gospodarski oživitvi in p ren o v i pokrajine . P o b u d n ik i gospodarske, p reb iv a l­ stvene in k u ltu rn e p renov itve Rezije, ki so zb ran i okrog k m e tijsk e zadruge »Rožna dolina« (s sedežem v Solbici), so p rip rav ili splošne sm ernice za p re ­ novo in gospodarsko p reu red itev celo tnega obm očja. P rep ričan i so, da je , po k ra jin a p rim e rn a za usm eritev v živ inorejo , v rtn arstv o , delom a še tudi v sad jarstvo te r v km ečki tu rizem . D osedanje m očno izseljevanje pa lahko zaustavijo le m an jši ob ra ti lesne p redelave. P re p rič an i so, da je po trebno celotno gospodarstvo p reu sm eriti iz zap rtega (sam ooskrbnega) k odprtem u (tržnem u) in k onkurenčnem u km etijs tvu . K njižica, ki je n a tisn je n a v slovenščini in ita lijanščin i, nam p rik azu je žalostno podobo sodobne p reobrazbe »izum irajoče« pok ra jine , k a r je značilno še za m ars ik a te ri d ru g i p red e l v alpsikem svetu. Besedilo je nap isano v ži­ vahnem tonu, ugotovitve in spoznan ja p a so p o d p rta s sta tistično d o kum en­ tacijo. P rip o m n iti p a m oram , da slovenski p revod n i najbo ljši. P re d objavo bi zah teval dobrega jezikovnega lek to rja . V zvezi z Rezijo n a j opozorim še na dragoceni p rispevek , ki ga je ob ­ javil: Milko Matičetov, Resia. Bibliografia ragionata (1927— 1979). Izšla je v zbirk i Edizioni della g rap h ik studio, U dine 1981, 40 strani. V k n již ic i je zb rana in kom en tiran a b ib liografija s področja ku ltu ro lo š- ko-ihumanističniih ved. V ob ravnavanem 52-letnem obdobju je izšlo n ad 230 štud ij, p rikazov in d ru g ih zapisov, k i o sve tlju je jo ljudsko tvo rnost in š tev il­ ne d ru g e k u ltu rn e , zgodovinske, jezikovne in etnografske značilnosti R e­ zije. Doslej so na tem —• v vsakem pogledu — izredno zan im ivem obm očju abrali in zap isali n ad 3.000 p rav ljic in p ripovedk te r posneli p reko 500 l ju d ­ sk ih pesmi. M ilan N atek Mojca Ravnik, Galjevica. Izdal Z nanstven i in š titu t Filozofske faku lte te v L jub ljan i, založila P artizan sk a kn jiga , L ju b ljan a 1981, s tran i 260 + 25 s tran i p rilog in fo tografij. M ed štev iln im i etnološkim i š tud ijam i iz novejšega obdobja je čedalje več takšn ih , ki s svojo m etodološko zasnovanostjo in o b ravnavan jem raz lič­ n ih (d ružben ih ) po javov v p o k ra jin i ali naseljih , k a te rim tu d i geografija posveča svojo raz iskovalno skrb, zaslužijo vso našo pozornost. To še toliko bolj velja za posam ezne m onografije naselij ali n jih o v ih značiln ih socialnih, »gradbenih in^ fiziognom skih predelov. V okv iru etnološkega raziskovalnega p ro jek ta »Način ž iv l jen ja S lovencev 20. stoletja« je izšla p rv a m onografija , ki je n am en jen a G aljevici. Za L jub ljano po p rv i svetovni vo jn i je b ila značilna iz redna s tan o v an j­ ska jkriza. M esto je p riv ab lja lo lju d i s p reob ljudenega podeželja. Z naten delež k nagli ra s ti L ju b ljan e so p rispeva li tu d i š tev iln i begunci s P rim orske in K oroške. O boje je pripom oglo, da je b ilo veliko več p rosilcev za stano­ vanja, k o t jih je m esto prem oglo. V dvajse tih le tih so nas ta la n a obrobju L ju b ljan e b a ra k a rsk a delavska nase lja pa itjudi p rosto ri n a G rad u so bili p reob ljuden i z n a jre v n e jš im i L jub ljančan i. V ta k ih okoliščinah je m estna uprava , da bi vsaj za silo om ilila revščino brezdom cev ali deložirancev, p r i­ stopila h g rad n ji zasiln ih delavsk ih b ivališč — barak . Z am očv irjen i m estn i tra v n ik (s površino 31.000 m 2) ob potoku G aljevec (ljudsko G alevc), južno od do lenjske železnice, k je r so dotlej dob iva li krm o za konje, so razdelili n a parcelice 100 m 2 te r jih nam enili za postav itev le ­ senih hišic. P rosilcev je bilo več ,kot parcel. Z a in teresiran im in izbran im brezdom cem je d a l m estn i svet parcele v na jem za izredno nizko le tno n a ­ jem nino (120 d in ). T udi p r i p o s ta v lja n ju hišic jim je pom agal s sim boličnim