TRST, sreda 23. oktobra 1957
Leto XIII. - Št. 252 (3787)
PRIHDdSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	ul. MONTECCHI it. 6, II. nad. - TELEFON 93-868 IN 94-63» - PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1J1„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 sto'pca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoleti.a 4900 Ur. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Oržavria založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, fekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z - s75 . izdai* Založništvo tržaškega tiska O ZOZ-Trst
Onemogočen načrt nekaterih delegacij
ki niso hotele razprave o sirskem protestu v OZN
Bitar in Gromiko sta ponovila obtožbe proti ZDA in Turčiji - Na predlog Sirije je bilo nadaljevanje razprave odloženo na petek
v začetku seje je zaprosil a besedo turški delegat in ir-Javil. da neki turški minister ^dhaja v Saudovo Arabijo, ker je Turčija sprejela ponudbo "rslja Sauda za posredovanje, er je dodal, da je v Turčiji 'f teku volilna kampanja in da e®ti, ki prihajajo iz Turčije, Potrjujejo, da tu vladata red ln mir. Zahteval je zatem, naj Se debata odloži, dokler ne bo znan u-d ponudbe kralja Sau-a za posredovanje.
Sirski delegat Zeineddin je zahteval, naj se predlog za odložitev zavrne in naj se ra btava nadaljuje. Dejal je, da ?? nekatere delegacije uporabne «tako imenovano posredn-knje, zato da se ne bi začela razprava -n da se ne bi prikazal pravi položaj«.
, Zeineddin je izjavil, da de-lansko ni nobene ponudbe za Posredovanje, in je nadaljeval: «i/[i nimamo nič kaj skrivati. Mi smo tisti, ki smo vztrajali in še vedno vztraja-jn°- naj se izvede popolna preiskava, zati da se dejstva ““razložijo glavni Sicupščini , in svetu.« Sirski delegat ?atem obtožil Turčijo, da kusa odvrniti pozornost skupke drugam, ter je dodal, da m°rda obstajajo nekateri ve-
"""uiiiiiin,
DANES
Ko ob dnevu Združenih narodov prebiramo danes “ledsebojne obtožbe ameri-s®ga in sovjetskega delegata na začetku razprave o lirskem protestu proti turnemu zbiranju čet na sip
ski
meji, se moramo sporni-
njati let hladne vojne. In endar smo bili med tem Priča ženevskemu sestanku *n Potovanju sovjetskih voditeljev na Zahod in nato j-koraj soglasnemu nastopu in ZSSR proti anglo-rancoskemu napadu na |-gipt in londonski razoro-‘tveni konferenci, ki se se-aj nadaljuje v New Yorku, ne omenjamo vseh lepih esed o pomenu in vlogi AN prav 0b njenem dne-"■če temu dodamo neuslišano prekinitev diplo-vij ih odnosov Bonna z iado FI,RJ, potem pač ne noremo biti daleč od trdit-,®> da bomo kmalu zares li«’ smo bili pred Sta-vhpvo smrtjo; tokrat ne tU(ji pQ krivdi starega ktatorja, temveč po kriv-vi .,v Prv> vrsti ameriške , ade, ki že nekaj let doba ^e’ ha ne razume ali Pa noče razumeti najosnov--jsih dejstev v mednarod-1 Politiki. Kljub temu pa d-1}® moremo predstavljati, J* bi se danes mogla vžgati Za ^irsko-turški meji iskra, kn , ero Je včeraj Gromi-u ..jasno povedal, da bi za-lla nov svetovni požar, oh^hčo takih medsebojnih
rozevanj pač ne pomeni >96° vest, da _	“
. en francoske krize že
r’nnp?g0 včst, da je po 22 dri francoske krize že ti^Sič na vrsti Mollet, kljub v« h da je poglavar drža-r„ , c°ty iskal «nevtralno» ste	in našel prav ti-
2	čigar odstranitev
žbč - ,e v maju je pomenila *■- ?tek krize, ki še danes
NEW YORK, 22. — Glavna skupščina OZN je danes začela razpravo o sirskem protestu proti zbiranju turških čet ob sirski meji. Po dolgi razpravi je bilo na sirski predlog sklenjeno, da se razpravljanje odloži za tri dni in da se bo nadaljevalo najpozneje v petek. Ta predlog je bil sprejet s 37 glasovi proti 10 in 34 vzdržanimi.	——~t  .	,	,
.	_	likodusni napori nekega veli-
Se prej je Paragvaj predlagal odložitev razprave v Pričakovanju izida prizadevanj kralja Sauda za posredovanje. Tedaj je Sirija predlagala odložitev na nedoločen čas, toda ta predlog je bil zavrnjen. Nato je žirija predlagala tridnevno odložitev, kar je bilo sprejeto s 33 glasovi proti 32 in 15 vzdržanimi. Predsednik Munro je rjavil, da je ta sirski predlog le dodatek k paragvajskemu Predlogu, in je zato postavil celoten predlog ponovno na glasovanje; predlog je bil sprejet kakor v začetku omenjeno.
-Ko je zapustil dvorano skupine, je sirski poslanik Zeineddin izjavil novinarjem, da se je jasno pokazalo, da nekateri člani skupščine ne že-hjo razpravljati o sirskem Protestu v tem trenutku. Ko So ga vprašali, če njegov predaš za odložitev razprave za ne več kot tri dni, pomeni Morebiten sprejem posredovanja kralja Sauda, je Zeined-odgovoril: «Ni nobenega Posredovanja«.
, K.0 SQ mu omenili, da je ra‘j Saud ponudil posredovanje, je Zeineddin odgovoril,
-a k temu nima nobenih komentarjev.
kega kralja, arabskega kralja katerih namen je zmanjšati napetosti :ia tem področju«, toda ni bilo nobenega posredovanja.
Sledil je sovjetski delegat Gromiiko. ki je podprl sirsko stališče in je izjavil, da je potrebno preprečiti spletko, katere namen je izogniti se razpravi v skupščini.
Gromiko je izjavil, da sta se ameriška in turška vlada poslužili domislice saudskega posredovanja, da bi preprečili debato v OZN. Dejal je, da je namen takih poizkusov «meta-ti prah v oči naivnim in narodom in tistim, ki zlahka verujejo«, medtem ko se pripravlja napad na Sirijo.
Tedaj je predsednik Munro prekinil Gromika, čes: če »e bo debata nadaljevala, bo :-mel sovjetski delegat možnost, da temeljito govori o zadevi. Gromiko je odgovoril, da govori samo v zvezi z vprašanjem, ki ga je postavil turški delegat, in je dodal: «Odločuo se upiram spletki ameriške in turške vlade. Ali ni morda to vprašanje, ki ga je načel turški predstavnik?«
Zatem je Gromiko izjavil, da je treba načrte tistih, ki pr,-pravljajo take spletke, preprečiti, predsedniku Munru pa je izjavil: ((Potrebno bi bilo, da ne bi tratili svoje energije s prekinitvami in da b: te energije zbrali na organiziran način pri predsedovanju sejam.«
Ker ni bila predložena nobena formalna resolucija, ki bi zahtevala odložitev, je skupščina začela razpravo o bistvu vprašanja. Prvi govornik je bil sirski zunanji minister Bitar, ki je obtožil Turčijo, da pritiska na Sirijo že dve leti, zato da bi jo prisilila, da opusti svojo nevtralno in narodno politiko. Bitar je dejal: »Turško vojaško delovanje m s tem povezano delovanje, o katerem je govora v sirskem protestu, niso ločena ali slu-čajnostna vprašanja. To delovanje ne more niti veljati za normalno upravo v okviru vojaških manevrov ali pa imeti značaj postopka in tudi ne more veljati kot priprava normalnih obrambnih postojank za notranjo varnost.«
Bitar je govoril o turško-ameriški politiki, ki temelji na vojaški strategiji, katere namen je »služiti smotrom nekaterih vojaških velesil, v korist mednarodnemu sionizmu in z namenom, da se ošibi o-bramba Sirije in drugih arabskih držav pred ekspanziom-stičnimi težnjami Izraela«.
Bitar je izjavil, da so v teku priprave za «sprostitev turškega vojnega stroja v primernem trenutku«, ter je dodal, da so turška letala večkrat prekršila sirski zračni prostor in da turške premike podpi-rajo tuje siie. Sirski minister je omenil tudi navzočnost a-meriškega šestega brodovja na tem področju.
Omenil je zatem angleški, francoski in izraelski napad na Egipt in nadaljeval: »Ker je Sirija sklenila odločno ostati ob strani Egipta, so se začele nadaljnje zarote in spletke proti sirski vladi.« Bitar je dejal, da so v Sirijo vtihotapili količine orožja in ko je ZDA in njihovim zaveznikom postalo jasno, da sirska vlada ne misli služiti ameriškim namenom, je Eiseinhowerjeva doktrina prinesla teorijo o praznim, ki je nastala zaradi padca anglesko-francoskega vpliva. Bitar je izjavil, da je bil namen ZDA in Turčije ustvariti slamnato vlado, »k: bi jo presadili v Sirijo s pomočjo turških oboroženih sil«.
Zatem je sirski minister poi-daril, da pomeni zbiranje turških čet ob meji izzivanje, ter je zahteval takojšnjo akcijo za umik teh čet z meje in za prenehanje izzivalnih dejanj. Dejal je da bi morala o tem izvesti preiskavo komisija skupščine OZN. Ta komisija bi morala imeti možnost obiskati področje ob meji m uneti oblast, da daje priporočila. Morala bi ugotoviti dejstva v zvezi z zbiranjem turskih čet v bližini meje, v zvezi s kršitvijo meje lil z drugimi jiodob-nimi dejanji. Komisija bi morala poročati Združenim narodom v desetih dneh i-n OZN bi morala nato sprejeti sklepe na podlagi poročila komisije. Sirija je pripravljena sodelovati pri ustanovitvi komisije, njena ustanovitev pa ne d! smela prejudicirati morebitnih poznejših sklepov skupščine ali drugih organov na podlagi listine OZN.
Govoril je nato egiptovski zunanji minister Favzi, ki je podori Sirijo. Dejal je, da temelji sirski protest na dejstvih kljub ponovnim zagotovilom, da ima Turčija miroljubne namene. Favzi je dejal, da ne more nihče resno verjeti, da Sirija ogroža Turčijo v tolikšni meri, da bi za Turčijo bilo potrebno sprejeti iziedne ukrepe. V zvezi s komisijo je Favzi izjavil, da bd »e njeno po-
ročilo moralo omejiti izključno na ugotovljena dejstva.
Za Favzijem je govoril sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je dejal, da če nočejo Združeni narodi podpisat1 svoje smrtne obsodbe in če hočejo preprečiti hude posledice, ki bi nastale zaradi te krize, morajo najti izhod iz sedanjega položaja. Drugače se bo svet znašel pred ((strahotnimi dogodki«.
Gromiko je nato izjavil, da bi morali tisti, ki so odgovorni za pripravo napada na Sirijo, biti obsojeni, ter je ostro napadel bagdadski pakt in pripomnil, da ostane Sovjetska zveza zvesta prijateljica araD-skih narodov in vseh narodov ki se borijo za svojo neodvisnost.
Omenil je nato vse vrste pritiska nad Sirijo: gospodarska blokada, sabotaža, vojaške grožnje, neposredne priprave vojaškega vdora na sirsko o-zemlje, itd. Pripomnil je, da se ZDA niso obotavljale niti pred organiziranjem neposredne zarote p-roti zakoniti sirski vladi. Obtožil je ZDA, da skušajo povzročiti napetost med Sirijo in Libanonom, med Sirijo in Irakom ter med Sirijo in Jordanijo. Dejal je, da je izjava, s katero arabske države poudarjajo, da bodo ob strani Sirije, če bo ta napadena, znatno zaustavila delo organizatorjev vojaških izzivanj proti Siriji. Vendar pa je Turčija pospešila priprave za napad na Sirijo.
Gromiko je ponovil obtožbe, da turška vojska pripravlja ob pomoči ZDA napad po volit vah, ki bodo v Turčiji v nedeljo. Dejal je, da je na meji zbranih nad 50.000 mož in 700 tankov. Turški načrt predvideva naglo zasedbo sirskega pristanišča Latakije, zato da bodo lahko tja priplule ameriške ladje. Pozneje b: glavnina turških sil prodirala proti Damasku.
Zatem je Gromiko izjavil, da ima tudi Izrael svojo vlogo pri tej kampanji in da je Hender-son prišel v Turčijo, da pripravi načrte za napad. Gromiko je dejal, da skušajo ZDA doseči pristanek drugih članov NATO na te načrte in da je hrup okoli sirskega nakupa rožja imel namen odvrniti pozornost od teh načrtov.
Gromiko je zatem podprl sirski predlog za ustanovitev preiskovalne komisije in je n-koncu dejal, da bi napad na Sirijo ogrožal varnost SZ in v takem primeru bi Sovjetska zvez sprejela vse potrebne u-krepe, da nudi pomoč in podporo žrtvi napada.
Za Gromikom je govoril turški delegat Ejsin, ki je dejal, da je Turčija sedaj žrtev »kampanje groženj in ustrahovanja«. Trdil je, da je Sirija do-
pristanišču Latakiji pa gradijc oporišča za podmornice. Trdil je, da Sirija dela velike vojaške priprave, «zato da služi interesom neke tretje sile«.
Zatem je turški delegat izjavil, da je njegova država naklonjena preiskavi OZN »p razvoju v Siriji« in da Turčija nima napadalnih namenov.
Zanikal je, da so turška letala letela nad Sirijo m je dejal, da ni bilo obmejnih incidentov ter da so turške čete dovolj oddaljene od meje. .Na koncu je izjavil tudi, da Turčija ni nikoli zbirala čet ob nobeni meji ter da imajo Gro-mikove izjave o turškem napadu takoj po volitvah namer, vplivati na izid volitev.
Ameriški delegat Cabot Lod-ge je izjavil, da je Varnostni svet primeren organizem za razpravljanje o ogroža ju miiru. Po njegovem mnenju terja to vprašanje čas za razmišljanje
spričo ponudbe kralja Sauda za posredovanje. Pozval je Sirijo, paj sprejme ponudbo kralja Sauda, in je dodal, da je pobuda saudskega vladarja v skladu s smotri Združenih narodov. Izjavil je tudi. da bi po mnenju njegove vlade morala skupščina odložiti razpravljanje o zadevi v pričakovanju naporov za posredovanje.
Cabot Lodge je nato dejal, da «dejanja govorijo močneje od sovjetskih laži«, in je pripomnil, da so ZDA lansko leto delovale za ohranitev miru na Srednjem vzhodu, medtem ko je Sovjetska zveza »trpinčila Madžarsko«.
Ker je bil izčrpan seznam govornikov, je paragvajski delegat predlagal odložitev razprave, dokler ne bo znan izid naporov kralja Sauda. Razprava je bila nato odložena na petek, kakor omenjeno v začetku.
Francija napoveduje atomske poizkuse
NEW YORK. 22. — V političnem odboru OZN se nadaljuje razprava o razorožitvi. Francoski predstavnik Jules Moch je danes izjavil, da so nasprotja med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo o razorožitvi «resna, toča niso nerešljiva«. Pozval je skupščino, naj odobri načrt resolucije 24 držav, ki predvideva nadaljevanje razgovorov o razorožitvi v razorožitvenem pododboru OZN. Moch je dejal, da ni opustil upanja na rešitev in da bodo zahodne države nadaljevale poizkuse za sporazum.
Francija pa ne sprejema indijskega predloga za razširitev razorožitvenega odbora in pododbora GZN. Prisiljena bo tudi začeti izdelovanje svojih atomskih bomb in jih preizkušati, če se bo pokazalo, da je »nemogoče skleniti učinkovit sporazum ; o razorožitvi s SZ«. »Francija, je dodal Jules Moch. se ne bo zadovoljila s tem. da bo edina od štirih velesil, ki ne bi kopičila jedrskega orožja«.
Zatem je Moch izjavil, da bo Francija glasovala proti japonskemu predlogu o prekinitvi jedrskih poizkusov, ker da se ta predlog ((približuje sovjetskim koncepcijam«. Pripomnil je, da razume, da japonska resolucija odraža čustva japonskega ljudstva,
Namesto napovedane vladne seje
Pella bo jutri v senatu govoril o Srednjem vzhodu
Vesti o bajnih plačah nekaterih funkcionarjev javne varnosti, med katerimi je tudi nekdanji tržaški kvestor Marsano - Toglialtijeva in Nennijeva sodba o kongresu PSDI
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Ko je podtajnik v predsedstvu vlade Spallino prišel od Zolija, ki se je danes vrnil v Rim, je povedal, da v četrtek ne bo napovedane vladne seje, temveč šele v prvih dneh prihodnjega tedna. Sejo so odložili zaradi tega, ker bo imel v četrtek Pella v senatu govor ob zaključku debate o proračunu zunanjega ministrstva; ta debata se bo pri-
čela jutri. Ker bo Pella govoril o Srednjem vzhodu, kar je zahtevala levica, se lahko sklepa, da njegove izjave ne bodo obvezujoče za vlado, ker bi bil sicer vendar prej potreben sestanem ministrov.
V poslanski zbornici pa precej hite pri sprejemanju proračunov posameznih ministrstev.
Tako sta danes za zaklju-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiitiitiMimitiiiinimmimnimiimiiiiiuntfiiiiniinmiiiiinim mu um iimitimimniiminimii, tiiniiui, niiimnimmi mniiiimii nuni
Razplet francoske vladne krize
Zopet na vrsti s k[ je sklenil	premirj
Zmerni in demokristjani naj bi z vzdržanjem pri glasovanju omogočili izvedbo Schumanovega načrta za <finančno ozdravljenja - Nadaljuje se stavkovno gibanje
kazalo, da se želijo demokrist-bila količine sovjetskega orož- . jani držati ob strani, vsaj do-ja, ki nikakor niso v sorazmei- kler ne bo rešeno alžirsko ju z zahtevami sirskih oboro-1 vprašanje in vprašanje ustav-ženih sil, ter da so v tej drža- ne reforme, je bilo treba za-vi zgradili letališča, v sirskem!četi vse znova. V sedanjem
tllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirillllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIllllllllIlllliiifiiiiiiiiiiiiiii
Pojasnilo Damaska
o Saudovem posredovanju
Turčija se zavzema za vstop ZDA v bagdadski pakt - Manevri ameriških, britanskih in turških bojnih ladij v Omanskem morju
DAMASK, 22. — Sifsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, ki jo je oddajal radio Damask, da pojasni vprašanje saudskega posredovanja. V izjavi je rečeno, da Sirija ni n -koli tolmačila poslanice kralja Sauda sirskemu predsedniku Kuatliju kot ponudbo za posredovanje, pač pa samo kot izraz prijateljskih čustev kralja Sauda do Sirije. Izjava dodaja, da v poslanici kralja Sauda se nikoli ne omenjajo besede »delegacija«, »odposlanstvo«, ali »posredovanje«.
Sirstka izjava poudarja zatem, da je kralj Saud predlagal Siriji, naj pošlje v Saudovo Arabijo svojega funkcionarja ki bi imel nalogo poročati mu o zadnjem razvoju, m pa navedel, da bi se moral ta sirski funkcionar sestati s turškim odposlancem v Saudovi Arabiji. Predsednik Kuatli je obvestil kralja Sauda, da prihod funkcionarja v Saudovo Arabijo ni potreben.
V vsaikem primeru, nadaljuje sirski dokument, ni Sirija priznala obstoja spora in zaradi tega ni potrebno posredovanje. Izjava nadaljuje, da namerava Sirija vztrajati pri svojem protestu v OZN, ter se zahvaljuje kralju Saudu, da s« je postavil ob stran Sirije.
V Washingtonu pa je saudski poslanik Kajal po enojnem razgovoru z Duliesom ’? javil, da je Saudova ponudba za posredovanje v turško-sir-skem sporu še vedno veljavna. V zvezi s svojim razgovorom z Duliesom je Saudov poslanik izjavil, da sta govorila o vprašanjih, ki se tičejo ZDA in Arabije ter o Siriji. Kajal je nato dejal, da Sirija sedaj želi, da se predvsem o njeni pritožbi razpravlja v OZN.
Predsednik turške vlade Men-deres, ki ae j« danes vrnil t
volilnega potovanja v Ankaro, se je popoldne razgovarjal z ameriškim poslanikom v Turčiji. Popoldne pa je državni minister Zorlu odpotoval z letalom v Ge.do. S seboj ima pis mo predsednika republike m pismo predsednika vlade za kralja Sauda. Predsednik republike Bajar pa je na volilnem zborovanju v Bursi v zahodni Anatoliji izrekel željo, naj bi se ZDA vključile v bagdadski pakt, ki ga je označi) za obrambnega. Pripomnil je; »ZDA morejo sedaj zavzeti sve-je mesto v tem zavezništvu. Mi si prizadevamo v tem smislu.«
Poveljstvo ameriške mornarice pa je danes sporočilo, da se bodo ameriške bojne ladje konec meseca udeležiie skupnih letalskih in pomorskih manevrov o Omanskem morju. Predstavnik mornarice je izjavil, da bodo ti mannevri «pod okriljem« Pakistana. Sodelovale bodo tudi britanske, ira'nske in turške ladje. Manevri bodo v bližini pakistanske «n iranske obale.
Nobelova nagrada za zdravnika v Rimu?
STOCKHOLM, 22. — Ravnatelj laboratorija terapevtič-ne kemije pri Višjem inštitutu za zdravstvo v Rimu dr. Daniel Bovet je baje glavni kandidat za podelitev Nobelove nagrade 1957 za medicino. Bovet se je rodil 1907 v Neuchatelu v Švici in živi z ženo, hčerko pokojnega držav, nika Francesca Saveria Nitti-ja. s katero se je poročil leta 1931, v Rimu,
PARIZ, 22. — Prišel je zopet na vrsto Guy Mollet. Po celi vrsti posvetovanj s socialističnim voditeljem in z voditeljem zmernih Pinayem je predsednik Coty nocoj dal nalogo za sestavo vlade tajniku socialistične stranke Molletu.
Mollet se je odločil, da sprejme nalogo, potem ko se- je razgovarjal z drugimi predstavniki svoje stranke, ki so ga pooblastili, da spre.ime morebitno ponudbo. Poleg tega je predsednik Coty zadnjih 24 ur skušal približati stališče Pinaya in Molleta na podlagi politike za finančno ozdravljenje, glede katere je pripravil načrt demokristjan Robert Schu-man. Čeprav ni vsebina Schumanovega dokumenti znana, je znano, da ta poudarja skrajno resnost finančnega položaja in nujhost premirja med socialisti in neodvisnimi.
Potem ko je Schuman odklonil vsak poizkus za sestavo vlade, kar je ponovno po-
položaju, ko stranke odklanjajo vsak sporazum s komunisti, se mora v-jka vlada ozirati na glasove socialistov ali pa zmernih. Toda medtem ko socialisti nočejo sodelovati s Pinayevo vlado, so zmerni pripravljeni do neke meje dopustiti, da Mollet jemlje kostanj iz žerjavice. Kriza je sedaj torej zopet na tisti točki, kjer je bila od vsega začetka, le s to razliko: I. v 22 dneh krize so se še zaostrila nekatera temeljna vprašanja, zlasti na finančnem in socialnem področju, 2. pokazalo se je, da v sedanjem položaju ni nobene možnosti, da bi katera koli vlada dolgo trajala brez sodelovanja socialistov.
Ne glede na vse to pa se lahko reče, da se je kriza začela 22. maja, ko je padla Molletova vlada pri 34. glasovanju o zaupnici. Tedaj so zmerni glasovali proti zaupnici.
Naslednja vlada, ki jo je sestavil Bourges Maunoury, je dejansko bila nadaljevanje Molletove vlade, ker je Mollet za kulisami vodil njeno politiko. Tako se je parlament ponovno izrekel proti Molle-tovi politiki in zavrnil okvirni zakon o Alžiru, ki sta ga bila on in njegov sodelavec Lacoste pripravila.
Politični opazovalci so mnenja, da so se zmerni samo spričo resnosti položaja nocoj, po dolgem poročilu Pinaya, ki se je še prej sestal z Mol-letom, odločili, da ne bodo načelno v opoziciji. Zmerni, kakor tudi demokristjani ne kažejo pripravljenosti sodelovati v Molletovi vladi, sklenili pa so, da se bodo vzdržali glasovanja vsakikrat. ko se jim bo to zdelo mogoče. Morda pa bodo demokristjani šli tudi v vlado skupno z radikali in da bodo zmerni vodili »politiko nevtralnosti«. V aktivni opoziciji bi v tem primeru ostali komunisti, pouja-disti in morda tudi golisti.
Mollet bo začel posvetova-
nja jutri zjutraj in morebitna nova vlada, v kateri bosta Pi-neau in Lacoste ostala zunanji minister in minister za alžirske zadeve, bo morda zahtevala v petek investituro.
Medtetn pa napetost v ladjedelnicah v Nantesu narašča. Danes je tu prišlo do incidentov. Skupina delavcev je napadla urade ravnateljstva. Slo pa je za osamljeno epizodo, medtem ko so protestne demonstracije na trgu potekale v redu.
Tudi v Saint Etiennu so velike skupine delavcev šle v povorki po ulicah. Prav tako se stavka nadaljuje v Saint Nazairu in v Lorientu tako v ladjedelnicah kakor v drugih tovarnah, medtem ko so pogajanja med sindikati in delodajalci prekinjena.
Spričo resnosti položaja je predsedstvo člade nocoj po- I zvalo vse sindikalne organi- | zacije, naj odpovedo manife- [ stacije, ki so napovedane za ; petek, in tudi stavko železničarjev. Izjava vlade pravi, da bo vlada v primeru stavke izvajala izreden načrt za vzdrževanje prometa.
Bundestag potrdil
bra prisega nove vlače. Na ta dan bo Adenauer prebral program vlade,
—-o------
Kveder pri Titu
BEOGRAD. 22. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brdu pri Kranju bivšega veleposlanika v Zahočni Nemčiji Dušana Kvedra in se z njim dolgo razgovarjal >
KAIRO, 22. — Iz uradnega vira se sporoča, da so bili
ček debate govorila kar dva ministra; Angelini, prometni minister, ter Casciani, minister trgovinske mornarice. Potem ko se je poročevalec o proračunu za prometno ministrstvo izrekel proti omejitvi hitrosti za avtomobile^ je začel govoriti minister Angelini, ki je podčrtal pomen in vrednost 9000 avtomobilskih izvenmestnih prog s 500.000 prevoženimi kilometri ter je prikazal zakonski načrt o novi ureditvi avtomobilskih prog. Potem je govoril o transportu blaga po cestah, ki je v 1. 1956 dosegel 33 milijard ton na km. V zvezi s cestno disciplino je omenil, da je bilo od približno 400.000 kandidatov, ki se jih letno javi za šoferski izpit, 140.000 zavrnjenih v 1. 1956 pri prvem in 100.000 pri drugem izpitu. Približno 2500 avtomobilistom pa je bila odvzeta šoferska knjižica.
Pri železnici znaša deficit 54.5 milijard, za kar navaja minister kot vzrok izvertpod-jetniška bremena in še nedovršeno modernizacijo. Letos je določenih prvih 40 milijara za izvenpodjetniška bremena. Eliminiranje teh bremen pa je prvi pogoj za sanacijo proračuna. Minister je nato dejal, da tarife niso sledile sorazmerno povečanju stroškov, toda «prilagojevanje tarif je treba izvajati z vso previdnostjo in zmernostjo,« je pristavil. Potem je izrazil upanje, da bo mogoče na podlagi povečanja proizvajalne dejav. nosti izenačiti proračun leta 1962—63. Nato je naštel, kaj vse je bilo sklenjeno, da se napravi, in je bilo tudi finan. sicano; med temi deli je tudi elektrifikacija proge Mestre -Cervinjan. Omenil je tudi naročila za obnovo železniškega materiala skupno 45 milijard. Kar pa zadeva vprašanja o-sebja, je Angelini dejal, da so bile izpolnjene obljube iz
1.	1955 (toda kje je 1. 1955 in koliko je že bilo od takrat prizadevanja železničarjev za izboljšanje njihovega položa-
BONN, 22. — Bundestag je danes že vtretjig izvolil A-denauerja za zahodnonemške-ga kanclerja. Zanj je glasovalo 274 poslancev, proti pa 192. Vzdržalo se jih je 9. Glasovanje je bilo tajno in je trajalo približno eno uro. Potem ko je Adenauer izjavil, da sprejme mesto kanclerja, je predsednik Bundestaga Ger-stenmaier sejo zaključil. Za Adenauerja so glasovali poleg demokristjanov tudi elani nemške konservativne stranke, ki bo sodelovala v bodoči vladi.
Adenauer je novinarjem izjavil. da ne bo predložil novih ministrov pred ponedeljkom, ker potrebuje »nekaj časa, da razmisli«. Pozneje se je izvedelo, da so se parlamentarne skupine sporazumele, da se določi za 29. okto-
predvčerajšnjim usmrčeni tri-, je Arabci, ki so bili lani ob-.ja!), medtem ko se juridični sojeni na smrt zaradi vohun- | status že nahaja pri vladi in skega delovanja v korist I-t bo v kratkem odobren. — O zraela,	I	proračunu bo glasovanje na
lllltllllllllltllllllllllllllhlllllllllllllllllMIIIIIIIIlIltlllltlllllllMIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllf
Kardelj in Karamanlis o dosedanjem sodelovanju
Turčija spravlja v nevarnost balkanski pakt, ki utegne zaradi tega celo propasti, je poudaril Karamanlis
ATENE, 22. — Nocoj so se v predsedstvu grške vlade začeli uradni jugoslovansko-gr.ški razgovori, jugoslovansko delegacijo vodi Edvard Kardelj, grško delegacijo pa predsednik vlade Karamanlis. Med razgovori so pregledali mednarodni položaj. Razgovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne in razpravljali bodo o odnosih med Jugoslavijo in Grčijo. Jutri, zadnji dan u-radnega obiska Kardelja v Grčiji, bo objavljeno tudi skupno poročilo o razgovorih.
Nocoj je predsednik grške vlade Karamanlis priredil večerjo na čast Kardelju. Na večerji sta Karamanlis in Kar. delj izmenjala zdravici. Karamanlis je poudaril, da je medsebojno sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo postalo
\
Mac	Millanodpotoval
Istočasno z Mac Millanom bo v Washingtonu tudi glavni tajnik NATO Spaak
LONDON, 22. — Mac Millan je odpotoval nocoj z letalom iz Londona, potem ko je imel kratek razgovor s kraljico Elizabeto, ki se je danes vrnila z uradnega obiska v ZDA. Mac Millana spremlja 16 osebnosti, med katedimi je tudi predsednik britanske ustanove za atomsko energijo Plotvden. Pred odhodom ni Mac Millan podal nobene izjave
WASHlNGTON, 22. — Predsednik Eisenhower je danes sprejel državnega tajnika Dul-lesa v Beli hiši. ki so ga spremljali njegovi številni sodelavci. Dulles je odpovedal običajno tiskovno konferenco. Pozneje se je Dulles sesta1 z angleškim zunanjim ministrom Selwynom Lloyčom. Ti razgovori so v zvezi z jutrišnjim prihodom Mac Millana v Washington.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagert.y je izjavil, da bo Mac M.llana sprejel na letališču državni tajnik
Dulles. Predsednik Eisenho-wer, ki je danes popoldne odšel v New York, se bo vrnil v VVashington jutri in se bo po telefonu takoj dogovoril z Mac Millanom za prvi sestanek, na katerem bosta določila dnevni red za nadaljnje razgovore.
Jutri zvečer se bodo Eisen-hotver, Mac Millan, Dulles in Selwyn Lloyč- razgovarjali na »intimni« večerji. V treh dneh, ko bodo Mac Millan in druge britanske osebnosti v ZDA, bodo imeli več razgovorov — skupno ali ločeno — z visokimi funkcionarji državnega departmaja in drugih departmajev. Hagerty pa ni hotel povedati, o katerih vprašanjih se bosta Eisenhower in Mac Millan razgovarjala.
V londonskih poučenih krogih izjavljajo, da bodo med drugim govorili tudi- o možnosti, ča se ZDA vključijo kot redni član v bagdadski pakt. Kakor je znano, so ZDA sedaj samo članica vojaškega,
gospodarskega in »protipre-vratnega« odbora tega pakta. V omenjenih krogih izjavljajo tudi, da bodo med razgovori- posvetili Srednjemu vzhodu prav toliko pozornosti kakor znanim načrtom za znanstveno sodelovanje med zahodnimi državami.
Ameriški državni podtajnik Robert Murphy pa je danes zjutraj sprejel zahodnonem-škega poslanika Krekelerja. Domnevajo, da bosta govorila o bližnjih razgovorih, ki jih bosta imela Eisenhower in Dulles z Mac Millanom in Selwynom Lloydom. Dalje domnevajo, da sta govorila tudi o prekinitvi ocnosov bonnske vlade z Jugoslavijo.
V četrtek pa bo prišel v ZDA na desetdnevni obisk tudi glavni tajnik NATO Spaak. Med svojim bivanjem v Washingtonu, ki sovpada z obiskom Mac Mi-llana, se bo Spaak sestal z Elsenhovver-jem, Duliesom in z ameriškimi vojaškimi voditelji.
eno osnovnih načel zunanje politike obeh držav. Grčija in Jugoslavija želita ohraniti mir svojim narodom, prispevati k utrditvi svetovnega miru, o-hraniti varnost in red na Balkanu. Sklenitev balkanskega pakta je bila izraz te politike. Na žalost otežkoča Turčija s svojim stališčem do ciprskega vprašanja vzpostavitev funkcije tega pakta in ustvarja nevarnost, da pakt morda celo propade.
Glede položaja na Srednjem vzhodu je Karamanlis izjavil, da Grčija in Jugoslavija ob spoštovanju načel Združenih narodov vzdržujeta prijateljske odnose z vsemi arabskimi državami ter da prispevata k ohranitvi njihove neodvisnosti in razvoju njihovega narodnega gospodarstva. Karamanlis se je zahvalil jugoslovanski vladi za podporo glede Cipra in je poudaril, da bo Grčija podpirala zahteve ciprskega ljudstva, dokler ne bo tem zahtevam popolnoma zadoščeno.
V odgovoru na zdravico je Edvard Kardelj poudaril, da sta Grčija in Jugoslavija s svojim dosedanjim sodelovanjem dokazali, da je mogoče prijateljsko sodelovanje tudi brez soglasja v vseh vprašanjih. Bistveno je, da obstaja skupna privrženost miru in enakopravnosti. Kardelj je poudaril, da se napetost v svetu lahko premaga z vzpostavitvijo medsebojnega zaupanja med narodi
Omenil je nato dejanje za-hodnonemške vlade in dejal, da to zaostruje mednarodno napetost ter otežkoča rešitev spornih vprašanj. Poudaril je dalje, da se bo jugoslovanska vlada vedno zavzemala za tako rešitev ciprskega vprašanja, ki naj zadovolji težnje tamkajšnjega prebivalstva in ki naj bo hkrati v skladu z interesi miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja na tem področju. Prav tako narodi Jugoslavije z velikimi simpatijami spremljajo napore arabskih narodov za neodvisno politiko in za neoviran razvoj .na gospodarskem, kulturnem in političnem področju.
eni prihodnjih sej.
Popoldne pa je bil v razpra. vi proračun ministrstva za trgovinsko mornarico. Poročevalec Jervolino je med drugim dejal, da je nujno »zaščititi ribolov v Jadranskem morju pred jugoslovanskimi zahtevami in objestnostmi*. Minister Casciani je povedal, da se delo v ladjedelnicah lahko nadaljuje vsaj tri leta. O problemu pomorskih prog PIN je dejal, da se je vlada trudila za njih okrepitev, ter je dostavil, da bo nova enota, ki naj na severnoatlantski progi nadomesti ladjo Andrea Doria, pripravljena 1.	1959.
Strog nadzorovalni sistem j* omogočil, da se je v zadnjih letin zmanjšalo državno breme za proge PIN. Kar pa zadeva ekonomski položaj pomorščakov, je minister izjavil, da namerava spoštovati delovno pogodbo ter raztegniti na mornasko skrbstvo naj-ugodnejša določila za invalid, ne in starostne pokojnine.
Poslanska zbornica je nato pričela debato o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino, Razpravljalo pa se je tudi o interpelacijah za državno pomoč zVezi bojevnikov in povratnikov.
V senatu pa je bila na dnevnem redu razprava o proračunu za pravosodno ministrstvo.
Kakšen bo kaj odgovor notranjega ministra na vprašanje komunističnih poslancev Scarpe in Natolija? Ta dva sta namreč naslovila na notranjega ministra vprašanje v zvezi z vestmi, ki so jih objavili razni listi o izrednih ekonomskih ukrepih v korist najvišjih funkcionarjev Javne varnosti. Ti ukrepi se baje že pripravljajo in v njih o-kviru bi se baje dvignili »dodatki za javni red« v višini 3U) milijonov lir, ki bi šli v korist kvestorjev. Število teh pa bi se v četrti stopnji povišalo od 4 na 10. Razen tega naj bi se po teh vesteh priznal vsakemu funkcionarju Javne varnosti dodatek 320.000 lir za nazaj, kar bi državo o-bremenilo za I milijardo *n 328 milijonov lir. Nadalje hočeta interpelanta vedeti, a-li je res, da prejemajo generalni inšpektorji Javne varnosti Rateni, Musco in Mar-zano (ta se je proslavil tuci v Trstu) milijon dodatka na mesec. In končno je v interpelaciji vprašanje, ali je res, da se bedo nasproti tem široko-srčnostim do voditeljev in funkcionarjev plače navadnih straž Javne varnosti znižale za skupnih 350 milijonov lir.
O kongresu PSDI so dale svoje komaitarje še nekatere politične osebnosti. Togliatti je dejal, da pomeni kongres dvojni polom, in sicer s stališča socialistične združitve kakor tudi s stališča same socialdemokratske stranke. S kongresa ni prišel noben predlog, noben program in niti beseda, ki bi bila sposobna zbuditi simpatijo in pristanek pri delavskih množicah. »Slišali so se, je dostavil, običajni izpadi protikomunistične jeze, ki ne samo zaudarjajo po zastarelosti temveč izražajo prav tisto 5wlitiko popolne podreditve Krščanski demokraciji, ki je preprečevala Saragatovi stranki, da bi dala kakršenkoli lasten pečat italijanski politiki zadnjih let« Če bi si hoteli že samo zamišljati združitev ali pa tudi samo zbližanju ali kakršnokoli koordiniranje vseh sil, ki se navdihujejo ob idealih socializma, potem je treba s terena počistiti tisto usmeritev, ki jo je Saragat branil na kongresu PSDI in ki bi hotela v korist kapitalistične velike buržoazi-je napraviti razcepljenost med zavednimi ,n organiziranimi silami delavskega razreda stai-no.
Tudi #Avanti!» očita, da ni bilo na kongresu diskusije ne o notranji ne o zunanji politiki in tudi ne o sindikalni in gospodarski politiki.
O rezultatu kongresa PSDI je danes govoril Nenni na seji vodstva PSI, Kaj vse je Nenni govoril, se ni zvedelo, ker je bil sestanek priprava za bližnje zasedanje centralnega komiteja stranke. Ve se, da je imelo Nennijevo poroči, lo tri točke; 1, njegovo potovanje v London in Pariz ter njegovi razgovori s socialističnimi voditelji v teh mestih;
2.	pismo Hruščeva ter položaj na Srednjem vzhodu; 3. socialdemokratski kongres. Domneva se pa vendar, da je Nenni ocenil kongres pozitivno, in sicer zaradi Saragatove izgube absolutne večine kakor tudi zaradi predvidene ne-možnosti sporazuma med Sa-ragatom in Matteottijem.
MILAN, 22. — Danes je volilna komisija preštela še preferencialne glasove levice -n centra ter objavila imena 29 članov centra in 14 članov levice v novem centrauiem komiteju. Med centrumaši »o poleg Saragata med drugimi še Romita, Tanassi, Preti, Cucchi, Ceccherini, Napoli Bino, Na-poli Ettore, Righetti in drugi. Med levičarji pa so poleg Za-garija in Grimaldija tudi častitljivi Mondolfo, Faravelli, Merlo, od Tržačanov pa prof. Lucio Lonza, sekretar tržaške PSDI,
A. P,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15,7, najnižja 12,5, ob 17. uri 15,3, zračni tlak 1003,3 pada, veter 7 km na ura vzhodnik, vlaga 89 odst., padavine 5,4 mm, nebo 8 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18,3.
Tržaški dnevnik
Danes, SHEDA, 23. oktobra
Severin, Pribislav Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.07. Dolžina dneva 10.38. Lupa vzide ob 6.43 in zatone ob 17.13. Jutri, ČETRTEK, 24. oktobra Rafael, Blagosta
Ostra borba tržaških kovinarjev
Delavci CRDA in arzenala so zopet 24 ur stavkali
Stavke se je udeležilo okrog 98 odstotkov vseh delavcev - Drevi bo tudi vodstvo Delavske zbornice CGIL proučilo položaj v CRDA
T)elavci CRDA fn Tržaškega arzenala jo včeraj zopet napovedali 24-urno stavko, ki traja do danes zjutraj. Stavke se je udeležilo okrog 98 odstotkov vseh delavcev. Stavka je potekala mirno in so jo nadzirali stavkovni redarji ooeh sindikalnih organizacij. Delavci Tovarne strojev in ladjedelnic’ Sv. Marka so se sestali na ločenih skupščinah po svoji sindikalni pripadnosti. Na skupščinah so jim sindikalisti orisali sedanji položaj. Zlasti so poudarili odgovornost ravnateljstev podjetij za resne posledice stavkovne borbe. Trmoglavost podjetij, ki spadajo pod IRI, je vsekakor popolnoma neupravičena, zlasti ker s o sindikati pokazali obilo dobre volje za pogajanja. Predstavniki industrijcev pa sploh ne marajo sodelovati in s svojimi ponudbami naravnost izzivajo delavstvo. Delavci so namreč kljub svoji borbi upošteval' interese podjetij, ker se zavedajo. da bodo morala vzdržati v novem položaju skupnega evropskega tržišča še večjo konkurenco. Toda sodelovanje delavstva je možno le, če podjetja upoštevajo tudi njegove interese. To bi bilo za podjetja IRI popolnoma natavno.
Vse kaže, da ni voditeljem CRDA prav nič mar, če gredo podjetja po zlu. Vsi njihov napori namreč veljajo poskusom, kako bi upognili delavstvo. To pa dokazuje, da tem voditeljem niso pri srcu koristi IRI, marveč Confindustrie. Toda vodstvo CRDA se moti. če misli, da se mu bo posrečilo uklon,ti delavce.
Delavcem CRDA in Tržaškega arzenala izražajo svojo solidarnost vsi delavci. Izraze solidarnosti so poslali kovinarjem tudi pomorščaki. Prav tako je izrazilo solidarnost vodstvo tržaške federacije PSI ki obsoja tudi brezbrižnost vladnih organov
Drevi se bo sestalo v Ut.
cev si zato prizadevata, da zaščitita pravice uslužbencev.  «»—— ’
Skupščina pomorščakov
V nedeljo predpoldne je bi-
rtatke o možrfosti zaposlitve nivših uslpžbencev ZVU na našem področju. Ce je ta vest točna, tedaj je res, da namerava dr. Palamara sam u-rediti vprašanje bivših uslužbencev ZVU. Usužbenci seveda s tem niso zadovoljni, ker ,a v yl Tiziano Vecellio skup-bi taksna ureditev ne Jamm'!$<yna pomorščakov in upoko-la za popolno ureditev nji- jencev te stroke ]d vpisa-hovega jundienega položaja. t v FILM Tajnik tržaške
Uslužbenci pripominjajo, da sekcije FILM Valenti je Soje pred kratkim neki član vla- voril o odpovedi sporazuma z de zagotovil socialističnemu dne 10. * avgusta 1956 in o poslancu Luzzattu, da ne bo I razdeljevanju novih izkaznic, vlačni komisar izdal nobene- j Ernesto Radich pa je orisal ga zakona za ureditev vpra-1 vprašanja socialnega zaVaro-šanja uslužbencev, kajti to j vanja in pokojnin. Po kratkem
poročilu predstavnika nove Delavske zbornice CGIL Sa-ranza so izvolili delegate za bližnji kongres te sindikalne organizacije.
O Tržaška sekcija italijanske zveze poštnih uslužbencev
vprašanje morata rešiti vlada in parlament. Res pa je, da je reševanje tega vprašanja zastalo in zdi se, da je parlamentarna notranja komisija pripravljena upoštevat* predlog« poslanca Colitta. Seveda pa bi vsakršno odloče-vanje v Trstu samem prejudiciralo rešitev vprašanja z rednim postopkom. Obe sin-di kalni organizaciji uslužben.
AVstrijci zahtevajo znižanje železniških tarif
Na mednarodni, železniški konferenci, ki je bila pred kratkim v Rimu in na kateri so razpravljali o direktni železniški tarifi Italija — Severna Evropa, je avstrijska delegacija ponovno sprožila vprašanje italijanskih povišanj železniških tarif, ki so stopila v veljavo 20. septembra 1956 in ki so se pokazala tudi na prevozih med Trstom in Avstrijo. Avstrijci namreč še ved. no vztrajajo na direktni znižani tarifi, katero so dosegli s sporazumom od 22. oktobra 1955, sklenjenim v okviru rimskih razgovorov o tržaškem pristanišču. Isto vprašanje je predstavljalo osnovno sporno točko tudi . na zasedanju mešane komisije, ki se je sestala letos . spomladi v Trstu, in na katerem ga zaradi stališča italijanske delegacije ni bilo mogoče rešiti. Na zgoraj orne. njenem zadnjem rimskem zasedanju železniških uprav niso sklenili, da bodo o tem vprašanju razpravljali, na novi železniški konferenci, temveč so se samo dogovorili, da bodo pismeno izmenjali svoja stališča.
Sestanek pokr. odbora
Sinoči se je sestal tržaški pokrajinski odbor, ki je pod
sklicuje za petek ob 18. uri v« predsedstvom najstarejšega od.
Ul. Galatti pokrajinski kongres stroke, na katerega so vabljeni vsi uslužbenci.
bornika razpravljal o upravnih vprašanjih. Odbor se bo ponovno sestal v četrtek.
ItlllllltllllllltIHIIIIIIIIIMillltnillllltllltlllllHiliniitlIMnilllllllllllMlllllllIMMIIIHIIIlillllllllMilllilllllllllllllllinilMIllllllMilltIHMItlllllltnilllllll
Podatki o prodaji tobaka v septembru
Potrošnja tobačnih Izdelkov se je znižala na 33.844 kg'
V avgustu leta 19.1.1 so prodali n. pr. 64.040 kg tobaka, to je skoraj se enkrat toliko kot v preteklem mesecu
Preteklega avgusta je vladni komisariat zvišal cene vsem vrstam tobaka na Tržaškem ozemlju. Točneje povedano, cene tobaku v Trstu in okolici so bile s tedanjim odlokom vladnega komisarja vskla-jene s cenami v ostalih italijanskih pokrajinah. Ta nenadni ukrep vlačnih oblasti
Zonta 2 vodstvo nove Delavk ie tedaj povzročil med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo, ker je prišel prav v času, ko Trst zahteva ustanovitev proste cone in ko vlada do sedaj ni še sprejela nobenega učikovitega ukrepa za razvoj mestnega gospodarstva.
Tedaj so kadilci 1 javno napovedali, da bodo čimbolj bojkotirali' • nore cene "in: da bodo zmanjšali na minimum čnevno porabo tobaka. Vladni komisar se je v nekem u-radnem sporočilu glede zvišanja cen skliceval celo na «patriotizem» Tržačanov, kar je še bolj razburilo javno mnenje. Po pravici povedano, so se proti zvišanju iskreno
ske zbornice CGIL. ki bo proučilo položaj v CRDA in Tržaškem arzenalu. Sinoči so se sestali tudi tainiki vsen strok stare Delavske zbornice. V CRDA in v Tržaškem arzenalu se pričakuje slavka tudi za danes. toda podrebn-sti boril sporočili delavcem sele na delu.
----
Vznemirjenje uslužbencev vladnega komisariala
Po vesteh iz dobro obveznih krogov naj bi vladni ali neiskreno postavili poleg generalni komisar zahteval od j kadilcev, strank ,n organiza-raznih personalnih uradov i cij, ki že dolga leta zahteva-krajevnih državnih uprav po- jo od vlade, naj kaj ukrene
iiuHiiiiiiiiiHiiiHiiHimiiiiiiiiimiittiiiiiiiiiMiHitiiimiiiiHiimiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiitiiiHiiimiii
Stavka pristaniških delavcev
V obeh pristaniščih
je delo popolnoma počivalo
Delavci vseh treh družb so protestirali proti enostranskim ukrepom ravnateljstva Javnih skladišč
za gospodarski napredek Tr- novešenje cen tobaka v Trstu
sta, tudi razni Bartoli in des- j povzročilo državi sami in zla-
Včeraj so delavci vseh treh pristaniških družb napovedali stavko, ki traja od 8. ure včeraj čo 8. ure danes. Zaradi tega Je delo v obeh pristaniščih popolnoma počivalo. Sklep o stavki so sprejeli na skupsčim v Domu pristaniških delavcev, na skupščini je tajnik sindikata Muslin poročal o sind,kaincm položaju v pristaniš-u in zlasti o nedemokratičnem ravnanju ravnateljstva Javnih skladišč, ki se ne mara pogajati s predstavniki delavcev ter je sprejelo enostranske ukrepe v nasprotju z interesi pnstaniškiu delavcev. Delavce je vest o enostranskih ukrepih ravnateljstva, s katerimi namerava zmzati njinov zaslužek, silno razburila, spričo tega se je skupščina izrekla za stavko, k, traja 24 ur. Nadalje je sklenila, da bo škedenjski odsek pristaniške družbe za premog in rude stavkat oč 12. ure včeraj do 6. ure danes, pristaniški delavci so na svoji skupščini tudi izreki, solidarnost z de.avci CRDA.
Tajnik sindikata Muslin je na skupščini tudi dejal, da delavci zahtevajo; 1. naj se takoj skl^e demvni pristaniški svet, da bo razpravljal o nujnih vprašanjih, ki so jih predstavniki čelavcev postavil na dnevni red; 2. naj se revidirajo tarife in prejemk., 3. naj se čimprej odpre sta-lc-ž, da se vključijo vanj priložnostni delavci, ki imajo pravico do vključitve v družbe; 4. spremeni naj se kriterij za določene starostne dobe, ki velja za razne natečaje, 5. družbam naj se prizna prav.ca, da lahko zahtevajo izdajanje izkaznic za vstop priložnostnih delavcev v pristanišče; 6. tajniku sinc.kata naj se izda stalna izkaznica za vstop v pristanišče.
.----«» —■
Kongres uslužbencev krajevnih ustanov
Predvčerajšnjim se je sestal odbor pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov. m bolnišnic in razprav-
ljal o bližnjem kongresu, ki bo 27. oktobra ob 9. uri v Ul. Zonta 2. Odbor je soglasno sklenil da bo predložil kongresu naslednji dnevni red; izvolitev predsedstva in komisij, poročilo dosedanjega odbora, diskusija, sklepi, poročila komisij, izvolitev novega vodstva in delegatov za kongres nove Delavske zbornice CGIL in vsedržavni kongres stroke.
 «»--------
»sema pekovskih delavcev
V petek 25. t. m. bo v Ul. Zonta 2 skupščina pekov z naslednjim dnevnim redom: poročilo o delu odbora, I. kongres nove Delavske zbornice CGIL, č.skusija ter izvolitev odbora in delegatov za kongres, sklepi.
 «»------
Predavanje o «spulniku»
Ob 40. obletnici oktobrske revolucije bo inž. Atto Braun danes ob 20. na sedežu šentjakobske sekcije KPI v Ul. Zenone 10 predaval o tehničnem razvoju v ZSSR in o «sputniku«.
- ■ z.« »-.
Nova ladja
V ladjedelnici Sv. Justa so dokončali ladjo «Willi Boeh-mer«, katero so zgradili za brodarja «N.V, Reederij Nau-t:ck» iz Roterdama, Po srečno opravljenih poskusnih vož. njah je motorna ladja 18. oktobra odplula iz Trsta v Casablanco, kjer bodo naložili nanjo prvi tovor, namenjen v pristanišča Severne Evrope
Ladja bo plula pod holandsko zastavo in bo prevažala suhi tovor. Ladja je dolga 60.30 metrov, široka 9.90 in ima 950 bruto registrskih ton. Opremljena je z dizel motorjem, ki ji omogdča brzino 12 milj na uro.
ničarski časniki, ki so obsodili takšno početje pristojnih oblasti.
Uradni krogi niso hoteli o tem nič slbati in niso hoteli niti verjeti, da se bo potroš--nja tobaka znatno znižala in lia bo imel monopol kljub tako velikemu zvišanju cen mnogo manjše čohodke kot poprej. Toda grožnja potrošnikov se je uresničila že prvi mesec, in sicer v avgustu. Septembra pa se je prodaja tobaka še bolj zmanjšala. Za primer kako se potrošnja to-jiaka po zvišanju cen zmanjšuje, naj navedemo samo sledeče številke:
avgusta leta 1955 je bilo na našem področju prodanih skupno 64.940 kilogramov tobaka. za skupno vrednost 430 milijonov 511.000 lir; avgusta leta 1956 je bilo prodanin ol tisoč 947 kilogramov tobaka, za skupno vrednost 419 milijonov 200.000 lir; letos julija je bilo prodanih 61.959 kilogramov tobaka. Gornje številke nam dokazujejo enakomernost potrošnje tobaka v avgustu 1955. in 1956. leta ter v juliju letos, kar pomeni, da se je prodaja tobaka v Trstu v zadnjih letih ustalila. Letos avgusta, takoj po zv.šanju cen, pa je potrošnja pacla na 41.556 kilogramov, septembra letos pa se je znižala n« 32 tisoč 844 kilogramov, kar predstavlja skoraj polovico manj od potrošnje v mesecu avgustu leta 1955.
Iz nasieunjih podatkov pa bomo videli, da se je znižala zlasti potrošnja inozemskega tobaka. Kot je sicer znano, je sel v Trstu dobro v prodajo švicarski tobak, ki je bil sorazmerno po nizki ceni in je ustrezal zlasti okusu tržaških kadilcev. Tako so prodajalne tobaka na našem področju preteklega septembra prodale skupno 23.830 kilogramov tobaka italijanskega izvora, 9.014 kilogramov inozemskega izvora, za skupno vrednost 349 milijonov 300.000 lir, ali nad 81 milijonov lir manj, kot avgusta leta 1956, Kot smo že omenili, se je zmanjšala zlasti pročaja inozemskega tobaka, kar nam prikazujejo sledeče številke; letos junija so na tržaškem področju prodali 24.508 kg inozemskega tobaka, julija 28.401 kg, avgusta 14.270 kg, septembra pa samo 9.014 kg. ali 19.387 kg manj kot meseca julija
Pri tem pa moramo omeniti, da to veliko znižanje potrošnje tobaka na Tržaškem ni samo posledica bojkota novih cen po tržaških kadilcih. Vzrok za to znižanje je tudi dejstvo, da so do preteklega avgusta kupovali tobak na tržaškem področju tudi štev.lni kadilci iz sosednjih pokrajin. To je bilo znano vsem in turi pristojnim carinskim organom, ki so dovolili vsakemu italijanskemu državljanu, ki je prišel v Trst iz sosednjih ali drugih pokrajin, da je ob povratku lahko nesel s seboj določeno število cigaret. Ce pomislimo na vse tiste osebe, ki so prihajale m ki prihajajo v Trst z Goriškega in iz Furlanije, če pomislimo na vse izlete v naše mesto, ki so jih prirejale zlasti podeželske žup-n.je iz beneške pokrajine in na druge potnike iz raznih italijanskih pokrajin, potem ni čudno, da še je potrošnja tobaka po uruvnovešenju cen zmanjšala. Toda razna propagandna trobila so v preteklih letih objavljala visoko potrošnjo tobaka v Trstu kot dokaz, koliko Tržačani pokadijo, trdeč, ca je to eden najboljših dokazov blagostanja, in podobne laži. Sedaj pa je prišla resnica o tem »blagostanju« na dan. Sami pa so prisiljeni priznati, da ni bilo vse zlato, kar se je tedaj bleščalo, da žepi večine Tržačanov niso prav tako polni denarja, kot »o to oni pisali, in končno priznati, da je urav-
sti Trstu veliko škodo, ki je niso do sedaj že nadomestili z nobenim ustreznim gospodarskim ukrepom.
Sestanek tajništva sindikata gradbenih delavcev
Danes se bosta sestali tajništvi obeh sindikatov gradbenih delavcev in razpravljali o bodoči sindikalni akciji, ker so se razbila pogajanja med sindikati in združenjema male in srednje industrije glede raztegnitve delovne pogodbe Za gradbeno stroko na naše
Za tržaško pristanišče je potreben dvojni tir na progi Videm-Trbiž
Postavitev dvojnega tira med Benetkami in Červmjanom ne zadostuje Izboljšati se mora tudi povezava med novim pristaniščem in postajo
področje, Tudi Združenje in-dustrijcev je sporočilo včla-| Je povečala zmogljivost za ru-
Pred tremi leti je bilo razpisano posebno državno posojilo 30 milijard lir za pomoč tržaškemu gospodarstvu. Posojilo je bilo podpisano v nekaj dneh. Država je dobila denar in ga spravila, v svoje blagajne. Z razpisom posojila je bil objavljen tudi obširen načrt glavnih javnih del. med katerimi so bili tuči vključeni stroški za popolno ureditev glavne postaje, za u-reditev openskega železniškega vozlišča in za elektrifikacijo in postavitev še enega tira na progi Cervinjan _ Me-stre.
Tri leta so že minila in šele sedaj se opažajo na tržaški postaji nekatera dela, ki po vseh znakih sodeč, ne bodo ustrezala tedanjim načrtom, ampak bodo precej omejena. Do sedaj so na glavni postaji zgradili novo delavnico za popravilo lokomotiv in lokomo-torjev. Sedaj pa po dvanajstih letih končane vojne so začeli obnavljati postajne hočnike. pokrite z betonskimi strehami. S tem je bila odložena gradnja novega železniškega poslopja, kc ga bodo samo popravili. Čeprav ta dela ne predstavljajo vseh obljub, ki so jih dali pred tremi leti. je bil vendar napravljen kora<c naprej za ureditev glavne železniške- postaje, ki je bila morda najbolj zanemarjena na vsej italijanski železniški mre. ži. Glede potenciranja železnice Trst - Benetke pa so pred nedavnim začeli elektrificirati progo med Cervinja-nom in Benetkami, Za ta čela in za položitev *e enega tira bodo porabili »kupno o-sem milijard lir. Tudi na dveh openskih postajah je bilo opravljenega že precej dela.
Vse to seveda bo povečalo
zmogljivost železniške postaje in zlasti železniške proge, ki veže Trst z ostalim delom italijanske republike. Sicer pa bo pristanišče s temi deli zelo malo pridobilo. Za pr.sta-niški promet so predvsem važni načrti za postavitev dvojnega tira na železniški progi Viuem . Trbiž, ki veže nase pr.stanišče z Avstrijo. Poleg tega pa je še zelo vazno vprašanje okrepitve pristaniške železniške mreže, ureditve sodobnega in ustreznega pristaniškega železniškega parka in ureditev povezave med pristaniščem Sv. Andreja jn glavno postajo, k* je sedaj nezadostna, saj gre po mestnem obrežju.
Pristanišče Sv. Andreja je bilo po vojni modernizirano in se je njegova zmogljivost za razkladanje in nakladanje blaga zelo povečala. Zlasti se
njenim podjetjem, naj ne aplicirajo več nove kolektivne pogodbe. — « » - ——
Obvestilo SGZ
Tajništvo	Slov.	gospodar-
skega združenja priporoča vsem članom, ki so prejeli od občinskega trošarinskega urada že določene trošarine za leto 1958, naj	javijo	tajništvu
prejšnjo in sedanjo višino o-m.enjeue trošarine, da bo lahko posredovalo pri sorodnih združenjih in oblasteh. Znano je namreč,	da je	trošarinski
urad dostavil te dni nekaterim kategorijam	trgovcev
(manufakturistom, zlatarjem urarjem, prodajalcem čevljev itd.) sporočilo o povišanju trošarine za leto 1958. Prav gotovo, kot določa člen 174 pravilnika za pobiranje trošarine — bodo naknadno pred 10. nov. poslali še drugo sporočilo o določeni višini trošarine,
V roku 30 dni po prejemu tega drugega sporočila bo čas vložiti priziv proti določeni
višini trošarine.
de, staro železo in premog. Za to blago je bil popolnoma mehaniziran velik pomol. Za drugo blago pa so bila zgrajena nova skladišča, postavljeni novi žerjavi in sedaj so že začeli z deli za nov pomol št. VII. ki bo največji in bo najbolj sodobno opremljen. Vse to potenciranje pristani-
načrt za gradnjo nove proge v prečoru. Dela te nove dvotirne proge, ki bi se izognila mestnemu obrežju, bi staia o-krog 7,5 milijarde lir. Končno pa bi morala pristojna o-blast poskrbeti za okrepitev
pomoč. Ta je uvičela, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo, zaradi česar je poklicala na kraj osebje Rdečega križa in kasneje tudi policijske organe.
Preiskovalni organi so ugb-tovili, da gre za nesrečo: Re-
železniške proge Videm - Tr-1 bekova je izjavila, da je po
boroma obeh mešanih trgovin.
 __________„____________ skih zboi-nic, ki sta se sestala v
jikih naprav' zahteva “tudi u- okviru zagrebškega mednarod.
biž, ki naj bi jo preuredili in postavili še en tir. To so glavna železniška dela, ki jih tržaško pristanišče nujno potrebuje, če hoče napredovati z razvojem splošnega gospodarstva v svetu, zlasti Pa še z razvojem v Srednji Evropi, ki teži pretežno k našemu pristanišču.
Azijska gripa
Včeraj so prijavili zdravstvenim oblastem 820 novih primerov azijske gripe. Zabolelo je 612 stalnih prebivalcev našega področja, 132 beguncev, 5 vojakov in 71 oseb v drugih skupnostih.
 «» --------
Smrt profesorice zaradi zadušitve s plinom
Nekaj minut po 16. uri je nekdo telefonsko obvestil poveljstvo letečega oddelka, da se je pripetila v Ul. F. Severa nesreča in da je 68-let-na prof. Irene Iacchlja u-mrla zaradi zadušitve s plinom. Agenti letečega oddelka so o zadevi obvestili poveljstvo komisariata javne varnosti v Ul. Giulia, ki je najbliže kraju, kjer se je pripetil dogodek. Nekaj policijskih agentov je šlo na kraj nesreče, kjer so najprej zaslišali 87-letno Marijo Rebekovo, ki že deset let služi in stanuje pri profesorici. Ta je izjavila, da se je Iacchijeva usedla po kosilu k mizi s pisalnim strojem, ki je bila v dnevni sobi. Ona pa je medtem pospravljala v kuhinji. .
Takoj nato je šla počivat in je vstala šele okoli 16. ure, ko je pri vratih zazvonilo: vedela je. da bodo prišle ne-, katere učenke, a še preden je odprla vrata, je opazila lac-chijevo na stolu, ki ni dajala od sebe nobenega znaka življenja. Vsa iz sebe je odprla vrata in stekla k sosedi po
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiMifiiiijifmiiiiiiniiiiiiii
Poročilo tajništva ital. • jug. trgovinske zbornice
Potrebna večja liberalizacija trgovinskega prometa s FLRJ
Goriški regionalni sporazum se zelo ugodno izvršuje, v Trstu pa so še vedno birokratske zapreke
Tajništvo Italijansko - jugo. i razvidno, da so jugoslovanski slovanske trgovinske zbornice predstavniki vztrajali na tem, je	uradno	sporočilo	rezultate	da bi elastično	izdajali uvoz-
razgovorov	med	izvršnima	od- j na .dovoljenja za	blago,	ki	ima
izrazito sezonski	značaj	in	zlasti za vino. Ta	težnja	; je	ra-
končanem pospravljanju zaprla eno izmed dveh zidnih plinskih pip. Kdo je odprl drugo za sedaj ni znano. Možno je, ča je ona osebno po pomoti odprla, možno pa je tudi, da se je to zgodio Iiac-chijevi.
Truplo pokojne Iacchijeve so po končani preiskavi v stanovanju odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice,
 (C)-------
Padci v stanovanju
Med hojo po stavbi št. 18 v Drevoredu XX, septembra je 74detna čistilka Giuseppina Marisan vd. Ranzatto iz Ul. Ginnastica včeraj dopoldne tako nerodno padia, da se je udarila po čelu in po drugih delih telesa.
K sreči njene poškodbe niso nevarne, zaradi česar so jo zdravniki v bolnišnici, kamor se je pripeljala z rešilnim avtom, po nudeni potrebni pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh,
70-letna Servola Ruzzier iz Ul. delle Docce pa je že predvčerajšnjim padla v svojem stanovanju, a se je šele včeraj zaradi neznosnih bolečin zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico.
Domov pa se ženska ni vrnila, ker so jo sprejeli na ortopedskem oddelku; po mnenju zdravnikov ima Ruzzier-jeva verjetno zlomljeno stegnenico leve noge in če bo diagnoza potrjena, se bo morala zdraviti 30 ali morda celo 60 dni.
Na istem oddelku in s prog. nozo okrevanja v 20 dneh so morali sprejeti včeraj proti večeru 62-letno Giuseppino Castelli por. Sancin iz Ul. Soncini,
2enska. ki ima precej hud udarec na kolku in tudi verjetne kostne poškodbe je izjavila, da je med čiščenjem tal v tovarni Salvador v Ul. Ratto della Pileria zdrsnila in nerodno padla.
SNG
v TRSTU
DANES 23. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah
Strast pod bresti
V soboto 26. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska c. 7
PREMIERA NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
Prvič v slovenščini Komedija v treh dejanjih Režija in prevod:
N. GABRIJELČIČE V A Scena: JOŽE CESAR
Osebe; Marilde, 38 let, advokat - Štefka Drolče-va; Riri, 16 let, njen sin, študent - Silvij Kobal; Marca, 45 let, inženir -Jožko Lukeš; Grazia, 15 let, njegova hči, študentka - Nedeljka Kacinova, kot gost; Predsednik sodišča za mladoletne. 50 let - Justo Košuta; Giu-lietta. 25 let, hišna - Bogdana Bratuževa.
PONOVITEV
V nedeljo, 27. t. m. ob 16.30 in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi
maj»
Za mladino neprimerno!
Za vse predstave veljajo gledališki kuponi!
Za nedeljsko večerno predstavo veljajo tudi izkaznice «Z».
Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tei. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
strežno okrepitev pristaniškega železniškega parka in železniških zvez zlasti z Avstrijo.
Zato so v tržaških gospodarskih krogih, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, mnenja, da bi bilo potrebno preurediti sedanjo železniško postajo Sv. Andreja v pristaniški železniški park, ki naj bi ga razširil* tudi na Ulico Trala-no skoraj do starega svetilnika. S tem bi preprečili zastoj prihodov in odhodov tovornih vlakov v pristanišče in iz njega. Nato pa bi bilo treba zgraditi novo povezavo med tem parkom in glavno postajo. Kot smo že omenili, poVezava po mestnem obrežju ne zadostuje niti sedaj. Zaradi tega je bil že pripravljen
nega velesejma 12, in 13. septembra 1957.
O teh razgovorih smo že poročali, vendar so nekatera vprašanja, katere je podčrtalo tajništvo italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice, zelo pomembna. Tu gre v prvi vrsti za težnjo po širši liberalizaciji in upravni poenostavitvi trgovinske izmenjave med obema državama. To načelo velja v okviru širših gospodarskih odnosov in je še zlasti pomembno za izvajanje lokalnih sporazumov; goriške-ga in tržaškega sporazuma o trgovinskem obmejnem prometu.
V tej zvezi je iz priloženega krajšega zapisnika zasedanja obeh izvršnih odborov
lllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIMIIIIIIIUIIIIMIIIIIIMMHIHIIMOIIMIIIIIlllllllUIIIIHUlIHMIIIIIIIII.IIMIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIMIIIIIIIUIIMIHIt
Izpred kazenskega sodišča
Uradnik INAM na zatožni klopi zaradi ponarejevanja listin
Izdajal je plačilne naloge za liranarino že umrlih zavarovancev Bolniške blagajne
Včeraj se je moralo kazen- |>voda. Ker pa je bila navada
sko sodišče ukvarjati s škan-.da so denar izplačevali oseb-
dalom, ki je trajal dalj časa pri ustanovi INAM. Rezultat preiskave, ki so jo uvedli, je bil, da si) marca letos prijavil, sodišču 28-letnega uradnika Bolniške blagajne Giorgia Driolija iz Ul. F'. Venezian pod obtožbo številnih prevar, ponarejevanja javnih dokumentov, ponarejevanja podpisov, poneverbe javnega denarja itd,
Skupno z Driolijem s0 prijavili sodišču tudi 37-letnega Klinija Stavrija iz Ul. Gozzi in 33-letnega Carmela Giuffri-do iz Ul. C. Eltsi. Tudi ta dva se morata sedaj zagovarjati zaradi sodelovanja pri prevari in ponarejevanja javnih dokumentov.
Dnoli si je kot uradnik bolniškega zavarovalnega zavoda domislil prebrisan način za povečanje mesečne plače. Poznal je položaj v pisarnah m zato je večkrat v kartotekah zamenjal osebne liste že umrlih ljudi z drugimi listi, kjer je bilo zabeleženo, da je oseba še živa. Ko se mu je posrečilo zamenjati osebne liste, je zopet z zamenjavami pripravil plačilni nalog na ime «mrtveca», ki bi moral dobiti nekaj denarja ob koncu bolniške dobe. Seveda je te plačilne naloge dajal sorodnikom ali Kliniju in Giuffridi, da bi jih dvignili pri blagajni za-
no tistim, katerim je bil plačilni nalog poslan, se je Drioii poSiUŽil potrdil, da lahko druga oseba dvigne denar. S tem
potrdilom, na katerem je bil podpis (naravno je, da je bil ponarejen) «mrtveca», pa so Driolijevi pajdaši nemoteno dvigali denar. Takoj po izplačilu pa je Drioii zopet zamenjal liste v kartoteki in »živi« človek se je zopet spremenil v »mrtvega«.
Takih že pokojnih ljudi je bilo kar precej in Drioii se je posluževal tokrat enega on-krat drugega, tako da se mu je posrečilo opehariti zavod od maja 1953. do konca 1955. leta za skoraj tri milijone lir. Da bi pa zakril svoje razsipno življenje, se je večkrat oglasil v blagajni in dvigal večje ali manjše vsote na račun odpravnine in drugih postavk, tako da mu delodajalec ob njegovi _ aretaciji ni bil praktično dolžan niti stotaka.
Zanimivo je, da se je prevar zavedel blagajnik zavoda «Banca nazionale del Lavoro#, ki je izplačeval bolniške doklade INAM. Drioii jeva mati je namreč predložila blagajniku dve potrdili, s katerima je bila pooblaščena dvigniti bolniško doklado za neka Ignazia Caputtija in Josipa 1 traj.
Ferlugo. Blagajnik pa je slučajno poznal Caputtija in ker je vedel, da je pred kratkim umrl. se mu je zdela zadeva čudna in sumljiva obenem. S svojo prijavo na pristojnem mestu je blagajnik sprožil strogo preiskavo, ki je trajala dalj časa in med katero so končno le identificirali goljufa v osebi Driolija.
Ko so moža spravili z dokazi ob zid, mu ni preostalo drugega, kot priznati krivdo in obenem pojasniti, kako je goljufal bolniški zavod. Drioii je izjavil, d« je uporabljal za pripravo plačilnih nalogov imena mrtvih oseb ali pa tistih, ki niso imeli nobene pravice do doklad. On je pripravljal tako plačilne naloge, ki jih je pošiljal blagajni, ka-dor tudi pooblastila za dvig vsote.
Včeraj na sodišču ni Drioii zanikal ničesar, temveč se je skliceval na izjave, ki jih je dal preiskovalnemu sodniku. V teh je seveda priznal vso krivdo, ki ni majhna, saj obsega njegova obtožnica več tipkanih strani.
Ker bo obtoženčev zagovornik zahteval, da bi Driolija pregledal psihiater in ker mora še prej predložiti nekaj dokumentov, ki bi utemeljevali njegovo zahtevo, je sodišče odložilo razpravo na jutri zju-
zumljiva, saj je mehanična de litev uvoznih dovoljenj na 12 mesecev v praksi nemogoča in vodi samo do zniževanja skupnega obsega uvoznih dovoljenj.
To vprašanje povzroča zlasti zapreke za izvajanje tržaškega trgovinskega sporazuma, ki ni izpolnil vseh pričakovanj tržaških uvoznikov, talen da obstajajo v ..praksi še‘ vedno tgžave .za dosego uvoznih dovoljenj, čeprav se ta sjoorazum formalno izvaja že dalj časa. Tako smo pred dnevi poročali o nezadovoljstvu glede uvoznih dovoljenj, katere bi morali izdati na o-snovi posebnega velesejemske-ga kontingenta, kar pa se v praksi ni izvajalo, čeprav so od zaključka velesejma minili že trije meseci in je šele sedaj mistrstvo za zunanjo trgovino sporočilo upravi velesejma, da bodo izdali manjkajoča uvozna dovoljenja
Te zapreke so nerazumljive, zlasti če pomislimo, da se go-riški. trgovinski sporazum zelo v redu in v obojestransko zadovoljstvo izpolnjuje že več let in to tudi v razdobju, ko so vladali napeti odnosi med obema državama, Po vsej verjetnosti leži krivda predvsem na lokalnih predstavnikih in je značilno, da izdajata uvozna dovoljenja v Gorici in v Vidmu tamkajšnji trgovinski zbornici, v Trstu pa birokratsko navdahnjeni urad za zunanjo trgovino. Na ta način sta goriška in del videmske pokrajine ugodno izkoristili vse možnosti, ki jih predvideva regionalni trgovinski sporazum, v Trstu pa teh možnosti na svojo lastno škodo nismo izkoristili.
Male tatvine
Dan za dnem prihajajo na komisariat javne varnosti pri. javljat manjše tatvine motornih koles kakor tudi drugih leči. Francescu Vidonisu z Vrdelce so neznani zlikovci ponoči med 20, in 21. t.m. razbili vrata kurnika in mu ga popolnoma »očistili«. U-kradli so mu namreč tri kokoši, 1 petelina in 1 zajca.
Ermolindi Bertos por. Bajt iz Ul, Valdirivo pa je zmanjkal iz stanovanja prstan z diamantom. Kdaj ji je zmanj. kal, pa ženska nima pojma in da bi zadevo razčistila, je izginotje prijavila policijskim oblastem.
Neznani tatovi so pred desetimi dnevi brskali v kovčku Viktorja Jermana iz begunskega taborišča na Opčinah Rezultat tega nezaželenega brskanja je bil, da se je Jerman znašel brez zapestne ure. Policija je v vseh primerih uvedla preiskavo.
SNG drevi
Ob gostovanju s prvim delom nove sezone bi radi spomnili naše obiskovalce z Opčin, da so lani z večino glasov na anketno vprašanje, kdaj naj bodo predstave, odgovorili: v SREDO. Slovensko narodno gledališče je v zimski sezoni prejelo več pritožb zaradi nezakurjene dvorane in prepiha. Vse te pomanjkljivosti so vplivale tudi na obisk. Letos bo SNG v dogovoru z upravo dvorane skušalo odpraviti te neprijetnosti ter nuditi Opencem prijetno in zanimivo gledališko sezono. Ker bodo zato stroški naših obiskov zelo narasli, vabimo vse ljubitelje gledališke umetnosti na naše predstave! .Zveste obiskovalce pa prosimo, da pritegnejo k predstavam tudi t iste Slovence, ki so v zadnjem času iz različnih vzrokov izostajali, ne samo pri predstavah SNG, marveč tudi pri drugih kulturnih prireditvah.
prispevajte /a DIJAŠKO MATICO!
( OLEDALlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Gledališka blagajna sprejema do 31. t. m. potrditev gledaliških abonmajev prejšnje sezone. Po tem roku bodo prostore, ki ostanejo na razpolago dodelili novim prosilcem.
(jf
flt»NHA PKONVKT
±)
svet; 12.10 Za vsakogar nekaj;
12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene melodije; 13.30 Orkester Armando Sciasoia; 13.50 Makedonske folklorne pesmi in Pje~ si- 14.02 Offenbachov a fantazija; l'/.30 Plesna glasba; 18.00 Klavirski mojstri; 18.30 Lahke melodije; 18.55 Koncert sopranistke Maruške Patik-Smrkoljeve, pri klavirju Zdenka Lukec-Carjeva; 19.15 Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: Ivo Zor: «Povest o trolejbusu, ki ga poganja voda*;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Od melodije do melodije;
21.00 (tPuilrnan George Mortimer, iznajditelj spalnih in jedilnih železniških voz»; 21.15 Wagnerjeve skladbe; 21.45 Kubanske motive igra rifmični orkester S. Blackj
22.00 Iitalijan.sko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: «Primož Trii* bar, Pietro Bonomo in Pier Paolo Vergerioa; 22.15 Straussova m Mendelssohnova glasba v izvedba Tržaškega filharmoničnega orkestra; 23.00 Rumbe in sambe.
rns T I
11.30 Simfonična glasba; 17.30 W. A. Mozart: «€osi fan ti*tte». opera v 2 dej.; 21.00 Koncert tria Menuhin-Cassado-Kentner.
KOPER
Poročila v Italijanščini:	6.3a
12.30.	15 30. 17.30,	19.15, 23.00.
Poročna v slovenščini:	I™
13.3U. 15.UU,
5.00-6.15 Spored iz Ljubljani 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8 00-12.05. Spored iz Ljbtv ljane; 12.05 Opoldanski koktajl; 12.50 Od arije do arije; 13.40 Kmetijski nasveti: Mlekarstvo n* Tolminskem; 13.45 Od melodije do melodije; 14.20 Sola in življenje: «S tolminskimi slavčki — Pr| naših ribičih — Pišejo nam»; 14.40 Pojeta ženski in mešam zbor učiteljišča iz Tolmina; 15.10 Zabavna glasba- 15.25 Vesel« melodije; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.00 Naše žene; 18.15 Lahka glasba; 18.50 Horizonti: Pakistan: 19.00 Meto-dije iz filma «Princ Bayaya»; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljan«.
SLOVENIJA
327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
Poročila; o.uu, b.uO, 7.00, 8.00i 10.00,	»3.00,	15.00,	17.00.	1930,
22.00
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Pester spored operne in solistične glasbe; 9<O0 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15	30 minut
ljubiteljem narodnih in domačih viž; 9.45 Ray Martin z zabavnim orkestrom; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Stari znanec ■’* Frank Sinatra; 11.10 Melodij« ^ francoskih filmov; 11.35 Radijska šola; Dnevi, ki so pretresli svet; 12.05 Mali koncert solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti "jj Jože Kregar: Sobni korček; 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.15 Pesmi in plesi bratskih narodov; 14.05 Radijska šola: Polde Suihadolčan: Dobri ded Matej; 14.35 Naši poslušalci čestitajo }h pozdravljajo; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Prežihov Voranc: Baraba; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Yvore:	St. Moritz, suita:	17.40
Glasbena čajanka; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 Dve priredbi Straussovih melodij za klavir;
18.30 Ruske narodne pesmi; 1850 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 W. A. Mozart; Beg iz seraja, opera v 3 dejanjih.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila, 21.00 Prijatelj živali;
21.45 «Gospodje, izpred 30 let*.
KINO
D
frosveioo društvo »S. Škamperle« pri Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni ibor v društvenih prostorih dne 30. t. m. ob 20. uri.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bj se hotel prijaviti, dobi Intor-macij« vsak torek ln petek ob 17. ur| v Ul. Montecchi 6-111. desno,
IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo imel jelo v petek 25. oktobra t. 1. ob 1S.30 na sedežu. Prosimo odbornike, da so točni.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. oktobra se je v T.stu rodilo 10 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa je 9 oseb.
POROČILI SO SE: rnizar Alei-de Fortuna in gospodinja Nives Brez, barist Plinio Gava in frizerka Nirvana TuManelli.
UMRLI SO:	VValter Coccolo
star 8 mesecev, 46-letnj Venceslav Rodella, 51-letni Mario Slrain, 64-letna Maria Battelli vd. Ferluga, 75-letnj Luigi Pe-tionio, 49-letna Giuseppina Bensi vd, Scherli, 84-letni Michele Cossutta, 88-letna Luci a Gasparini vd. Barzelogna, 75-letna Gio-vanna Fantini vd. Bosrhini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Davarizo, Ul. Bernint 4; Giustl, Strada del Friull 7 (Greta): Mii-lo, Ul. Buonarrotl U; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Nerl. Ul Dante 7,
a A D I O
SREDA, 23. oktobra 1957 rusI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Zena in dom, obzornik za ženski
Excelsior. 16.00: «Koepenicki kapitan«, Heinz Ruhmann, Han-nelore Schroth, M. Held.
Fenice. 15.30; »Kralj v Nevv Yof* ku», Charles Chaplin in Davvd Addams,
Nazionale, 16.00: «Bitka pri izvirih ApaSev«, A. M. Alberghett'. V. Cooper, J. Davis,
Fllodrammatico. 16.00: «Zena >* ranchera«, A. Eckberg, S. Hay-den.
Grattacielo. 16.00: «Mala kočah Ava Gardner, VValter Chiarl, 8. Granger. Mladoletnim prepovedan vstop.
Supercinema. 16.00:	«Krila or-
lov«, J. Wayne, M. 0’Hara. Technicolor.
Arcobaleno. 16.00:	«FrankenStei-
nova krinka«, P. Cushing, “• Court. Mladoletnim prepovedan vstop.
Astra Rojan. 16 00: »Preživela: 2»>
J. Ferrer.
Capitol. 16.00; «Grof Max», Vit-torio De Sica, Alberto Sordn Tina Pica.
Cristallo. 16 00: «To moje noro srce«, S. Hayward in D. An-drevvs.
Alabarda. 15.30: «Nelni spol«, AUysoo, Joan Collins, D. Gr»y'
Ariston. 16.00: «Strastno», A. Naz-zari, M. Bru.
Atmonia. 15 00: »Lisbon«, R. M«1' land in M. 0’Hara.
Aurora. 16.30: «X3 boj z dinamitom«, R. Pellegrin, C. Vanen L. Rocco.
Garibaldi. 16.30:	«2ivljenje J*
čudovito«, J. Stevvart, D. Ree<n
Ideale. 16.00:	»Tarzan in Awa-
conke«, J. VVeissmueller.
Impero. 16.30:	»Otoik samih
žensk«, M. Robinson in R' Val' Ione. Mladoletnim prepovedan
vstop.	,,,
lt»lia. 16.00: »Razigrani«, Sat M1-neo.
Moderno. 16.00: «Beg v močvirju«, s. Cochran.
San Mnrco. 16.00; «Zarja velikega dne«, V. Mayo.	.
Savona. 16.00: »Tekmica«, A. Fcrrero.	.
Viale. 16.00: »Morilska bogomoU-ka«, G. Stevens.
Vltt. Veneto 16.00: »Seme nasi-
lja«, G. Fora A. Francis,
L
Caihern. Mladoletnim prepovedan vstop.
Belvedere. 16.00: »Zena z rek*»i S. Loren.
Marconi. 16.00:	»Velika jela,’
Tom Tully.
Masslmo. 16.00:	»Veliki	z apel J1'
vec«, C. Sevilla.
Secolo Sv. Ivan, 16.00: »Toska«. Duval in F, Čorelli,
Odeon. 16.00: «Počilnire v Par1' zu», E Costam ine, Dora Doli-
Radio. 16.00: »VVi-chita«, Joel Mae Crea.
Secolo S. Ivan. 16.00: «25 minut s smrtjo«, M. Thompson, '■ Fleld.
Skedenj. 18.00; «PionirJi Aljaske«. J, Ohandler,
Nenadoma nas je predvčerajšnjim zapustil v starosti 84 let naš oče
MIHAEL KOŠUTA
trgovec in posestnik Pogreb našega ljubljenega pokojnika bo dane«, v stfdo, ob lfi. uri i* hiše žalosti na kontovelsko pokopališče.
Žalujoči: hči Josipina, sinovi Josip.
Amedeo in Miroslav r. te no in otroki ter ostalo sorodstvo
Kontovet. 23, okt 1957.
Dosedanji uspehi (ali neuspehi) Gaillardove politike «austerity»
Za sedanjo francosko vladno krizo, ki je nenavadno dolga in pri kateri je odpovedala že cela vrsta politikov, se z upravičenostjo zatrjuje, da ni le običajna vladna kriza, kot jih je bilo v Franciji po vojni že nad dva ducata, pač pa da je to krita, ki ima mnogo globlje vzroke. Eden teh vzrokov je zelo slabo gospodarsko stanje Fran-eije, ki je že prejšnjo vlado Prisililo k nekaterim zelo nepopularnim ukrepom: o enem izmed teh bomo spregovorili danes.
Fklep o ukinitvi liberalizacije in o uvedbi splošnega kontingentiranja uvoza, ki je b'-l izdan letos v juniju, ni dal Pričakovanih rezultatov. Trgovinski deficit Francije s tujino je kljub sklepu naraščal. To stanje je prisililo vlado k novim odredbam od 10. avgu-®ta, ki jih poznamo pod imenom »Gaillardove reforme«. Njihov osnovni cilj je zaustaviti odtok deviz in zmanjšati trgovinski oziroma plačilni deficit.
Čeprav sta od tedaj, ko so stopile v veljavo te odredbe, minila že dobra dva meseca, je ta doba vsekakor še prekratka, da bi mogli točno o-ceniti njihov uspeh ali neuspeh. Kljub temu pa nam podatki za mesec avgust in september omogočajo, da si u-stvarimo nekakšno sliko.
Frvi rezultati novih ukre-pov so na prvi pogled dali Prav onim, ki so od teh u-krepov pričakovali pozitiven uzinek. Medtem ko je v prvih desetih dneh avgusta, to 3® pred uvedbo Gaillardovih ukrepov, znašal francoski deficit v izmenjavi z evropsko Plačilno unijo povprečno 13 milijonov dolarjev na dan, se 3® od tega dne do konca avgusta ta dnevni primanjkljaj spremenil kar v pribitek od Približno štiri milijone dolarjev na dan.
Ce vzamemo v poštev, da so samo julija imeli kar 132.5 milijona dolarjev deficita, do-«im se je v avgustu zmanjšal Ua 47.6 milijona, je to vsekakor znak izboljšanja francoske. plačilne bilance. Poleg te-je treba vedeti, da se je °lr koncu avgusta pokazal že Pribitek 7.3 milijona dolar-3ev v odnosu na dolarske debele. Ista pozitivna tendenca je nadaljevala tudi v septembru, ko je Francija v svoji plačilni bilanci nasproti evropski plačilni uniji zabeležila
l,|,llllllliiiini,,f iiimi.iiiiiiiitiliiaiiilillliailltl f!
kemaj 3o milijonov dolarjev deficita.
Navedene številke torej kažejo na izboljšanje francoske plačilne bilahce v tem obdobju ter na pozitivnost u-kiepov, ki zožujejo uvoz in fersirajo izvoz. Vsi ti ukrepi so torej — vsaj na prvi videz — dali dobre rezultate. Toda le na prvi videz, kajti prezgodaj bi bilo delati optimistične prognoze za daljše obdobje, ker z nadaljnjim proučevanjem doseženih uspehov pridemo do vse kaj skromnejše ocene učinkovitosti teh u-krepov. Predvsem si moramo podrobneje ogledati dve vprašanji; prvič delež tako imenovanih začasnih činiteljev, drugič pa, kako je na- novi režim zunanje trgovine reagirale notranje tržišče.
Nikakega dvoma ni, da glavni činitelji naglega izboljšanja plačilne bilance v avgustu in septembru niso tolikšni, da bi mogli pozitivno vplivati ali bolje, odločilno vplivati v daljšem razdobju. Do večjega dotoka deviz je namreč prišlo predvsem zaradi tega, ker so v Francijo začele dotekati tiste devize, ki jih lastniki niše hoteli prej prinesti v domovino iz strahu pred stalnim manjšanjem vrednosti francoskega franka. Z r' valvacijo franka je bil ta strah odstranjen in dotok deviz se je pričel. Samo ob sebi pa se razume, da v bodoče ni pričakovati. da bi se to ponovilo. Drugi važer činitelj pa predstavlja stapšče večjih tujih finančnih družb, ki v pričakovanju devalvacije prav tako niso note-le vnesti v Francijo svojih investicijskih sredstev in so se tega lotile šele tedaj, ko je Francija zmanjšala vrednost franka. Tudi glede tega velja, kar velja glede prejšnjega, namreč, da se to ne bo ponavljalo.
H gornjima dvema elementoma, ki sta vplivala na nagel dotok deviz, bomo prišteli še nekaj drugih. Del tujega kapitala, ki je v zadnjih me-
i nakit
Ob priliki izkopavanja temeljev za neko zgradbo v me-*tu Reggio Emilia so nasti znatne količine gots.ega nakita in bizantinskega denarja. V ne^em 5o cent’-net-iv dolgem •vinčeaem valju so našli 13 masivnih prstanov z dragulj:, zlate ogrlice in pet parov zlatih uhanov. Prav tako so nit* Sli tudi dva brušena uragulju, zlato razpelo, tri srebrne zaponke in 60 zlatnikov, ki n-bajajo iz dobe med leti 476--486 po našem štetju.
V Severnem morju nafto
iščejo
Zapadna Nemčija je opremiti posebno ladjo — laborat-c-rij «Gaus», ki bo proučevala dno Severnega morja, ker s« domneva da so tam ležišče nafte
secih iz Francije odtekal, se je začel vračati. Z druge strani pa je Francija dobila iz Nemčije 12 milijonov dolarjev za pomoč Posarju. Poleg tega je Francija precej prihranila tudi na račun izdatkov za prevoz uvoženega blaga, posebno iz ZDA.
Na temelju vseh teh dejstev smemo sklepati, da je bilo z Gaillardovimi ukrepi sicer doseženo določeno ravnotežje med dotokom in odtokom deviz, vendar pa da to ravnotežje vsaj za sedaj še ne pomeni dokončne stabilizacije francoske zunanjetrgovinske bilance.
Isto bi lahko rekli tudi glede cen na notranjem tržišču. Skok cen na notranjem tržišču bi nujno dovedel do povišanja zajamčenih mezd ter do splošnega pritiska na plačne sklade, to pa bi nato privedlo do podražiti e francoskega blaga in do nekonkurenčnih cen na zunanjem tržišču, to se pravi de zmanjšanja francoskega izvoza. Da bi se cene ohranile
■iliilllliliiililiililiiilMiiiiililllliiillliiliiiiiiiiim
na prejšnji ravni, je francoska vlada odredila njihovo blokado, kar pa je neprijetno vplivalo na vse zainteresirane kroge. Lastniki podjetij in trgovine so se tem ukrepom postavili po robu, ker jim onemogočajo normšlni zaključek. Delavske organizacije pa so proti temu, da bi plače ostale na i-sti ravni. Glede tega so najbolj zgovorna mezdna gibanja. Prav tako zgovoren je odgovor podeželja, kjer kmetje dajejo du.ška svojemu nezadovoljstvu v vrsti stavk in drugačnih protestnih manifestacij.
In kljub vsem tem vladnim ukrepom je prišlo do povišanja cen, predvsem prehrambenim izdelkom. To kažejo tudi podatki francoskega finančnega ministrstva, kjer vidimo, da so cene skočile kar pri 25 artiklih od skupnih 38, do-čim je pri 11 artiklih prišlo do neznatnega padca cen. Kot posledica vsega tega so velika mezdna gibanja, pri katerih sodelujejo vse tri najvažnejše sindikalne organizacije.
......
PO OBČNEM ZBORU SPZ
ŠE NEKAJ PODATKOV IN TUDI NAVODIL
Prizor iz 0’Neillove drame »Strast pod bresti«, ki jo je SNG uprizorilo sinoči v Sked nju, nocoj pa Jo bodo lahko gledali v dvorani na Opčinah.
KAJ PRAVI O TEM DR. DOCK IZ KALIFORNIJE
Naše srce in fizični napor
Kaj je napornejše za srce - delo ali počitek? - Potrošnja kalorij na minuto pri športniku in rudarju je v razmerju 26:5 - Fizični napori v prostem času so pri ogromni večini ljudi neprimerno večji od onega, ki ga zahteva vsakdanje delo
Skromen
Kaj je napornejše za srce — delo ali počitek? Vsekakor delo — bi takoj odgovorili laiki. Vendarle pa se zdi, da po najnovejših raz-
mmm
Toko oudo omečeni prvi »turisti«, ki bedo z medplanetarnimi letali obiskali Luno ali kak drug planet. Sicer je res da to še ne bo tako kmalu, kljub temu se tako v S7 kot v ZDA vadijo ljudje, ki so pripravljeni »poizkusiti srečo« s prvimi napravami, ki bodo pa zgledu umetnega satelita skušali prebiti se iz zemeljske atmosfere.
iskovanjih kardiologov ta odgovor ni povsem točen.
Vprašanje dela in počitka v zvezi z boleznimi srca so pred nekaj meseci proučevali na posebni mednarodni konferenci, in sicer 70 strokovnjakov za srčne bor lezni iz Zapadne Nemčije, Švedske. Finske. Velike Britanije. ZDA in Kanade. Konferenca se je vršila v ameriškem mestu Millvvaukee pod pokroviteljstvom vrste visokih ameriških znanstvenih ustanov. Ameriškega -združenja za srčne bolezni, Nacionalnega inštituta za srčne bolezni, Industrijskega zdravstvenega sveta itd.
Na konferenci so poročali o nekaterih pomembnih rezultatih poslednjih znanstvenih raziskovanj, ki So pritegnili nase pozornost ne le strokovnjakov, ampak tudi širie iavnosti. Precejšen sloves si je pridobil zlasti dr. Doek, kardiolog iz Palo Alta v Kaliforniji. Svoja raziskovanja je on vršil na temelju nekaterih podatkov dveh zdravnikov z univerze v Clevelandu, dr. Amasa Forda in Hermanna Heller-s teina
Ta dva zdravnika sta z o-pazpvanjem in meritvami u-gotovila, da je »igranje«, in ne delo, najnapornejša človeška dejavnost. Zlasti kadar to »igranje« dobi obliko športnega tekmovanja, Ce merimo na pr. potrošnjo e-nergije s količino potrošenih kalorij, tedaj moramo ugotoviti, da tekač ali smučar moreta potrošiti v svojem organizmu tudi do 26.5 kalorije na minuto, medtem ko mladina, ki se peča s
Uhiih  ....................................
OB MEDNARODNI PROSLAVI DNEVA ZDRUŽENIH NARODOV
Organizacija in dejavnost UNICEF
Jutri bodo po vsem svetu	i	Sedaj	so	usmerili pomoč	tega
Proslavili dan Združenih naro-	sklada	otrokom v nerazvitih de-
dov, Ob tej priliki bi se danes	|	želah,	v	težnji, da bi se	s to
n<* kratko seznanili z delom Unicef, t. j. z organizacijo, se v okviru Združenih narodov peča z dajanjem pomoči Potrebnim otrokom po vsem svetu.
Združeni narodi so žt od Vs*ga početka posvečali veli-
ko
pozornost vprašanju pomo-
otrokom v vseh delih sve-Združeni narodi so predvsem politična mednarodna organizacija, toda pod vpli-Vrm manj razvitih dežel je dflo Zdi uženih narodov v nrtogem prekoračilo tiste o-sr.ovne politične cilje, ki so 3*m bili namenjeni ob priliki hjihove ustanovitve. Ze leta 1846 je generalna skupščina Združenih narodov ustanovila Posebno telo, I i nuj skrbi zn Pomoč otrokom — Izredni Mednarodni fond za pomoč o-1 rokom (UNICEF — United -Nations International Cliil-,uren's E me i g ene.v Fund),
Ta sklad obstaja torej že enajst let in vse države čla-n-ee go bile do sedaj vedno Pripravljene poglobiti dejav-nest tega telesa. V prvih lemi delovanja tega sklada so Usmerili pozornost na pomoč ntrokom in odraslim v drže-‘atA ki so bile žrtev napada.
dejavnostjo zagotovila in o-krepila trajnejša skrb za zdravje otrok.
Svoja sredstva črpa ta fond n prispevkov vlad članic Združenih narodov, dobrodelnih organizacij in drugih virov. Poslovanje tega mednarodnega fonda je zelo raznovrstno spričo okoliščine, da sj potrebe dežel, ki jim ta sklad pomaga, dei,insko najrazličnejše, UNICEF nabavlja prav vse — začenši od tovarn za proizvodnjo penicilini pa d mrež za obrambo red komarji. Upoštevati moramo, da UNICEF zajema v svojem delu vsako leto okrog 4o milijonov otrok.
UNICEF dobiva prispevke z raznih strani. Drnar prihaja v ruskih rubljih, poljskih zlotih, jugoslovanskih dinarjih, japonskih jenih, francoskih frankih, ameriških dolarjih, angleških funtih, indijskih ru-p itd. Pri vsakem nakupu se je treba odločiti za najce-ntjše tržišče, kar pomeni, da e treba -talno upoštevati tržne cene v najrazličnejših deželah. Včasih se zgodi, da kakšnn vlada pošlje pomoč UNICEF v obliki nekega pro izvoda.
Samo lansko leto je UNICEF dobil okrog 20 milijonov dolarjev od 81 Vlad članic Združenih narodov. Nakupni oddelek UNICEF obsega 46 oseb raznih nacionalnosti, ki skrbe za uresničenje 311 različnih programov, ki se ostvarjajo v 101 deželi na svetu in od katerih zahteva vsak zase posebne nakupe.
Finančna sredstva, s katerimi more razpolagati UNICEF, je treba zelo pogosto potrošiti v tisti deželi, ki je dala denar za uresničenje programa tega sklada, in zaredi tega je treba zelo dobro poznati tudi krajevna tržišča. Tako more n, pr. neki zdravstveni delavec v Nigeriji s pridom uporabiti japonsko kolo; toda če j j na njegovem področju dobro vpeljana trgovina z motornimi kolesi, ni izključeno, da bo ceneje kupiti tako motorno kolo na kraju samem.
Po pravilu skuša UNICEF v svojih akcijah uporabiti čim večje število proizvodov raznih dežel Pri cepljenju o-trok, da bi ugotovili začetke jetike, je UNICEF do sedaj pregledal že 192 milijonov o-trok na vsem svetu, n nadaljuje s to akcijo še v 21 deželah. V ,e3 akciji so uporabili dansko cepivo, ruske avtomobile, nemške sterilizatorje, a-
meriške injekcijske igle.
Tako veliko poslovanje po vsem svetu pa seveda postav-Ija tudi vprašanje prevoza vseh teh predmetov. Samo lansko leto je UNICEF najel deset ladij za razna pristanišča na Koreji, na JaponsVem, v Karaibskem morju, v Sred nj- in Južni Ameriki ter Indiji. Samo v te kraje so prepeljali okrog dve tretjini od skupnih 140 milijonov funtov mleka v prahu, ki si ga je UNICF-F oskrbel za prehra no otrok v letu 1956.
Določeni programi, ki so velikega pomena za posamezne kraje, zahtevajo prav tako peseben napor. Tako prepelje jo z letalom vsak dan bivolje mleko iz Iraka v Amsterdam da bi strokovnjaki mogli odločiti. kakšen naj bi bil najboljši način za sterilizacijo tega mleka. Rezultat te akcije je bila zgraditev prve tovarne za sterilizacijo bivoljevegn mleka na Srednjem vzhodu.
UNICEF je ena od redkih mednarodnih organizacij, kjer ne prihajajo do izraza nasprotja današnjega sveta. Sodelovanje držav pri uresničenju človečanskega programa za pnuioč otrokom je redek primer konstruktivnega, koristnega in emvečanskega mednarodnega sodelovanja.
športom amatersko, bo porabila do 18 kalorij na minuto. Ko sta izmerila, koliko kalorij na minuto potroši na pr. rudar, ki dela v premogovniku (katerega delo spada med najtežje vrste dela), pa sta ugotovila, da potroši od 4.5 do 5 kalorij na minuto. Kljub temu, da je treba upoštevati, da ni važna samo intenzivnost napora, ampak tudi njegovo trajanje, vendar je razlika med #igro» in »delom« zelo velika.
Upoštevajoč taka dejstva je t’r. William Dock s klinike v Palo Altu raziskoval vzroke smrti nekaterih pacientov, bolnih na srcu, in je prišel do zaključkov, ki nas morajo začuditi. Tako navaja dr. Dock naslednji primer; Neki elektrotehnik je umrl dve leti po prvem srčnem napadu. Smrt ga je doletela takoj po opoldanskem kosilu, ko je poleg drugega popil tudi dve steklenici piva. Zdravnik, ki so ga v tem primeru poklicali, je pripisal smrt naporu, ki ga je elektrotehnik moral premagati, ko je eno uro pred kosilom prehodil neko visoko stopnišče. Dr. Dock pa zatrjuje, da smrti ni povzročil ta napor, ker je želodec poln ledenega piva Vsekakor večji napor za srce in je verjetno povzročil ventrikularno fibrilacijo. Poleg tega je elektr tehnik na pr. igral rokomet najmanj enkrat v tednu, medtem ko jt z ženo spolno občeval najmanj štirikrat v tednu. Zaradi tega je po mnenju dr. Doeka napačno pripisovati smrt najmanjšemu naporu.
Kardiolog dr. Dock zlasti opozarja na napore, ki jih bolniki na srcu morajo premagati izven dela. Nevarnejša je pot do doma, kot ves dan dela. »Odhod na delo in vrnitev z dela zahtevata včasih najintenzivneiše fizične napore, in to so najbolj obupne in najslabše izkušnje dneva« — pravi ta zdravnik. Pomislimo na napor, ki ga ljudje premagujejo, ko se vozijo v prenatrpanih tramvajih, železnicah, avtobusih, ali ko vozi-je avto ob gostem prometu.
Zanimivo Je pri tem še naslednje: Dr. Dock je preiskoval napore skupine svojih pacientov, ki imajo motnje na dihalnih organih, angino itd. »Prišel sem do zaključka, da so fizični napori, ki jih znhleva delo, večji kot vsi ostali dnevni napori sr.mo pri zelo majhnem številu delavcev, ki potrebujejo več kot 3500 kalorij na dan, da ohranijo svojo moč. Skratka, to je primer samo pri onih delavcih, ki vršijo najtežja fizična dela. Pri vseh ostalih je energija, potrebna za delo, manjša od one, ki jo potrošijo pri drugih dejavnostih.«
Vzroka srčnih napadov, zaključuje dr. Dock, ni po vsem tem iskati v glavnem v naporih, ki jih zahteva o-bičajno delo. Starejši ljudje, ki delajo po pisarnah, in ki so bolni na srcu, se morajo varovati pred razburjanjem izven delovnih ur, na vsakodnevni poti od dnma na delo in nazaj, pri igri pri poč.tku Itd.
Med napore ki so za srcu nevarni, prišteva dr.
Dock tudi seksualno dejavnost, potovanja itd., za žene, ki so prekoračile 50. leto, pa tudi porivanje in premikanje pohištva v stanovanju. Med ljudmi, ki niso težki fizični delavci, je moč le 10 odst. primerov nevšečnosti s srcem pripisati delu.
Mnenje dr Docka je na omenjeni konferenci podprl še neki drug zdravnik, dr. Stevvart z univerze v Oklahomi, ki je opozoril; Ni treba, da človek migne s prstom, pa mu vseeno srce dela hitreje, pulz nevarno posl.oči. Zadošča, da pomisli na to, kako bo odšel na igrišče za golf in kako bo zamahnil, da bo dosegel dober rezultat — pravi Stevvart. Učinek takega razmišljanja more biti nevaren bolnikom na srcu. Za take ljudi zdravniki priporočajo: delati smete, toda pazite se v prostem času!
nepoklican gost
Ko se je družina Ashtnn nekega dne vrnila s počitnic v svojo hišo v Accringtonu (Lancashire, Anglija) je nu svoje veliko začudenje opazi la, da je njihova hiša služila n.Jmanj tri do štiri dni nekomu, k’, s* ie vanjo vselil. V hiši je vladal strahovit nered; toda ko je gospodinja »atanč-neje pregledala shrambe in e mare. i* ngdtovila, d« n' zm.i ' kal niti en sam predmet: le shramba ie bila prazna. v kuhinji pa je bila gora penp-ane posode in pravnih konservnih škatel. Nepoklica-n, najemnik je spal v najholi-ši postelji, kar jih je bilo * hiši. Očitno je bilo. da je niti? hotel le prebiti udobno nekaj dni. Policija se je do sedaj zaman trudila, da bi izsledila nepoklicanega gosta.
V naši včerajšnji številki smo dali pregled dejavnosti društev - udov Slovenske prosvetne zveze, in sicer ob priliki njenega let-itegtk občnega zbora. Čeprav je bilo poročilo precej dolgo, nismo mogli podati raznih zanimivih podatkov, zato danes posnemamo iz posebnega poročila še nekaj podatkov in misli.
Slovenska prosvetna zveza vključuje 17 prosvetnih društev. Pred letošnjim občnim zborom pa je poslalo podatke o svojem delovanju 15 prosvetnih društev, ki štejejo 1335 članov. Ze ta številka nam pove, da štejejo posamezna prosvetna društva razmeroma malo članov in zato se bodo morala v bodoče potruditi, da zajamejo bolj na široko, da v društvo vključijo vsaj kot navadne podporne člane več ljudi, ki bodo delovanje društva vsaj spremljali. Prav tako ni pravilno, da nekatera društva kažejo veliko število članov, ki so po večini, žal, bolj na papirju, kajti društveni odbor se ni potrudil niti toliko, da bi od vpisanih članov pobral članarino, še manj pa, da bi jih pritegnil k društvenemu delovanju. Zato naj taka društva v novem poslovnem letu temeliito pretresejo vprašanje članstva Posebno vprašanje društev je vprašanje odboro-vih sej. Seje so potrebne že zaradi same kontrole dela. če bi bile seje bolj redne, bi bilo društveno delovanje vsekakor živahnejše in uspešnejše. Poročilo se glede tega pohvalno izraža o prosvetnem društvu «Slavko Škamperle« od Sv. Ivana, o PD «Rade Pregaro iz Rojana in škork-lje ter o kriškem prosvetnem društvu «Albert Sirk«, članski sestanki zainteresirajo člane društva pri sestavljanju programa dela, zato je priporočljivo, da se vsi člani društva zberejo vsaj nekajkrat na leto in skupno pretresejo društvene probleme.
Izrazito dramskih celovečernih nastopov je bilo v okviru prosvetnih društev, ki so včlanjena v Slovenski prosvetni zvezi, v lanskem letu osem. Poleg tega so v mešanih sporedih, ki jih je bilo 13, sodelovala društva z enodejankami, s prizori in recitacijami. Vzgojni in Izobrazbeni pomen proslav, pa naj gre za proslave naših velikih mož ali zgodovinskih dogodkov, bi slovenska prosvetna društva morala bolj upoštevati in mu posvečati več pozornosti. V minulem po-
slovnem letu sta Slovenska prosvetna zveza in Sloven-sko-hrvatska ljudska prosveta organizirali tri skupne osrednje proslave, in to Prešernovo, Gregorčičevo ter Aškerčevo proslavo. Sodelovanj prosvetnih društev pri prireditvah drugih društev oziroma organizacij je bilo v preteklem letu skupaj 66. Taka sodelovanja utrjujejo vezi med društvi in člani, zato se prosvetnim društvom taka sodelovanja priporočajo
Prosvetna društva, ki so včlanjena v SPZ, so v lanskem letu priredila komaj štiri pravljične popoldneve za otroke. To je vsekakor premalo. Potrebno je, da prosvetna društva navezujejo nase ne le slovenske otroke, ki zahajajo v slovenske šole, pač pa tudi tiste slovenske otroke, ki zahajajo v italijansko šolo, kajti s tem jih bomo obdržali v slovenski skupnosti. V minuli poslovni dobi je znani tržaški lutkar Marij Maršič priredil 35 lutkovnih predstav po slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih.
Prosvetna društva so v lanskem letu organizirala za svoje članstvo 11 izletov. Barkovljani so jih organizirali kar štiri. V poročilu se priporoča, naj bi društva organizirala čim več izletov, ker je znano, da se člani na takih izletih ne le med seboj bolje spoznavajo in hkrati spoznavajo druge kraje, temveč tudi posamezne člane pritegujejo k društvu. V i-stem obdobju je le eno prosvetno društvo priredilo razstavo slovenske knjige. To je bilo opensko prosvetno društvo. To vsekakor ni nič kaj pohvalna ugotovitev, kajti vsako prosvetno društvo bi moralo vsaj enkrat na leto organizirati razstavo slovenskih knjig, kar bi omogočilo, da pride slovenski človek prej do knjige, škedenjsko prosvetno društvo pa je lani priredilo lepo obiskano slikarsko razstavo.
Dve prosvetni društvi i-mata svojo glasbeno solo. To sta prosvetno društvo «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba in barkovljansko prosvetno društvo. »Cankar-janci* imajo tudi svojo baletno šolo.
To poročilo se zaključuje takole: «/z pregleda o prosvetni dejavnosti je razvidno, da nekatera društva gojijo le enostransko panogo prosvetnega dela, n. pr. samo petje. Prav bi bilo, da poskušajo zlasti z mladimi silami oživiti še kako drugo zvrst prosvetnega delovanja.»
lllllllllllllllIllillllllllllIttlllllHIIIIIIIIHII III lEll*IIHIII1IIIIIIIMfHllllflllHIIMlM11IHIIIIIIIII»MI|IIIHIH*IIIIIIHIHIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIItHllliniHIHMIlllllllHIIIIII lllll lili 11111111111111III IIIIIHUHimillllll
»VEČER UMETNIŠKEGA PRIPOVEDOVANJA* V KOTI
Oživljeni Cankarjevi teksti
V okviru Zavodu rPrunor-ske prireditve)), ki v Kopru nadomestuje sicer splošno u-porabno koncertno poslovni-co, je v četrtek, dne 17. tega meseca gostoval v koprskem gledališču režiser Jože Tiran z umetniškim pripovedovanjem nekaterili krajših Cankarjevih pesniških in proznih tekstov ob sodelovanju harfistke Slovenske filharmonije Pavle Uršičeve. «Umetniška beseda« ali «u-metniško pripovedovanje)), to je pii nas v resnici še precej neraziskano področje u-metniške dejavnosti, področje, s kuterim se je resneje začel ukvarjati ie pred leti prav Jože Tiran. V ta namen si je izbral — kar je seveda povsem umljivo — velikega slovenskega literarnega tvorca Ivana Cankarja. To pu predvsem zato, ker predstavlja njegov poetični jezik in Jabulistična intenzivnost njegovih zlasti krajših tekstov sijajno premoga za umetniško pripoved Zlasti še, če je tak nastop primerno režiran, opremljen tudi z nekakšnim glasbenim komentarjem (harja) in sploh pripravljen v ozračju intimnega kontakta med pripovedovalcem in občmstpom. Sicer pa v resnici ne gre za «pripovedovanje» p dobesednem smislu, marveč bolj za subtilno, na melodiji stavk a slonečo svojstveno interpretacijo Cankarjevih tekstov z rahlo, komaj opazno, toda pomembno melodramatizaci-jo njegovega jezika. Ce domnevamo, da ni tako preprosto ves večer pripovedovali na pamet Cankarjeve prozne . tekste, potem je jasno, koliko truda in memoarnih vaj je bilo potrebno Tiranu, da je svojo zamisel lahko tud i oživil. Sicer pa so za njegov način interpretacije in 2U — če lahko rečemo — njegovo čustveno skalo bolj pru kladni tisti Cankarjevi teksti, ki so bliže občečloveški čustvenosti za razliko od številnih, včasih malce dekla te-
tivnih črtic. (Skodelica kave v primerjavi z — recimo — Kraljem Matjažem.)
K uspehu takega pripovedovanja pa je ugledno in dejavno pripomogla tudi mlada ljubljanska harfistka Pavla Uršičeva.
LM
Beograjske ^oktobrske nagrado in slovenske /Žagarjeve nagrade»
Vsako leto ob obletnici o-svoboditve Beograda podeli beograjski svet za kulturne in prosvetno-znansivene ustanove tako imenovane tok to* brske nagrade Beograda». Nagrade so namenjene tf stiin prosvetnim, kuliurrum in znanstvenim delavcem, ki so v zadnjem letu objavili najboljša dela na področju umetnosti in znanosti.
Letos je Zivija dodelila no* grade sledečim beograjskim umetnikom, književnikom, skladateljem jn znanstvenikom. Nagrado 300.000 dinarjev za upodabljajočo umetnost je dobil Jovan Bijeltč 2a svojo samostojno razstavo, ki jb je imel t etos v Beogradu. Prav tolikšno nagrado je dobil tudi tudi književnik Milan Dedinac za svoje delo «Od nemila do nedra-ga». Skladateljica Ljubica Marič pa je dobila 300.000 dinarjev nagrade za svojo simfonično kuniato »Pesmi prostora*.
Prehajamo na področje znanosti:	profesor beograj-
skega vseučilišča Georgije Ustrogovski je dobil nagrado 300.000 dinarjev za	svoj f
zgodovinsko delo »Zgodovina Bizanca*. Inženirji Milorad Pantovič, Branko Zeielj m Milan Krstič pa so dobili po 300.000 dinarjev nagiade za arhitektonsko m tehmuio
telj nižje gimnazije v Kostanjevici Lado Smrekar tn ravnatelj pomožne šole v Celju Jože Umverdorben. Slovesna izročitev nagrad bo 26. t. m.
«Zakladi naše deželc»
V soboto 19. t. m. je bila v Ljubljani interna premiera filmov el. slovenski festival telesne kulture» jn »Zakladi naše dežele» v produkciji Viba-filma. Medtem ko film «1. slovenski festival telesne kulture« na svojevrsten način kaže gledalcu razširjenost najrazličnejših športnih panog v Movenijt, govori drugi film o zakladih Primorske, o njeni kulturi in gospodarstvu. Ne bi se hoteli spuščati v širšo razlago obeh filmov, saj smo o proizvodnji podjetja Vi-bn-film pisali že pred časom ob puljskem festivalu. Ha dl bi pa opozorili bralce v koprskem okraju, da bo premiera filma »Zakladi naše dežele« te dni v Kopru. Fitm je finansiral koprski okraj in po mnenju novinarjev, k« so prisostvovali interni premieri in nato še tiskovni konferenci, je film zelo dobro uspel, zlasti ker je na nevsiljiv način prikazal lepote Primorske ter združil prijetno in zanimivo zgodbo z navse koristnim prikazom primorskih lepot, začenšt od modernih stavb v Kopru do piranskih solin in Postojnske jame.
M. LJ.
MIIIMIII Milinimi h iiiiiitiiiiniiiitlllllllllllllllllll II MIlillltlllllllrlllllllllllllllllllH II llllllllllllltM
delo pri gradnji beograjskega novega sejmišča. Inženirji Ivan Sevarac, Branislava Petrovič, Budimir Dunjič ta Hadimir Pro tič pa so dob.ii po 150.000 dinarjev vsak za načrt eleklromagnetskega se-paratorja za točenje izotopov.
Med umetnike, ki smo ji h prej omenili, moramo všteti še Branka Fleša, člana jugo-slovanikegu dramskega gledališča v Beogradu, ki je prav tako dobil nagrado
300.000 dinarjev za vlogo 1-Vana v dramatiziranem romanu »Bratje Karamazovi« Dostojevskega.
V Ljubljani pa so 10. t. ni. razdelili »Za parjene naprede« najzaslužnejšim slovenskim pedagoškim delavcem v preteklem šolskem letu. Prvo nagrado 100.000 dinarjev so dobili; ravnatelj osemletke v Havneni pri Kopru, Avpust Gojkovič, direktor pradhene srednje šole v Ljubljani, Vladimir Nuš tč in mariborski profesor Gustav Šilih. Drugo nagrado po
50.000 dinarjev pa so prejeli ravnatelj nižje gimnazije v Leskovcu pri Krškem Velimir Bakič, ravnatelj kmetijske šole v Svečini na Štajerskem Mirko Brumen, ravna-
IM	.f	/
Pl		/
e	_£	E
'K»4m»
•— Veste, tudi on ima ponoči rad mir..
Goriško-beneški dnevnik
Z včerajšnje seje občinskega sveta v Gorici
Soglasno sprejet telegram glede vprašanja proste cone
v
Zupan se bo pozanimal pri pooblaščenem ministrstvu, naj preskrbi naročila za livarno SAFOG
Prvi del sinočnje seje občinskega sveta v Gorici je bil posvečen diskusiji o stališču občinskega odbora do videmskih poslancev, ki bi hotela preprečiti podaljšanje zakona o prosti coni za Gorico.
Monarhistični svetovalec odv. Pedroni je rekel, da bodo v Rimu s težavo odobrili zakonski osnutek pred potekom veljavnosti konec decembra, ker so vmes številni prazniki. Zavrnil je namere Videmčanov, ki sicer hodijo k nam moledovat za podporo pri avtonomiji, kadar pa gre za naše interese, nas ne poznajo več. Predlagal je, naj občinski svet sprejme sklep in ga sporoči pristojnim oblastem v Rim, naj ne odlašajo z odobritvijo zakona.
Odv. Sfiligoj je pohvalil takojšnjo reakcijo občinskega odbora na namero videmskih poslancev, svetovalec Battello (KPI) pa je izrazil svoje nasprotovanje, da bi se zopet sprejela ena izmed tolikih splošnih resolucij. Po njegovem mnenju naj br demokrist-janska stranka dosegla pri videmskih demokristjanskih poslancih, da bi prenehala s škodljivim delovanjem v korist našega mesta. Obenem pa je rekel, da se nam sedaj otepa precejšnje zavlačevanje tega vprašanja v spomladanskih in poletnih mesecih.
V odsotnosti voditelja de-mokristjanske skupine Calderi. r.ija je svetovalec Agati poudaril, da se strinja s stališčem župana. Njegova stranka «v Gorici in v Vidmu podpira prosto cono za Gorico*.
Svetovalec odv. Devetag (FSDI) je priznal utemeljenost Battellove zahteve, naj se videmska demokristianska poslanca pozoveta k disciplini, kar je mofoče na podlagi strankinih pravil, če jih poslanec ne spoštuje. Tudi
«Azijska» se širi
Ukinitev obratovanja v tekstilni tovarni
Okoli 20 odstotkov prebivalstva boleha za to nadležno boleznijo
grof Attems (PLI) s« je pridružil prejšnjim govornikom.
Spregovoril je še župan in dr. Poterzio, ki je prisotnim povedal, da so poslali pristojnim osebam v Rim ves razpoložljivi material, ki govori v korist in nujnost podaljšanja zakona o prosti coni. Danes pa se bo pred senatno komisijo pričela diskusija o tem vprašanju.
Po petminutnem odmoru so se predstavniki vseh skupin sporazumeli, da se vsem političnim predstavnikom v parlamentu, finančnemu ministru in vladi pošlje telegram, v katerem «goriški občinski svet soglasno potrjuje izjavo, ki jo ja sprejel občinski odbor, in zahteva, da se zavrnejo krivični amandmaji videmskih poslancev ter da se še pred koncem leta sprejme zakonski osnutek za podaljšanje gori-ške proste cone*.
Na dnevnem redu je bila tudi diskusija o interpelaciji svetovalcev KPI glede položaja, ki je nastal v livarni SAFOG zaradi skrčenja delovnega časa. Zupan je rekel, da je podjetje pred dvema letoma sprejelo na delo 132 delavcev, da bi bilo lahko kos številnim naročilom. Zadnje čase pa se je to število znižalo in tudi ustvarjanje zalog naj bi že prekoračilo meje, ki jih dovoljuje dobro gospodarjenje. Ravnateljstvo išče nova naročila in je s tem namenom navezalo stike z «naj-bližjo državo* (ki bi bila z navadnimi besedami Jugoslavija). Svoj govor je zaključil s pozivom na predlagatelje interpelacije, naj sami nakažejo najbolj primerno obliko občinskega posredovanja, da ne bo videti demagoška in da bo dejansko koristila delavcem.
Svetovalec Batti (KPI) je j rekel, da z županovim odgo-I vorom ni zadovoljen. Res je
sicer, da sama resolucija ne bi mnogo pomagala, toda potrebno je napraviti nekaj, da se pomaga delavcem. Ravnateljstvo je ravnaio slabo, ko je na svojo roko brez posvetovanja s sindikalnimi organizacijami obvestilo delavce, da jim je skrčilo delovni čas_. Ker se je pred leti že delalo v podjetju najprej po 40 in potem po 24 ur na teden, se lahko ponovi ta primer. Pozval je župana, naj posreduje pri ravnateljstvu SAFOG in v Rimu za nova naročila, kar bo župan tudi storil.
Po odobritvi obračuna občinskih podjetij za leto 1956
Zagovarjal se bo zaradi nenamernega umora
Na cesti proti Cervignanu se je 9. avgusta pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 58-letni Be-niamino Fassano iz Ul. V. Ve-neto llo v Gorici. Zaletel se je v avtomobil marešala Lida Negrinija iz Gradiške. V bolnišnici v Vidmu se je dolga dni boril s smrtjo. Ko so ga 28. avgusta pripeljali domov, je izdihnil. Njegov sin je te dni vložil tožbo proti Negriniju zaradi nenamernega umora.
«Živi plamen*
27. oktobra v Gorici
Slovensko narodno gledali-ššče iz Trsta gostuje v nedeljo 27. oktobra v Gorici z dramo Johna Steinbecka «Zivi plamen*, ki jo je v slovenššči-nc prevedla Mira Mihelič. Predstavi bosta v Prosvetni dvorani na Korzu ob 16. in ob 20 uri.
Azijska gripa zavzema vedno večji obseg. Občutijo jo tudi v tovarnah. Ravnateljstvo podgorske tekstilne tovarne je ukinilo delo v nekaterih oddelkih, ker je število obolelih nad 20 odstotkov. Tudi v livarni SAFOG je odstotek precej velik, toda niti od daleč tolikšen, da bi se ravnateljstvo odločilo za enak kerak.
Tudi število bolnih šolarjev stalno narašča. Odstotek je bil najprej zelo majhen, kakšnih 5 odst. Sedaj pa se je povzpel že na 20 odst. Zdravstveni referent dr. Gregorig je poslal okrožnico vsem šolskim ravnateljstvom, naj vsakemu otroku, ki je obolel za gripo, dovolijo osem dni zdravniških počitnic, da se prepreči širjenje bolezni. Ukrep so sprejeli na podlagi neke okrožnice, ki je bila razposlana leta 1939 in po kateri se v primeru epidemij dovoljuje šolarjem 15 dni , zdravniških počitnic. V Angliji in v ZDA dajejo za taka obolenja otrokom po o-sem prostih dni.
Včeraj je pokrajinski zdravnik prejel poročilo, iz katerega je razvidno, da je tekom
včerajšnjega dne obolelo za azijsko gripo v Farri 12 oseb, v Dolenjah 5, v Moši 1 in v Turjaku 14.
Zelo je naraslo tudi število obolelih otrok v osnovnih šolan v Romansu in Kaprivi, kjer je« bilo včeraj odsotnih že okoli 300 otrok tako, da so zdravstveni organi v teh dvth krajih sklenili začasno prekiniti šolski pouk.
 «»__
Po stopnicah je padel
V ponedeljek, nekaj pred polnočjo so klicali avtomobil Zelenega križa v Ul. Cappuc-cini 13, kjer se je ponesrečil 46-letni električar Amedeo Bosco. Bosco se je pozno zvečer vrašal domov; zči se, da je na stopnicah izgubil ravnotežje in padel na hrbet, pri čemer si je poškodoval tudi glavo in zgornjo ustnico. V bolnišnici Brigata Pavia so ugotovili, da poškodbe le niso resnejše narave in da bo Bosoo ozdravel že v 8 dneh.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan to ponoči lekarna Pontoni-Bass' v Rastelu 26, tel. 33-49.
Prodaja vstopnic v kavarni so sejo preložili na petek ob I Bratuš in na sedežu ZSPD v 13. uri.	I	Ul. Ascoli 1.
MiitiiitiiiiintiitiiiitiiiiitiiiiiiiimirHifiinimimtiHiitiimMimiiimmiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiilin
Pred sestankom sindikalnih zastopnikov z ravnateljstvom
Rabeljski rudarji pripravljeni nadaljevati stavkovno gibanje
Težaven položaj, ki je nastal v Rablju potem, ko se je ravnateljstvo odreklo razgovorom dokler traja stavka, še vedno ni razčiščen. Rudarji rabeljskega rudnika, ki so bili zadnja leta zaradi nesocialne politike delodajalcev zelo prizadeti, so tudi na nedeljskem sestanku, kateremu so prisostvovali, poleg videmskih sindikalistov, tudi nekateri socialistični in komunistični parlamentarci, ponovno izjavili, ca stavkovnega gibanja. ki traja že 14 dni ne bodo prekinili, dokler ne bo med njtou in ravnateljstvom podpisan sporazum. Zahteve rabeljskih rudarjev so številne m o njihovi vsebini smo v našem časopisu že pisali, vsekakor pa je napočil čas, da se dokončno odloči usoda številnih rudarjev, ki z dneva v dan prenašajo težavne delovne pogoje v rudniku, 4si ima- zelo slabe varnostne naprave, tako da je človeško življenje vedno izpostavljeno smrtni nevarnosti.
Znane so zahteve ravnateljstva, da se zaradi novega delovnega sistema zmanjša število zaposlenih, ki naj bi poleg odpravnine prejeli še nekakšno nagrado za dokončni slovo. Toda s tem se hočejo prisiliti ostali rudarji na povečanje delovne storilnosti, medtem ko delavci vsepovsod postavljajo zahteve po zmanjšanju delovnega časa pod i-stimi mezdnimi pogoji.
Te dni je napovedan sestanek med stodikalnimi predstavniki in ravnateljstvom rabeljskega rudnika. Rudarji so pooblastili svoje zastopnike, da od delodajalcev zahtevajo ureditev vseh vprašanj, ki jih tarejo in obenem sporočili ravnateljstvu, da | svojih delovnih mest pred podpisom sporazuma ne bodo v nobenem primeru vnovič zasedli.
Globe v septembru
V mesecu septemhru so mestni stražniki prisodili 250 glob, in sicer kršiteljem pravilnika o kretanju po mestu 166 glob, 34 glob kršiteljem pravilnika mestne policije, 15 zaradi prekrškov pravilnika poljskih čuvajev, 4 lastnikom psov, 7 osebam, ker niso spoštovale pravilnika o trgih, štiri osebe pa so kaznovali, ker niso ob pravem času odpirale
in zapirale lokalov. Psoderec je v septembru zajel 21 psov brez nagobčnika.
Urnik trgovin od 1. do 4. novembra
Goriška zveza trgovcev je te dni objavila urnik trgovin, ki bo v veljavi v prvih dneh novembra, ko bo dnevu vseh mrtvih sledil še drugi praznik to sicer 4. november.
V petek 1. novembra; na i dan vseh svetnikov bodo v I
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
---------------------------
! dopoldanskih urah odprte sa-| mo pekarne, mlekarne, pro-I dajalne z zelenjavo in sadjem ter cvetličarne, medtem I ko boco vse ostale trgovine in tudi mesnice ves dan zaprte.
V soboto 2. novembra bodo trgovine po Želji lahko zaprte.
V nedeljo 3. novembra bodo v dopoldanskih urah odprte mesnice, pekarne, mlekarne, prodajalne z zelenjavo in sadjem ter cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
V ponedeljek 4. novembra, na dan obletnice zmage v prvi svetovni vojni, bodo vse trgovine ves čan zaprte. Izjemno bodo dopoldne odprte samo pekarne, mlekarne in cvetličarne.
* * *
Na osnovi prefektovega u-krepa z dne 18. februarja 1957 so mlekarne v vseh občinah naše pokrajine odprte od 1. oktobra do 31. marca od 7. ure do 12.30 in od 16, do 19. ure (in ne do 18.30, kakor je bilo najprej objavljeno).
- KINO -
CORSO. 17.00: #Javni petelin štev. 1», Red Schelton, v ci-nemascopu in v barvah. VERDI. 17.00: «Dekle 'Z solin*, I. Correy, M. Mastroiani, v barvah, film je bil posnet v prelepi okolici Portoroža. VITTORIA. 17.00: «Ultima ca-valcata*, A. Quinn. CENTRALE. 17.00:	«Santa
Cruz*, P. Armendariz. MODERNO. 17.00:	«Pest	kri-
minalcev*.
Športni dnevnik
PLAVANJE
Nov svet. rekord na 400 m mešano
MOSKVA, 22. — Član sovjetskega olimpijskega plavalnega moštva Vladimir Strujanov je postavil v Moskvi nov svetovni rekord na 400 m mešano s časom 5T2"9. Stan rekord jo imel Amerikanec Gary Hein-rich s časom 5T5"6, katerega je dosegel avgusta v Filadelfiji.
Časi Strujanova na posameznih odsekih so bili naslednji:
100 m	metuljček 1’07"7
100 m	hrbtno	1 ’22”1
100 m	prsno	1’30”0
100 m	prosto	1’21”1
AVTOMOBILIZEM
Fangio odpotoval v Casablanco
MILANO, 22. — Svetovni prvak Manuel Fangio je danes zvečer odpotoval z letalom
v Pariz od koder bo nadaljeval pot v Casablanco, kjer se bo udeležil kot neodvisni dirkač z avtom Maserati dirke ki bo v nedeljo za nagrado Maroka. Na vprašanje ce se bo udeležil tudi dirke za veliko nagrado Venezuele, ki bo 3. nov., je Fangio izjavil, da se še ni dokončno odločil, da pa se je načelno ne namerava udeležiti ker ga pogodba s hiso Maserati ne obvezuje nastopanja na dirkah za športne avtomobile. Pač pa bo Fangio z gotovostjo startal 14. dec. z avtom Maserati vcuno kot neodvisni na dirki za veliko nagrado S. Pauia v Braziliji Poleg Fangia se bodo te dirke udeležili tudi italijanski dirkači Giorgio Scariatti, Cof-' rado Manfredi. Arina no Zam-piero vsi z avtomouili Maserati ter Gino Munaron z a v tom Ferrari 2000.
Z avtom Maserati se bo baje udeležil dirke tudi Louis Chi-ron, ki je nedavno nastopil tu di v televizijski rubriki ((Odnehaš ali nadaljuješ*.
Šport v SZ
MOSKVA, 22. — Dnevnik «Sovjetski šport*, ki je uradni orgam olimpijskega odbora SZ, piše, da je v Sovjetski zvezi v razne športne organizacije včlanjenih 19 milijonov članov. Na prvem mestu je atletika z 2.600.000 člani, nato zimski športi z 2.500.000 člani, nogomet z 1.100.000, telovadba z 300.000, košarka z 800.000, drsanje s 500.000, rokoborba in dviganje uteži s 180.000 in boks s 160.000 člani.
iiiiiiilltiimiiiiifiiiiimiiititiiiiiiiiiiiitiiiiniiii
Zimski urnik javnih iokaiov
Goriška zveza trgovcev obvešča vse lastnike javnih lokalov, da bo s 1, novembrom stopil v veljavo zimski urnik, ki bo trajal čo 14. maja 1958.
Javni lokali v Gorici in v vseh ostalih občinah naše pokrajine se bodo odpirali ob 6. uri. Restavracije, gostilne, bari, kavarne in lokali s prodajo brezalkoholnih pijač bodo morali biti v Gorici, Gra* dežu in Tržiču zaprti ob 24. uri. v okolici Gorice in. ostalih občinah pokrajine ob 23. uri. Gostilne, ki nudijo svojim klientom tudi hrano se bodo v Gorici, Gradežu, Tržiču morale zapirati ob 23. uri, v okolici Gorice in v ostalih Občinar goriške pokrajine ob 22. uri. Osmice bodo morale biti povsod zaprte ob 22. uri. V krožkih ENAL in podobnih lokalih bodo v (^prici, Gradežu in Tržiču zapirali zvečer ob 24. uri, v ostalih občinah in gorišiki okolici pa ob 23. uri (le ob sobotah, nedeljah in ob praznikih ob 24. uri).
Zveza trgovcev opozarja, ča lastniki lokalov, ki prodajajo samo alkoholne pijače, lokalov ne bodo smeli odpreti ob delavnikih pred 10. uro, ob nedeljah in praznikih pa šele ob 11. uri. Takšni lokali bodo morali biti zaprti vedno ob 22. uri.
Lestvica slovenskega športnega lista e: Po le 1»
Lorger v letošnji sezoni najboljši slovenski atlet
Na sedmih mednarodnih nastopih - sedem zmag - Na drugem
skakalec s palico Lešek
mestu je
Ob zaključku letošnje atletske sezone, je slovensKi športni :ednik «Polet» sestavil jakostno lestvico najboljših slovenskih atletov v letu 1957, pri čemer je upošteval rezultate v domačem m mednarodnem me rilu, uspehe na domačih in inozemskih tekmovanjih, nove rekorde in druge kriterije.
Vrstni red prve desetorice je naslednji:
1. Stanko Lorger (Kladivar). Najboljši letošnji rezultati 100 m 10.6 (10.5), 200 m 22.5, 110 m ovire 14.2, daljina 6.75. Prvo mesto Lorgerja je nesporno. V svoji specialni disciplini, teku na 110 m. je kar 4-krat dosegel znamko slovenskega in jugoslovanskega rekorda 14,2, o-svojil prvenstvo Slovenije ir. Jugoslavije, zmagal na Balkanskih igrah, na dvoboju Balkan - .Skandinavija, na festivalu vi Moštvi, na študentovskih igrah v Parizu, na mednarodnem prvenstvu Beograda, na Memorialu Rošickega v Pragi in na mednarodnem mitingu v Rimu. Samo dvakrat ni pretrgaj ciljne vrvice kot prvi. To je bilo v Varšavi, kc ga jd premagal Mihajlov in v Celju, ko je zaostal za Stolja-rovom. Obema Rusoma pa se je kasneje za poraza oddolžil.
2. Homan Lešek (Kladivar;.
100 m 11.0, daljina 6.78, palica 4.36. Čeprav še mladinec, jc Lešek 'izboljšal državni rekord v »koku ob palici, ki ga je sicer kasneje zopet izgubil. Razen prvenstva Slovenije (na državnem ni skakal), je zabeležiš v svojo bilanco še srebrno medaljo Balkanskih iger, bronasto z dvoboja Balkan -Skandinavija, drugo mesto na mitingu v Sofiji m peto na festivalu v Moskvi. Uspešno je nastopil tudi na mladinskem dvoboju Grčija - Jugoslavija.
3. Andrej Vipotnik (Kladivar). 400 m 50.5. 800 m 1:49.2, 1000 m 2:22.9, 1500 m 3:49.0. Sezono je uspešno začel s tekmovanji proti Madžarom v Beogradu .n Budimpešti, zmagal na slovenskem prvenstvu na 400 in 800 m, na državnem pa deklasiral konkurenco na 800 m. Najboljše rezultate je dosedel proti koncu sezone, ko je bil na praksi v Nemčiji, kjer je uspešno nastopil na nekaj mednarodnih tekmovanjih in dosegel slovenska in jugoslovanska rekorda na 800 in 1000 metrov.
4. Simo Važič (Kladivar). 800 m 1:53.2	1000 m 2:25.6,
1500 m 3:47.6,	3000 m 8:21.4.
5000 m 14.30.2. Odkritje lanske sezone Važič, je letos že krepko posegel v borbo jugoslovanske elite na srednjih in dolgih progah. Nastopil je v državni reprezentanci proti Avstriji ter zabeležil odlične slovenske rekorde na 1500, 3000 in 5000 m. Preteklo nedeljo je v Beogradu v teku Osvoboditve zmagal pred Mihaličem in Štritofom.
5. Jože Brodnik (Kladivar). 110 m ovire 15.7, višina 185. troskok 13.57, palica 3.80, Mogla 13.36. kopje 60.10. Brodnik je izrazit tekmovalec za mnogoboje in tu je tudi dosegel svoje največje uspehe. Razen yečkratnega izboljšanja slovenskega rekorda v deseteroboju je v tej disciplini tudi zmagal na prvenstvu Slovenije in Jugoslavije, ter osvojil na Balkanskih igrah bronasto medaljo.
6. Igor Penko (Odred). Krogla 15.41, disk 45.14. V letošnjem letu je bil Penko najboljši metalec krogle v državi, kar je potrdil z zmago na prvenstvu Slovenije in Jugoslavije in na dvoboju proti Avstriji. Na Balkanskih igrah je bil sesti.
7. Lojze Tratnik (Odred). 400 m 52.0, 800 m 1:54.3, 1000 m 2:28.7, 1500 m 3;54.5, 5000 m 15:26.7. Ljubljanski tekač je napravil zopet lep korak naprej in dosegel na srednjin progah nekaj rezultatov, ki bi pred nekaj leti zadostovali za uvrstitev v državno reprezentanco. ^
8. Igor Zupančič (Kladivar). 400 ibl5Q.I. 800 m 1:58.5, 110 m
ovire 15.6, 400 m 55.4. Na nizkih , ovirah prvak Slovenije in drugi na državnem prvenstvu, zmagal na dvoboju proti Avstriji.
9. Janez Pokorn (Odred).
100 m 11.1, 200 m 23.0, daljina 7.07, troskok 13.09. Večgrat je preskočil i m v daljino in zasedel tretje mesto na dvoboju proti Avstriji.
10. Stanko Cajhen (Kladi var). 400 .n 50.8, 1500 m 1:55.6, 400 m ovire 55.5. Na državnem prvenstvu na nizkih ovirah je bil tretji, potem je nastopil na Balkanskih igrah, kjer se ni uvrstil v finale.
Ostali boljši atleti so bili: Kovač. Peterka, Kač, Rojc. Kopitar J., Golc, Naraks (Kladivar) Korošec, Homan, Puc, Rojko, Špan (Ljubljana), Ledinek. Markež (Maribor), Mi-Ipnovič, Kolnik, Ingoiič, Svetina (Odred) in še cela vrsta drugih.
KOLESARSTVO
Kolesarski omnium Francija-Italija
PARIZ, 22. — Albert Bouvet bo namesto ponesrečenega Riviera nastopil v francoskem moštvu na zimskem Kolesarskem omniumu med Francijo
in Italijo, ki bo v nedeljo na dirkališču Vigorelli. V francoskem moštvu bodo poleg Bou-veta še Anquetil, L. Bobet in Darrigade. v italijanskem pa Baldini, Nencini, Messina in Faggin.
Omnium bo obsegal štiri discipline.
 «»
Pojačenje ekip Legnano in Bianchi
MILANO, 22. — Po 51 kolesarski dirki po Lombardiji so številna kolesarska moštva začela s pogajanji za okrepitev svojih vrst. Ekipa Legnano si je tako že zagotovila za pri hodnjo sezono Falaschija. Poleg Baldinija in Albanija bodo v njej še Fabbri, Ciancola, Panbianco, Massocco in Berto-lazzi. Ekipa Bianchi je že potrdila Ronchinija, zmagovalca nedeljske airke po Lombardiji, Brunija, Conterna, Ferlen-ghija, ter Francoze Anquetila, Forestiera in Darrigada.
ATLETIKA
NOGOMET
RIM, 22. — Sovjetski, atlet’, ki so sodelovali na atletskih mitingih v Rimu in v Genovi, so danes dopoldne ob 10.10 z 'etatom odpotovali preko Prage v Moskvo.
Tekme v osmini finala evropskega pokala
PARIZ, 22. — Tajništvo evropske nogometne zveze je potrdilo naslednje datume za osmino finala tekmovanja za poka' evropskih prvakov:
Antverpen - Real Madrid 31. okt. v Bruslju in 28. nov. V Madridu;
Voung Boys (Bern) - Vasas (Budimpešta) 1. nov. v Studi-gar.du in 17. nov. v Budimpešti.
Borussia (Dortmund) - CCA (BuKarešta). Kluba sta se sporazumela za datuma 27. nov. v Dortmundu in 8. dec. v-Bukarešti, toda zveza je zaprosila za spremembo teh datumov, ker morajo biti vse tekme V osmini finala odigrane do 30, novembra.
Končno je zveza potrdila datum 30. nov. za tretje srečanje med Milanom in Rapidom S Zuerichu.
Gcnoa-Sampdoria ponovno 1. novembra
GENOVA, 22. — Po poluradnih informacijah, ki jih je prejeto tajništvo Genoe, bo tekma med Genoo in Sampdorio. ki je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča, odigrana 1. nov. Tekmi, ki bi ju morali Genoa in Sampdoria odigrati 3. nov. z Alessandrio V Genovi oz. z Udinese v Vidmu, bosta zaradi tega preloženi na ponedeljek 4. nov. ker sta tajništvi obeh klubov na to spremembo že pristali.
FLORENCA. 22. — Igralec Fiorentine Julinho je zbolel za azijsko infiuenco. Zaradi tega se ni udeležil današnjega treninga in je tudi le malo možnosti, da bi mogel v nedeljo nastopiti v Neaplju.
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Drugi poraz ekipe Stock kljub	požrtvovaln
3500 gledalcev na Montebellu - Tržaška ekipa še ni vigrana
V drugem kolu italijanskega košarkarskega prvenstva Prve serije so bili doseženi naslednji rezultati:
Gira * Motomorini	58:52
Ignis Varese - Stella Azz. 62:58 Simmenthal - Pavia 70:35 Virtus - Stock	72:61
Oransoda - Benelli	68:58
Roma - Livorno	58:49
Z dvema zmagama so na vrhu lestvice za sedaj Sim-menthal, Virtus, Gira in Oran-soda, torej ekipe, za katere se je že vnaprej vedelo, da so najmočnejše. Z eno zmago ia enim porazom sledijo Benelli, Ignis, Motomorini in Roma brez zmage pa so ostale ekipe Stella Azzutra, Stock. Pavia in Livorno, čeprav je dosedanji vrstni red že lahko približna slika vrednosti posameznih e-kip, pa je seveda še vse prezgodaj za kakršne koli zaključke, ker mnoga moštva še niso mogla zaradi bolezni in drugih vzrokov postaviti na igrišča kompletnih in dovolj vigranih ekip. Med drugimi veija to tudi ra tržaško ekipo Stock, ki je morala preteklo nedeljo na lastnem igrišču in pred lastno publiko kloniti pred Virtusom. ki je tudi aicer bil favorit srečanja.
Izredno veliko število gledalcev (3500), ki so v nedeljo zvečer prihiteli v športno palačo na Montebellu dokazuje, da vlada v Trstu veliko zanimanje za košarkarski šport, ki se je letos še povečalo spričo dejstva, da se je tržaško moštvo ponovno vrnilo v elitno družbo najboljših košarkarskih e-kip v državi. In kljub porazu domačih, gledalci niso bili razočarani. Bili so priče požrtvovalni igri domače ekipe, ki sicer ne more reflektirati na prva mesta, ki pa ima vse pogoje za soliden plasma na sredini lestvice. V sedanji preizkusni fazi je bil Virtus zanjo vsekakor premočan nasprotnik, čeprav se je po prvih minutah igre zdelo, da bosta ekipi vo-
dili enakopravno borbo. Kmalu se je namreč pokazalo, da niti kot celota in niti kot posamezniki Tržačani še niso vi-grani in kondicijsko dovolj pripravljeni, kar pa je delno pripisati dejstvu, da so nekateri člani komaj okrevali od a-zijske influence kot na primer Cescutti, ki je tokrat debuti-ral. V ostalem so se najbolj odlikovali Damiani, Magrini to Natali ter do neke mere Ca-vazzon. Porcelli je bil avtor nekaj izredno lepih košev, zapravil pa je tudi mnogo ugodnih priložnosti. Mon*gomery tudi tokrat ni prepričal. Dokler je bil nezavarovan, je dosegel s precejšnjo lahkoto koše, ko pa so ga nasprotniki začeli pokrivati, ni bil več koristen. Tehnično je vsekakor pomanjkljiv, kar pa je verje'-no predvsem posledica njegove premajhne gibčnosti. Poleg tega ga je ovirala tudi poškodba v gležnju, tako da ni mogel pokazati vsega znanja.
Toda vse te pomanjkljivosti je mogoče z vestnim treningom odstraniti, ostalo pa bo nedvomno nadoknadila požrtvovalnost in borbenost, ki je tudi tokrat preprečila, da ni bi! poraz občutnejši.
Formaciji ekip:
VIRTUS: Borghi 2, Andreo, Alesini 10, Canna 4, Negroni Gambini 6, Lovari, Fletcher 30, Calebotta 20. Pellanera.
STOCK:	Damiani	11, Jur-
man, Cavazzon 9. Natali 6. Magrini, Cescutti 4, Porcelli 11, Montgomery 18, Bianco 2, Pe-rissinotto.
Lestvica po drugem koiu:
Simmenthal
Virtus
Gira
Oransoda Benelli Ignis Varese Motomorini Roma
2 2	0	144	86	4
2 2	0	153	100	4
2 2	0	142	119	4
2 2	0	149	138	4
2 1	1	127	117	3
2 1	1	142	139	3
2 1	1	100	99	3
2 1	1	109	119	3
Stella Azzurra 2 0 2 125 146 2
Stock Pavia Livorno
2 0	2	110	141	2
2 0	2	76	118	2
2 0	2	84	139	2
Samo ČSR in SZ doslej brez poraza
RIO DE JANEIRO, 22. — v nadaljevanju svetovnega ko-šarkarskega prvenstva za žei> ske, sta bili v finalni skupini odigrani naslednji tekmi: Paragvaj - Cile 46:43 (23:22) SZ - Madžarska 64:53 (32:26) Stanje v finalni skupinic ČSR 3 igre 6 točk, SZ 3 - «> Brazilija 3 — 5. Paragvaj 4 —5. ZDA 2—4, Cile 4 — 4, Madžarska 3 — 3,
Odgovorni ureflnnc STANISLAV HENKO Tiska Tiskarslf* *avoa ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 23. in Jutri 24. t.m. barvni film:
■zPicnirji z A luske
»
Igra JEFF CHANDLER
KINOPROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 23. t. tn, ob 19.30 uri Universal film:
« Gangsterji ringa«
Igra AUDIB MURPHV
LOJZ
KRAIGHER
Roman
KONTROLOR
SKR0BAR
E
♦Norček ne budali!* me udari Filika po ustih.
A duša ji je zakopmela v novem upanju, v preneverjetnem upanju.
♦Staro škatlo boš poročil?*
♦Ne spominjaj — nečistnice!*
Ob misli na govorice o Milikinem početju se Ji nada utrdi, v očeh ji zaiskri:
♦Ti si resnično moj?*
V meni pa vstane prva slutnja odgovornosti, ki sem si jo bil nakopal, in že se čutim vezanega na obljubo:
♦Tvoj sem, Filika, pred bogom in ljudmi! Govori — kdaj?* Ona je vsa resna, vsa svečana v miru sreče:
♦Ko me vprašaš vtretjič — prav tako iskreno — ti odgovorim.*
Jaz pa jo povaljam razigrano in požgečkam veselo:
♦Ti se braniš, ljubica? Na kakšnega princa čakaš?*
Ali si nisem nekoliko oddahnil v tem veselju?...
Objame me vroče:
♦Nič ne čakam, duša moja! Tudi tako si moj! In princa dobim od tebe!*
Zjutraj mi prinese Filika pošto na posteljo.
♦Kje sl jo dobila?*
♦Videla sem tvoj naslov; pa sem rekla pismonoši, da si tu rv v zajtrkovalnici.*
Hudomušen je njen smehljaj.
Ali ne bo več skrivala razmerja? = Sicer je tako že javna
tajnost... Ampak: korak od skritega ljubimkanja do priznanega razmerja je za žensko vendar velika žrtev!...
Njeni prsti tipkajo po pismu... Naslov je pisan z žensko roko...
Ah — čakaj, ti prevejanka! Radovednost te je torej gnala? Ljubosumnost? — A že poznam pisavo; tesnoba me objame... Filika prebere pečat na znamki:
♦...od Tilike?*
V kuverti je razglednica z lepo morsko krajino.
♦Pozdrav od tvojega — cigančeta! V najin gozd se mnogokrat zasanjam — prav po cigansko. Spomladi se zopet vidimo! Jaz bi se že zdaj peljala, a tetka Verona ne pusti. V. p. o. t. T.!»
♦Vroč poljub od tvoje Tilike!* bere Filipina tiho. Nasloni se mi na ramo in se mi zagleda toplo v oči:
♦Tilika je angel! Nji bi te pustila — samo nji!*
Jaz pa sem otožen... Ubožica je izgubljena, neozdravljiva... Povedali so mi s popolno gotovostjo...
Filipina pritisne svoje lice k mojemu:
♦Ti si vseeno dober človek, Arnošt! Zaradi Tilike — verjamem nate!*
Hvaležno Jo poljubim in skočim s postelje. Samozadovoljnost me prešine. Vesel sem in dobre volje. Vest mi je olajšana
— kakor šolarju, ki pride prvikrat od spovedi.
Odkrito se pogovarjam s Filipino, brez zahrbtnosti in brez laži. Nobene sence ni med nama, nič nezaupanja. Cisto je najino razmerje, vedri so pogledi. Kakor dva zakonca posedava na zofi in za mizo, roke se nama lovijo, oči se vabijo... Nič se ne skrivava pred deklo in pred vajencem... v zakonu ni greha
— kaj bi torej skrivala?...
Popoldne greva na izprehod. Za cilj sva si izbrala Petka in ubereva jo kar po bližnjici čez polje.
Ponekod je ajda že požeta, črno snopovje leži na njivah. Tu in tam so njive celo zorane, za ozimino in praho. Polje je opustošeno, stmišča se košatijo. Ovele sončnice povešajo glave, težke in zaspane; klavrno sanjarijo na golih steblih — o novem klitju, ki čaka ploda? — o ščavju, ki so ga pobrale gospodinje? = Koruza je rumena, kot okleščena — regimenti pred raz-
pustom.
Lesovi žare v jesenskih barvah. Kričeče žolte pege se izpre-minjajo z rjavimi, bakrenimi, oranžnimi, zelenimi in črnimi... Pestrobarvost vseokrog — zadnji nakit prirode, otožen in sanjav, a še zmerom vesel življenja in lepote...
Pri Petku je dr. Črnko z ženo in otroki. Oba se naju razveselita odkritosrčno kot odrešenikov. In tudi jaz pomislim hitro: Glej, to bi bila družba zate, če vzameš Filipino!... Ko da bi bil že sklenil, da jo resnično vzamem?!...
Dr. Črnko je zelo osamljen v trgu. Tu je že precejšnjo vrsto let. Ustvaril je bil narodne-napredno stranko in pogorel z njo na vsi črti. Upal je bil, da privabi v liberalni tabor večino Štajercijancev. Pri volitvah za državni zbor jih je res precej volilo z njim; glavni trop pa je le ostal zvest nemškutarstvu. Da: — ko bi naprednjaki mahoma porazili klerikalce in si obenem priborili moč in veljavo tudi v deželnem dvorcu, potem bi šli ljudje za njimi; dokler pa vidijo v vseh slovenskih bojih le upor, brezupen in brezuspešen, ki ne omaja ni za ias nemškega gospodstva — tako dolgo ostanejo že iz oportunizma in koristolovstva pri hvaležnem štajercijanstvu. Po volitvah, po sijajni zmagi kmečke zveze, pastirjem slepo vdane črede — je naenkrat zmanjkalo napredne stranke; ostal je le poglavar in nekaj pribočnikov, ki so pa tudi izgubili vero v stvar. Tvorili so v trgu liberalno družbo, ki je bila pač družba, ne pa stranka.
Dr. Črnko je izpremenil staro «bralno društvo* v ♦čitalnico* in naročil ♦Narod*. Klerikalci so izstopili; prenehalo je tudi družabno občevanje med obema strujama.
Dr. Črnko je ustanovil ♦Sokola*. V začetku je pristopilo krdelce kmečkih fantov iz okolice; danes životari komaj na papirju.
Dr. Cmko je imel vse polno misli. Vse bi bil rad izvršil mahoma. ♦Sokol* n. pr. Je bil tu čez noč. A premišljenih načrtov ni imel. V pogovoru, nenadoma, kot razsvetljenje po svetem Duhu, mu je vzniknila ideja; če ni bilo težkoč, se je lotil dela in izpeljal stvar igraje. Pogoj je bil, da je šlo igraje. Oviram se je uklonil brez ugovora.
Dr. Žižek se je šalil:
♦Gospod kolega spušča zopet rakete. Nova roba iz Kranjske.
To je dobro, da se mu vse pokvarijo. Malo prskne in zasmrdi — pa je nesreče konec.*
Dr. Žižek je bil realnejši politik. Kot štajerc je poznal razmere in ljudi in je zahteval zmernejše, bolj skrite taktike. Pod drjem Cmkom se je razvijal boj prenaglo. Brez priprav, brez agitacije, brez shodov, brez zaslombe v ljudstvu, brez zaupanja med ljudstvom — naskakovati kar s topovi... Dr-Črnko se ozira, če pride kdo pomagat; a pristašev od nikjer nikoder. Brez moštva je topniški stotnik nevaren kot strašilo v prosu.
Dr. Žižek je bil proti ustanovitvi ♦Sokola*, ker kraj resnično ni bil zrel za tako društvo. Bil je proti radikalno-libe-ralnemu nastopu, dokler nimajo ni trohice gospodarskega delovanja za seboj in je blamaža neogibna. Samo z uskoki iz nem-škutarskega tabora računiti ni zanesljivo in je nemoralno. A Žižek je bil takrat še koncipient pri doktorju Perku in ni prodrl s svojim glasom.
Dr. Žižek je bil proti izstopu iz klerikalnih gospodarskih organizacij; Cmko je rogovilil, da so jih sami vrgli ven. Ustanovil je takoj napredno posojilnico; ustanovil jo je tako, da bi imel zmerom pri rokah denarno vrelo za potrebe svoje klientele.
Ko je Žižek prevzel pisarno svojega šefa — moža, ki se že leta in leta ni brigal zanjo in Jo Je prepuščal koncipientu — je takoj naskočil pozicije Crnkove. Porazil ga je v čitalnici — dr. Cmko je izstopil. Porazil ga je pri ♦Sokolu* — dr. Cmko je izstopil. Porazil ga je v posojilnici — Cmko je bil prosil kredita za nesigurno stranko — dr. Cmko je izstopil. Žižek je bil navalil nanj z vso svojo moško silo; protivnik pa je bil — iz plute. Žižek ga je bil precenjeval; hotel ga je bil samo odriniti, pa ga Je pobil do kraja.
Vrhu tega se je zgodilo, da je v denarni krizi, ki je nastopila, zvišala doktorju Cmku hranilnica na Kranjskem, kjer Je imel precejšen dolg, obrestno mero za pol odstotka. Njegovemu ponosu se je podkadilo — odpovedal je posojilo in naznanil, da ga vrne. Smola pa je rastla; potrkal je na vseh straneh, denarja ni dobil. Prosil je celo pri klerikalni jedrški hranilnici, a tudi brez uspeha.
.(Nadaljevanje sledil
<>