je bil vlak nabito poln. Na kodvoru na Dovjem so čakali bratje odseka „Mojstrana-Dovje". Skupno so potem odkorakali Sokoli 36 po številu in 30 fantov naraščaja v Mojstrano v hotel Triglav, kjer se je vršila javna telovadba in veselica. Mojstrana se je odela v praznično obleko. Skoro na vseh hišah so vihrale slovenske, zastave in tudi na mlajih so vihrale trobojnice, pokali so tudi topiči v pozdrav Sokolom in drugim gostom in v spodbudo domačemu odseku, ki je ta dan prvič nastopil. Pri javni telovadbi je prvi nastopil naraščaj v mičnem kroju pod vodstvom br. Sušnika z prostimi vajami iz II. vsesokolskega zleta v Ljubljani. Nato 10 članov z prostimi vajami za letošnji vsesokolski zlet v Ljubljani, potem zopet vrsta naraščaja na drogu in 4 vrste članov na orodju. Telovadbo je zaključilo 28 bratov z župnimi prostimi vajami. Telovadbi je z zanimanjem sledilo mnogo občinstva, ki tudi ni štedilo s pohvalo. Nato se je vršila neprisiljena zabava. Jeseniški pevski zbor je popeval lepe narodne pesmi. Na prostornem plesišču pa je vladala prava gnječa, le žal, da smo se morali kmalu posloviti, ker zadnji vlak odhaja že ob pol 9. zvečer. Upamo, da bode odsek jeseniškega Sokola Mojstrana-Dovje vrlo uspeval in odbil vsak napad ter pognal vse sovražnike sokolske ideje, kateri so se že pojavili. Kakor povsod, je tudi na Dovjem slovenski duhovnik prvi, ki meče Sokolu polena pod noge. Oj, vi božji namestniki, le sejajte prepir in sovraštvo mesto ljubezni, želi boste vihar. Tebi četa sokolska ob vznožju Triglava pa kličemo: Naj ti^volja bo krepka kot tvoje gore! Na zdar!
Ženski odsek Sokola. Vsled velikega zanimanja za ženski odsek Sokola na Jesenicah se tem potom vabijo narodne gospodične in gospe, da se čimpreje zglasijo pri odboru Sokola, oziroma pri bratu starosti ali br. načelniku, da se skliče
ustanovni očni zbor in se prične z žensko telovadbo. Nazdar!
Klerikalni svobodomisleci. Neverjetno, pa vendar resnično. Od škofa pa doli do najzadnjega kaplančeta, vse je že gromelo proti brezverskim Francozom. Vsi klerikalni listi so v imenu svete vere, v imenu naroda obsodili francoske higijenične gumaste predmete kot iznajdbo satana. Ogenj in žveplo so klicali na vse tiste, ki so se drznili prinašati inserate teh tvrk z gumijastimi izdelki. Naši jeseniški klerikalni vel-možje pa korakajo svojo pot. Vera, kakršno so ustvarili na Kranjskem po-litikujči duhovniki, rodi povsod lepe sadove. Jeseniškim klerikalcem na primer služi ta vera samo kot stara marela, pod katero se skrivajo najrazličnejše čednosti. Pod varstvom te marele lahko brez skrbi vozi navdušen slomškar v zgodnjih jutranjih urah po Jesenicah pošteno „barko". Da tak krmar vzgaja našo mladino, kaj zato? S sovraštvom, hi-navščino in drugimi lepimi čednostmi se jo bo še lahko nagačilo, druzega pa tako ni treba poštenemu novodobnemu kranjskemu kristjanu. Jeseniški klerikalci pod marelo kranjske vere, hočejo torej biti napredni in svobodomiselni, in so si izvolili enega, da jim kar na debelo naroča in preskrbuje gumasto robo. Koliko vagonov se jo je že porabilo, se ne ve. Ker so pa gospodje precej blebetavi, se bo pa morda izvedelo tudi število. Eno dobro stran ima pa vsekakor ta emancipacija, namreč to, da bo morda marsikateri pobožni marinarici prihranjena težavna pot v Rim. Tudi ljubezen do bližnjega, kaj?
Križe pri Tržiču.
V pondeljek, 22. t. m. so vozili neko balo iz Goric skozi Senično in Križe v Duplje. Kjer se bala naklada, pride ponavadi več ljudi skupaj. Eni pridejo tolažiti svojo radovednost in druge prižene lakota, ker je vobče znano, da se tam dobi kak kos belega kruha. Po zadnjem opravku je prišel tudi Jožef Sitar, podomače Arh, mizar, občinski svetovalec, ud katoliškega izobraževalnega društva in sploh prvi namestnik župnika Janeza Zabukovca, iz Križa v Gorice. Arh je že v Goricah postopal okrog vozov in gledal, če bi ne odpadlo kaj zanj, a imel je smolo. Ko so iz Goric vozniki balo odpeljali, jim je sledil tudi Arh z žalostnim srcem. V Seničnem pred Bajdovo gostilno so pa vozniki nekoliko ostali in Arh jim je bil že za petami. Tu ogleda le-ta na neki skrinji velik hleb belega kruha. Do tega kruha so se mu kaj sline cedile, toda straža je bila tu. Nemudoma si Arh poišče tovariša Franceta Perka vlg. Blek, kateri je čevljar in tudi ud katoliškega izobraževalnega društva iz Se-nična. Oba planeta na voz, kakor v zimskem času lačni volkovi na voznika. Stražnik je vzel kruh in ga z obema rokama tiščal na prsi; toda vse to ni nič pomagalo. Ruvala sta se tako dolgo za kruh, da sta dobila vsaki svoj del in kos ga je še ostalo stražniku v rokah. Potem sta Arh in Blek bežala in kazala zobe kruhu, kakor kaže po pregovoru zobe cigan belemu kruhu. Je li Arha in Bleka k temu napadu na kruh prignala sila ali j sta hotela demonstratirati šege in navade katoliš-i kega izobraževalnega društva, ni znano. Za vsak slučaj jima bo pa prišel ta s silo vzeti kruh zelo drag. Vedno se sliši, da kat. izobraževalno društvo 1 v Križah dobro napreduje, in kakor vse kaže, je to tudi res. Ni še dolgo, ko smo imenovali stebre, na katerih sloni klerikalna podlaga in takrat je manjkal še steber tatvine. Ta dogodek pa kaže, da se je našel naposled tudi ta steber. Ce bo Arh
In ko je nova žrtev padla, usahnil v blatu beli cvet — omamljen legel je v blazine, hropeč zatisnil v sen oči.
Tedaj zbero ob njem se tisti, ki mučil jih je in pestil, zbero se vsi obrazov divjih, in srd jim bliska iz oči!
Povežejo ga na ležišču, zlata mu kepe prineso in ga tope v plamenu rdečem, ki ga zapalijo ob njem.
Grohočejo se maščevalno: „Osvete je napočil čas!" On sunkoma obupno prosi: „Usmiljenje, usmiljenje!"
„A kdaj si ti se nas usmilil?" od vseh strani vanj zahrumi, „saj vračamo ti le dobrote — nedolžnih kri v nebo kriči! . . .
Krope s krvjo ga, z raztopljenim zalivajo ga zlatom vsi; šumi, vrišči ob njem kot v peklu -Moliti hoče ... Kaj? . . . H komu?
Srce pretrese bolečina, pogled strašan ostekleni . . . Ko jutro v sobo se prismeje — mrlič na postelji leži ....
F. P.:
Čemšenik.
Dalje.
Marsikdo bi mislil, da je s tem imenom samoten Cemšenik odpravljen. Pa temu ni tako. Stari ljudje se vedo spominjati še sledečih imen, a tudi ti so bržčas že mnoga pozabili. V Kokri imenujejo vsak travnik v gorah Kopišče, ker delajo tam kope iz mrve. Pod poljem v Cemšeniku se imenuje Na dveh novina h. Okoli razrušenih poslopij je spodaj polje in travnik, kjer so sejali včasih le oves. En del polja je bil svoje dni tako rodoviten, da so lepe karfijole kar na vozeh vozili v Preddvor.
Nad hišami na desni se pravi Na senožetih, nad Senožetmi je „V p leč" in mali kupec poleg se kliče za Možjanski hrib. Višje zgoraj na desni so Mali k o g 1 j i in Veliki koglji, dolinici zraven pa pravijo Na dol. Osredek je nad prostorom poleg Dola. Nad Dolom so Stenšče.
V sredi Čemšenika je Kriva dolina, Silna kopišča so vštric Osredka, „Na lip" so nove stezice in vrhu teh je Nova gorica. „Urbanca" je zraven Stenšč in Kam niča poleg Urbance. V Zgornjih Kopiščah je Huda drča, Pod črtijo, Novi-na pod babo, Pod medvedje k o m.
Studencu nad planino se pravi Za pestenjem in Za pertenjem.
Vštric Gorice je Na ravni in Zabukovje. Planina je bila včasih njiva, pozneje pašnik in sedaj je zasajena s smrekami. O to vn jek meji v višino na preddvorski lov. Ivanca je ozka dolina, v Kiričih (v čereh) je skalnat strm svet; tik njih je Dolgi hrib in za tem Za malo in Za veliko skrinjo. Proti Polajnarju se pravi v Bab in potem je sedlo Na kjir. Za S nož eto m je gozd v smeri proti Zapečniku, nadalje Listnata šupa in Pod spodnjo šupo.
Največji in najlepši gozd proti Turnu se imenuje Na vratih. Nad vrati je plitva zajezda vrh gore na meji, kjer so pred davnim časom lovili volkove v jame, katere se še dandanes poznajo in se imenujejo Volčje jame. V jelk je gozdiček tik Mihčevega repa, kjer so včasih pasli črede. Velban most je izdolbena skala, podobna mostu, čez katerega se sicer lahko pride a je pot zelo nevarna. Mala lipa je komaj 100 m2 velik prostor. Nadalje je Gozd pod babo in Zeleni Kjir že prav na Polajnarjevi meji. Ljudstvo nadalje pripoveduje, da se nahaja nekje v Cemšeniku, tik ob robu gozda groblja, kateri se pravi Na gomili in za katero nobeden ne ve, kje da je. Kdor bi se slučajno vsedel na to gomilo, bi bil takoj začaran.
_ Dalje.
še nadalje take zglede dajal, ga bo župnik Janez Zabukovec nazadnje še odstavil od namestništva.
Iz Rateč. Preteklo nedeljo smo položili k večnemu počitku vrlega moža, posest. JakaPetriča podomač. Keklja. Svojo bolezen, ki ga je zdaj vrgla v prerani grob, si je nakopal v Bosni, ko je reševal brate izpod turškega jarma. Do zadnjega je bil zvest narodnjak, rad je podpiral narodna društva tudi gmotno. Bil je član C. M. podružnice za Gorenjsko Dolino, nadalje večletni odbornik tukajšnjega gasilnega društva in domačih vojaških veterancev. Kako je bil vsestransko priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Spremilo ga je na zadnji poti veliko ljudstva od blizu in daleč, korporativno domači veteranci in gasilci. Zupančičev pevski zbor mu je zapel v slovo tri žalostinke med temi tudi Devovo „Vigred". Šel je in ni ga več med nami — „pa pustimo naj voda naprej teče". N. v m. p.!
Mavčiče. V Mavčičah so dobili pretečeno nedeljo novega župana Franceta Zavrla iz Mavčič štv. 12. Ta je bil izvoljen 20. junija 1914. županom za dobo, ki jo bil mora! opravljati France Oblak, ki je bil suspendiran radi volilne sleparije. Kot vnet mož za katoliško stvar in cerkveni ključar, je imel novoizvoljeni župan tudi opravka z pritiskanjem štambilje na glasovnice ob zadnji deželnozborski volitvi in si je gotovo onesnažil s tem roke. Ta šmentan nesrečni županski stolček je ves podmi-niran. Delna eksplozija je vrgla prejšnjega župana Oblaka v zrak in ostalo je še toliko eksplosivne snovi, da je njegov naslednik še v večji nevarnosti.
Iz Tržiča vpraša nekdo, zakaj sedaj duhovniki ne prosijo za lepo vreme, ko že drugi mesec dežuje? Ako kmet ne bo pridelal, tudi duhovniki ne bodo imeli kaj jesti. Nikar ne mislite, ako imate polne žepe denarja in polno klet vina, da je to vse. V naši okolici je navada, da takoj ako teden dni ne dežuje, prosijo za dež, berejo maše in molijo, zato da ljudje pridno denar skupaj nosijo duhovnikom, ki imajo že tako dosti. Ljudje pa stradajo in tega vendar Kristus ni učil. Pa še marsikaj drugega ni Kristus učil, kar delajo naši duhovniki. Tako poskušajo pri volitvah pridobivati najprej ženske na svojo stran, ker gre potem z možakarji dosti lažje. Zakaj je vse to, ljudje božji. Cegiu častite takega človeka nad vso mero, ko vendar še ni nikdar dal kaj zaslužka in le sami gledajo, da izkoriščajo ljudi? Saj duhovniki en dan več zaslužijo kakor delavec cel teden, in glavno jim je denar. V Tržiču, če je pogreb delavca, je mimogrede vse opravljeno, ako je pa denar tu, ni zvo-nenja ne konca ne kraja in sprevod se pomika kaj počasi čez pokopališče. Ce kje, je tu opravičen izrek: Denar je Bog na tem svetu.
Izobraževalni tečaji.
	St. učen.			
	<u I	5		
Predmet	'led. ui začetkoma	končen	Začete	t Učitelji C !: O *v
Srbohrvaščina . . Nemščina.....	2 20oz.8 2II 70	5 18	r.	no      prot Pjrnat do 29' m-   Bo/... Pogačnik •      prof. Pirnat do 2a'u,L   Bo,, p. Kalan
	21 50	10	**	1. apr. \{   prof. Marn 1. jan. „ 3i. m. 7. maja      dr. I )olar
Slov. stenografija Nem. stenografija Knjigovodstvo . .	1 10 2t 14 2 40	3 8 m	c	
Knjige:
Srbohrvaščina, Mirko Divkovič: Hrvatska čitanka, Pesmi o boju na Kosovem itd.
Nemščina, Pavel Novak: Nemščina brez učitelja, I. del.
-Laščina, Musaffia: Lehrbuch der italienischen Sprache.
Slov. stenografija, Novak: Slov. stenografija.
N. stenografija, Krček: Deutsche Stenographie.
Knjigovodstvo, inventar, blagajniška knjiga, dnevnik, glavna knjiga itd.
Zahvaljujemo se najprisrčneje slavni mestni občini Kranj za velikodušni dar 200 K, si. dež. šol. svetu za prepustitev prostorov v gimnazijskem poslopju, si. krajnemu šol. svetu za prepustitev prostorov v ljudski šoli in sploh vsem, ki so nam šli s svetom ali gmotno na roko. Podrobna poročila od strani učiteljev slede.
DNEVNE VESTI.
III. slov. vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914.
Predsedstvo „Slovenske Sokolske Zveze" je prejelo soboto, dne 20. t. m. ob pol G. zvečer od c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani sledeči odlok z dne 20. jun. 1914 št. 104/3 pr: „Z vlogo, z dne 5. februarja 1914 naznanilo je ugledno predsedstvo, da namerava prirediti v dneh 15., IG. in 17. februarja 1914 v Ljubljani vsesokolski zlet, na katerega se bodo povabile vse v mednarodni telovadni zvezi združene telovadne organizacije. C. kr. policijsko ravnateljstvo prepoveduje v smislu § G. zakona .0 shodnem pravu prireditev omenjenega zleta iz ozirov na javno varnost in javni blagor. Dejstvo, da naj se vsesokolskega zleta udeležijo ne samo tuzemske, temveč tudi inozemske korporacije, bi lahko imelo posledice na polju, katere
i bi nasprotovale državnim interesom in nevarno učinkovale na javni blagor. Zoper ta odlok prosta je pritožba na c. kr. deželno predsedstvo, ki bi se morala vložiti pri tukajšnjem uradu tekom 8 dni po vročitvi te prepovedi. C. kr. vladni svetnik in policijski ravnatelj Kunigl m. p. — Slov. Sokolska j Zveza je takoj vse potrebno ukrenila, da se, ako le mogoče izposiuje preklic te odredbe in ako bi , se moral zlet omejiti samo na društva v okvirju j monarhije. Drž. posl. dr. VI. Ravnihar je tozadevno i že interveniral v ministrstvu.
Inkorporacija   Spodnje Šiške   v Ljubljano. ! Dr. Sušteršičev deželnozborski mandat je bil v nevarnosti in zato je slavni komtur napel vse sile, i da doseže inkorporacijo Spodne Šiške z Ljubljano.
Obe občini sta protestirali, a pomagalo ni nič. ' Preko volje mesta Ljubljane in preko volje občine Sp. Šiška je vlada pritrdila klerikalnemu predlogu, i Da je imel ta predlog očitno strankarsko-politični j namen, o tem ni dvoma. Na ta način se pretvori vsaka, četudi sama na sebi dobra stvar v rokah I naših  klerikalnih  političnih  fanatikov v škodljiv nestvor, ki naj služi edinole v korist sedanjih de-želnih mogotcev. Inkorporacija Šiške bi se bila j lahko izvršila na korist obema občinama, tako pa bo kaj občutno zadela prebivalstvo obeh krajev. Pa kaj korist prebivalstva! Samo da si ohrani dr. Sušteršič svoj mandat, pa je vse v redu.
Iz deželnega odbora. Deželni glavar naznanja, da je cesar sankcijoniral sklep deželnega zbora i za inkorporacijo politične občine Spodnja Šiška v mestno občino ljubljansko. Šišenski občinski zastop i se torej takoj razpusti ter preide uprava Spodnje Šiške kot novega dela kolodvorskega okraja ne-1 posredno v področje ljubljanskega občinskega sveta, oz. magistrata. — C. kr. deželna vlada je dovolila ' v razpust gospodarskega odbora v Postojni, čigar funkcijska doba je itak že potekla. Za gerenta predlaga večina deželnega odbora dež. rač. revi-[ denta Peternela, ker v celi Postojni nihče noče I prevzeti   tega   posla.   —   V   smislu novega j vodnega zakona si pridrži dežela brezpogojno pri-[ oriteto za izrabo vodnih sil v sledečih rekah: v I Savi od izvira do deželne meje, v Ljubljanici od izvira do izliva, v Uncu, od izvira do Laz, v Krki od izvira do Vavte vasi, v Hublju, v Završnici in končno v Kolpi v kolikor teče po  naši deželi. Trgovcem   s .semeni   se   zniža   dosedanja pristojbina kmetijsko-kemiškega preizkuševališča za preiskavo in plombiranje detelje za 30 v od vreče i. s. za nazaj za čas od 1. januarja do 20. maja t. I. na ta način, da se več plačana pristojbina pripiše ' na dobro za jesensko plombiranje. — Za streljanje ( srednješolske mladine, ki se bo vršilo v Ljubljani i dne 27. t. m. se dovolijo dobitki v iznosu 300 K.
Dobrote naše visoke carine na žito. Zadnje dni je nekaj večjih trgovskih hiš kupilo kanadsko pšenično moko. Moka, katera kakovost nikakor ne i zaostaja za najboljšo ogrsko, stane zacarinjena prosto Trst K 4025 za 100 kg. Ogrski mlini pa zahtevajo za moko št. 0 43"— do 44"— K. Carina na moko pa znaša K 15'— za 100 kg, torej bi stala : moka v Trstu brez carine po K 25— za 100 kg, i medtem ko stane pri nas pšenica K 27 — za me-terski stot. Brez carine bi torej pri nas dobili najlepšo Kanadsko moko K 2"— pri 100 k;, ceneje, kakor stane sedaj naša pšenica. Tudi naša klerikalna državnozborska delegacija zagovarja to vi-I soko carino na žito, od katere pa naš kmet nima prav nobene koristi, ker cel pridelek slovenskih dežel ne zadostuje niti za en večji mlin, ter mora kmet veliko več mlinskih izdelkov pokupiti, kakor ! pa prodati pšenice. Edini, ki vlečejo dobiček od visoke carine so naša visoka aristokracija ter ogrski magnatje in židje. Tudi tu bi se dalo napisati poglavje o naših klerikalnih branilcih ljudskih interesov.
Bombni atentat na Sokolsko slavnost pri Sv. Jakobu v Trstu. Minolo nedeljo je Tržaški Sokol napravil nastop pri Sv. Jakobu. Nastopilo je j kakih dvesto Sokolov in Sokolić z izbranimi izvajanji. Ob telovadbi se je vršila veselica in to je I porabila laška tisočletna kultura, da je položila I bombo na veselični prostor. Nekako okrog 11. ure ponoči so zagledali nekateri udeležniki veselice nekak ognjen trak, ki se je naenkrat pojavil v zraku na spodnjem koncu veseličnega prostora. Takoj nato pa se je začal silen pok, preko veseličnega prostora pa je zažvižgalo, kakor da bi letele kroglje iz pušk. Nastala je zmešnjava, ljudje so kričali: „Bomba, bomba!" in vse se je povpraševalo, če je kdo mrtev. Kmalu pa se je poleglo razburjenje, ko se je dognalo, da ni nihče zadet. I Navzoči policijski komisar dr. Senekovič je z dru-J gimi policijskimi organi preiskal prostor ter dognal, da je pobegli zločinec vrgel bombo iz ulice, ki vodi od ulice Industria pod veseličuim prostorom proti železnici. Na licu mesta so našli železne I drobce, ki so kazali, da je rabil zločinec za izgo-1 tovitev bombe najbrže kos plinove cevi. Bomba je bila napolnjena z nasekanim železom. Občinstva se je pri tem atentatu na mirno se zabavajoče Slovence polastilo silno razburjenje, kajti kaka nesreča bi se bila lahko prigodila, če bi bila bomba priletela med tisočglavo množico, ki se je zbirala in zabavala okoli paviljonov. Kako silna je bila eksplozija, nam kaže najbolje dejstvo, da je bil celo razpokan zid tamkaj, kjer je eksplodirala bomba. Ce bi bila padla med množico, bi bilo brez dvoma
I nebroj človeških žrtev, tekla bi bila kri na sokolski slavnosti in to na domačih, slovenskih tleh. — Ta bombni atentat kaže pač v najboljši luči Italijane v Trstu, ki se niso sramovali najeti brezvestnega lopova, da je v svoji zlobnosti posegel po bombi in jo vrgel na prostor, kjer je domneval, da bo bomba tudi storila svojo dolžnost ter pomorila kar
j največ — Slovencev.
V. zlet Gorenjske Sokolske Župe dne 5. ju-
: lija v Kranju. Natančni spored te prireditve objavili smo že v zadnji številki, dodati nam je le še
j glede priprav za ta zlet. Ženski odsek prevzel je prireditev ljudske veselice, vsled česar smo prepričani, da bo skrbljeno za vse, česar si poželi srce. V šotorih: za šampanjec, vino, pivo, jestvine,
I kavarno, cvetlice in razglednice stregle bodo sestre Sokoliće s svojo priznano ljubeznjivostjo. Za plesa-željni svet postavljen bo plesni oder, da pa mladini ne bode dolg čas, postavljena bode drsalnica
; in vrtiljak. Poroča se - pa tudi, da je menažerija
i Kludskv odstopila nekaj divjih zveri, katere bodo ta dan na vpogled občinstvu, Ker se pričakuje z ozirom na prepovedani III. Sokolski zlet večje udeležbe, in ker naj bo vsaka župna  prireditev si-
: jajna manifestacija sokolske misli in dela, napro-
I sil nas je odbor, da pozovemo vsa društva, da do-
j pošljejo svoje prijave najkasneje do srede, to je 1. julija, da bo mogoče glede obedov vse potrebno preskrbeti. Radi lažje informacije pa objavimo še
j enkrat natančni spored danes teden. Bratje Sokoli in prijatelji Sokolstva, dvignite se dne 5. julija vsi v Kranj, da prisostvujete najprvo resnemu Sokolskemu delu, potem pa se poveselite v krogu teh marljivih narodnih delavcev.        Na zdar!
Poziv. Odbor telovadnega društva Soko! z ženskim oddelkom v Kranju, prosi p. n. hišne posestnike, da okrase dne 5. julija povodom V. zleta
; G. S. Ž. svoja poslopja v pozdrav gostom z zasta-
I vam in če le mogoče, samo s slovenskimi.
Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane nadaljujejo svoje gostovanje pod vodstvom režiserja
I A. Danila. V soboto, 27. junija se vrši prva predstava v Kranju v Narodni čitalnici in sicer se uprizori francoska nravstvena drama „Greh žene", ki jo je spisal Emile de Girardin in za slovenski oder priredil A. Danilo. ..Greh žene" je imel pri uprizoritvi v Ljubljani sijajni uspeh kot slavnostna predstava in bo nedvomno dosegel istega tudi v Kranju. V večji ulogi nastopi to pot tudi prirastek slov. gledališča mala Silva. Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti tukajšnja godba prost. gas. društva.
1 Cene prostorom so sledeče: Sedeži I.—V. vrste za nečlane K P90, za člane K P60. Sedeži od VI.—X.
' za nečlane K P60, za člane K 1-20. Stojišča GU v., dijaške vstopnice 30 v. Začetek je točno ob pol 9. — Upamo, da si. kranjsko občinstvo poseti to predstavo polnoštevilno, da tako vsaj nekoliko odpo-more gmotni bedi slovenskih igralcev, ki so vsled prijaznosti klerikalne večine dež. odbora letos naravnost postavljeni na cesto.
Športni klub v Kranju. Po dolgem prizadevanju športnih krogov v Kranju se je minoli torek vršil pod vodstvom Fr. Crobatha ml. ustanovni občni zbor tega kluba, ki je izvolil odbor, kateri
I se je prt svoji prvi seji sledeče konstituiral: Predsednik Fr. Crobath ml., podpredsednik Fr. Holz-hacker, tajnik Jos.Cesenj, blagajnik Anton Sorschak, tehnična nadzornika Jan Langašek
j in Makso Dachs, sodnika Viljem Ban in K. Schindler, odbornika K. Sturm in G. Kruh; namestniki K. Kunej, I. Bernik in Fr. Cvar; pregledovalca računov E. Schindler in Fr. Sire. Novoizvoljenemu odboru polagamo na srce, da se '
j kar najintenzivnejše prime dela. Kranjsko občinstvo pa naj bi gmotno in moralno podpiralo novoustanovljeni klub.
Umrla je v Radovljici gospa Anica GI 0-b o č n i k, rojena Prešeren v 45. letu starosti. Pokopali so jo'ondi včeraj popoldne. — Pokojnica je bila hčerka znane rodoljubne Prešernove rodbine
I v Kranju in je pred leti z vnemo sodelovala s svo-
1 jlmi sestrami pri prireditvah naše Narodne Čitalnice. — Bodi pokojnici lahka zemlja domača!
Kranjska podružnica S. P. D. priredi na praznik sv. Petra in Pavla izlet čez Senturško goro v Kamnik. Odhod iz Kranja zjutraj ob 6. uri, zbirališče v Zvezdi, prihod v Kamnik približno opOldne, povratek zvečer z vlakom ob 7.29 uri, ali pa na vozeh, kar se potem lahko v Kamniku odloči. Do-južnik naj se vzame seboj.
Promenadni koncert tukajšnje godite prost, požarne hrambe se ne vrši danes zvečer, ker se je moral radi predstave članov slov. dež. gledališča ljubljanskega preložiti na prihodnjo soboto. Da pa slavno občinstvo ne bo nič prikrajšano, se bode vršil promenadni koncert dve soboti zapore-
I doma. Toliko v blagohotno vednost. Odbor.
Udeležnikom izobraževalnih tečajev v Kranju
j v vednost! Dne 1. julija (prihodnjo sredo) se vrši ob pol 9. uri zvečer v gimnaziji (pritličje učna soba na desno) sestanek za vse udeležence izobraževalnih tečajev v Kranju. Sestanek ima ta namen, da se pogovore učitelji tečajev in udeležniki taistih odosedajnih skušnjah, ki so jih pri tečajih napravili učitelji pa tudi
j udeležniki. Na razgovoru bo tudi pomenek o morebitnem skupnem izletu vseh udeležnikov
I in učiteljev.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•a
J2
N
'S
>
u
OJ N
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
10 52—26
PO
(6 N (t -t < S
N
pr S*
9-26
najbolje in najceneje se kupi pri turi
RUDOLF RUS
ii Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Strogo solidna in poštena poHa.
H H
-I -I
H -I -I 4 -I -I
-I
■j i
M. RANT:: KRANJ
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Trbdvljski in češki premog.
Otroški vozički
radi opustitve po zelo znižanih cenah.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjejeviško pivo. Lep senčnat vrt.
8 52—26
68—15
Modni salon
A. Adamič v Kranju
Podružnica v hiši g. M. Mayr
naznanja častitim damam, da je došla ravnokar velika izbera
najmodernejših
dunajskih in pariških modelov
in se bodo isti prodajali dokler kaj zaloge radi pomanjkanja prostorov po zelo ugodni ceni. — Velika izbira krasnega nakitja. Prepričajte se v konkurenčnih cenah predno si nabavite. — Žalni
klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno in ceno izvršujejo.
KCKUI
HIHTR-H01ESH
so splošno priljubljeni, ker so nedosežni v teku in trpežnosti. Blagovolite sijih ogledati
pri tvrdki
KARL ČAMERNIK & Ko.
Specijalna trgovina s kolesi, motorij,
avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža.
7-25
LJUBLJANA samo Dunajska cesta 9—12
■	m	m	m	mm	m	m	m	m	ni	m	m	m	m	m	m	m	m	mm	m
Kreditno društvo v Kranju %
registrovana zadruga z omejeno zavezo e-as
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
mm
Lovro Rebolj v Kranju		
n	Glavni trg Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove.	n
i i i i i i i i i i i i i i >< w		H w
	kokriško predmestje v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam flACtlllia    kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem 5f ^***'"**f vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.	
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.		
(imzobot
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju S
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne na razpolago.
16 52—26
Turisti!
Trgovina Zdravko lirainca v Kranju
(nasproti c. k. gimnazije)
priporoča svoje izvrstne, vedno sveže delikatese.
Največja kavarna v Kranju, z biljardoma in Paganinijevim orkestri jem!
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic^^
v Kranju
3 52—26
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča za
pomladansko sezijo
svojo bogato zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mestni Hranilnica i Kranju
obrestuje hranilne vloge po
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
3.2.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 51/»% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
■
I
T
I I I
■
I
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložrie obresti pripisuje h ka- S pitalu vsakega pol leta i
— to je dne 30. jurttja I in dne 31. decembra I
— ne da bi,'bilo treba I vlagateljem se žgla- ■ šati radi teg& pri hra-1
nilnici. I
.JI
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
II
Koncem leta 1913. je bilo
1 mlnici. ■ Ta najstarejši denarni
stanje hranilnih vlog nad im»i\   /imA . „
5*f m m€\±*     vt 2 f zavod v Kranju
milijonov442 tisoč kron. j j    uradu je na rotovžu
Posojil na zemljišča ter posojil občinam |   |   vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2
nad 4 milijone kron. II ure P°P°,dne-
do
II
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
2215