34 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust o zelo suhem zač etku zime v decembru, je bil januar bolj moker, več ji del padavin smo zabeležili v prvi polovici meseca. Padavinskih dni je bilo od 10 do 13, na mariborskem in severozahodu Slovenije od 7 do 10. Padavin je bilo v januarju več od povpreč ja, na severovzhodu in jugovzhodu države za okoli 20 % več , drugod za 30 do 60 % več od povpreč ja. Višine padavin so se gibale od 30 do 60 mm na severovzhodu, drugod so bile več je od 60 mm. V Biljah in še ponekod v zahodnem delu Slovenije so jih izmerili celo več kot 100 mm. Dež je nekajkrat prešel v sneg. V nižinskem delu Slovenije je bila snežna odeja do 27 cm najvišja na novomeškem območ ju, drugod je merila od 10 do 17 cm. Dva dneva s snežno odejo sta bila celo na Goriškem. Z izjemo Primorske, je bilo v zimi 2015/2016 do konca januarja v več jem delu Slovenije od 12 do 18 dni s snežno odejo, v Zgornjesavski dolini do 27 dni. Za primerjavo, zimo poprej smo v primerljivem obdobju zabeležili od 14 do 18 dni s snežno odejo, v Zgornjesavski dolini 44, v zimi 2013/2014 le 8 dni, v Rateč ah pa kar 65 dni. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, januar 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, January 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 0,6 1,3 6 1,2 2,0 12 0,8 1,2 9 0,9 2,0 26 Bilje 0,4 1,4 4 0,7 1,3 7 0,6 1,2 7 0,6 1,4 18 Godnje 0,2 0,3 2 0,1 0,6 1 0,3 0,5 3 0,2 0,6 6 Vojsko 0,2 0,4 2 0,2 0,4 2 0,3 0,4 3 0,2 0,4 7 Rateč e-Planica 0,2 0,4 2 0,3 0,5 3 0,5 1,0 6 0,3 1,0 10 Bohinjska Č ešnjica 0,1 0,2 1 0,3 0,6 3 0,3 0,9 3 0,2 0,9 7 Lesce 0,3 0,4 3 0,5 1,2 5 0,5 0,7 6 0,4 1,2 14 Brnik-letališč e 0,2 0,3 2 0,3 0,6 3 0,5 1,1 6 0,3 1,1 11 Topol pri Medvodah 0,2 0,4 2 0,3 0,7 3 0,4 0,7 4 0,3 0,7 8 Ljubljana 0,2 0,3 2 0,4 1,3 4 0,5 0,9 6 0,4 1,3 12 Nova vas-Bloke 0,2 0,5 2 0,3 0,8 3 0,4 0,9 4 0,3 0,9 9 Babno polje 0,2 0,3 2 0,2 0,7 2 0,4 0,7 4 0,3 0,7 8 Postojna 0,2 0,4 2 0,7 1,2 7 0,6 1,1 7 0,5 1,2 15 Koč evje 0,2 0,4 2 0,4 1,5 4 0,9 2,4 10 0,5 2,4 16 Novo mesto 0,2 0,3 2 0,5 1,5 5 0,8 1,9 9 0,5 1,9 16 Malkovec 0,2 0,5 2 0,4 1,6 4 0,5 1,0 6 0,4 1,6 12 Bizeljsko 0,2 0,2 2 0,3 0,6 3 0,4 1,9 5 0,3 1,9 9 Doblič e-Č rnomelj 0,2 0,2 2 0,3 1,5 3 0,5 2,2 6 0,3 2,2 11 Metlika 0,2 0,2 2 0,3 0,9 3 0,3 0,9 4 0,3 0,9 8 Šmartno 0,1 0,2 1 0,3 0,6 3 0,3 0,5 3 0,2 0,6 7 Celje 0,2 0,3 2 0,5 1,7 5 0,6 1,2 7 0,4 1,7 14 Slovenske Konjice 0,3 0,6 3 0,4 1,4 4 0,7 1,5 8 0,5 1,5 15 Maribor-letališč e 0,2 0,3 2 0,7 2,3 7 0,7 1,4 8 0,5 2,3 17 Starše 0,2 0,2 2 0,4 1,1 4 0,5 1,0 5 0,4 1,1 11 Polič ki vrh 0,1 0,2 1 0,2 0,4 2 0,2 0,5 3 0,2 0,5 6 Ivanjkovci 0,2 0,2 2 0,3 1,0 3 0,3 0,8 3 0,3 1,0 8 Murska Sobota 0,2 0,2 2 0,5 0,8 5 0,5 1,1 6 0,4 1,1 13 Veliki Dolenci 0,2 0,2 2 0,5 0,9 5 0,5 0,8 6 0,4 0,9 12 Lendava 0,2 0,3 2 0,5 0,9 5 0,5 0,8 6 0,4 0,9 12 P Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Najnižje temperature zraka so se v več jem delu zahodnega, osrednjega in jugovzhodnega dela države spustile od −7 do −11 °C, ponekod na izpostavljenih predelih tudi do okrog −13 °C, oziroma do −5 °C na Obali. Najvišje dnevne temperature zraka pa so se v toplih dneh povzpele do 13 °C na severu in od 14 do 16 °C na Goriškem, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, drugod več inoma do 17,5 °C. Povpreč ne dnevne vrednosti so bile od 0,5 do 1,5 C nad povpreč jem, več kot 1,5 °C nad povpreč jem so bile le na jugovzhodu države. Povpreč no meseč no izhlapevanje je bilo č asu primerno nizko, v dnevih z nenavadno visokimi januarskimi temperaturami se je ponekod povzpelo do skoraj 2,0 mm mestoma tudi č ez to vrednost. Meseč na evapotranspiracija je bila nekoliko nad 10 mm na severovzhodu, na Goriškem 18 mm in na Obali okrog 26 mm, drugod pa od 10 do 17 mm (preglednica 1). Meseč na vodna bilanca je bila povsod po državi pozitivna, od dobrih 20 mm na severovzhodu države, do 60 mm v južni ter osrednji Sloveniji, in nekoliko nad 80 mm na Goriškem. Vodna bilanca se je več inoma gibala okrog dolgoletnih povpreč ij, nekoliko več je je bilo odstopanje na zahodu države. Tudi vodna bilanca za zimsko obdobje, je bila kljub suhemu novembru in decembru povsod po državi pozitivna z največ jimi presežki na Goriškem in novomeškem območ ju (preglednica 2, slika 1). Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za januar 2016 in obdobje mirovanja (od 1. oktobra 2015 do 31. januarja 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in January 2016 and for the dormancy period (from October 1, 2015 to January 31, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v januarju 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.10.2015–31.01.2016) Bilje 67,8 26,1 −6,8 87,1 263,6 Ljubljana 43,2 26,2 −4,8 64,6 199,5 Novo mesto 41,1 10,5 −8,8 42,8 289,5 Celje 23,5 33,3 −6,6 50,2 224,9 Maribor, letališč e 11,3 19,4 −7,8 22,9 162,8 Murska Sobota 10,6 17,3 −5,1 22,8 116,4 Portorož, letališč e 57,7 −2,2 −6,1 49,4 103,9 Slika 1. Vodna bilanca v januarju 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in January 2016 (left) and anomalies from the longterm average 1971–2000 (right) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, januar 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, January 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 4.8 4.7 10.8 10.0 0.6 1.4 4.0 4.0 12.0 11.0 −2.1 −0.9 4.4 4.2 10.3 9.8 −1.2 0.2 4.4 4.3 Bilje 1.9 1.9 8.0 7.4 −1.8 −0.8 3.0 3.0 11.0 10.2 −2.8 −1.8 2.4 2.2 8.4 7.5 −2.7 −1.5 2.4 2.4 Slovenj Gradec −0.9 −0.2 −0.2 −0.1 −4.0 −2.6 −0.8 −0.5 3.8 2.2 −6.3 −3.9 −1.3 −0.9 1.9 0.3 −7.8 −6.0 −1.0 −0.5 Ljubljana 0.2 0.2 4.3 3.2 −0.7 −0.2 1.4 1.5 7.4 6.5 −3.0 −1.7 −0.1 0.0 4.6 4.1 −4.0 −2.6 0.5 0.5 Novo mesto — — — — — — — — — — — — 1.4 1.5 8.7 7.4 −3.2 −2.6 1.0 1.3 Celje 0.0 0.1 2.4 1.5 −2.2 −0.2 0.9 1.6 10.4 6.8 −3.8 −0.9 0.5 0.4 7.8 5.2 −4.8 −2.4 0.5 0.7 Maribor-letališč e −0.3 0.0 2.7 0.6 −2.2 −0.4 0.8 1.6 11.6 7.1 −6.2 −1.4 0.8 0.3 9.9 6.2 −6.8 −3.7 0.5 0.6 Murska Sobota −0.6 −0.5 0.2 0.2 −2.5 −2.2 0.3 0.5 7.2 6.7 −4.5 −3.8 0.2 0.1 6.9 6.6 −4.8 −4.4 0.0 0.0 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) — −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, januar 2016 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, January 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, januar 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, January 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 56 42 58 156 3 14 13 20 47 13 0 5 1 6 4 156 47 6 Bilje 30 33 41 104 6 5 9 10 24 11 0 3 0 3 2 104 24 3 Postojna 20 18 41 78 39 7 5 12 23 20 0 0 0 0 0 78 23 0 Koč evje 13 19 38 69 33 4 6 9 19 14 0 1 0 2 2 69 19 2 Rateč e 6 4 20 30 24 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 30 1 0 Lesce 9 13 29 51 31 2 3 3 7 6 0 0 0 0 0 51 7 0 Slovenj Gradec 2 8 16 27 13 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 27 2 0 Brnik 7 12 20 40 21 1 4 1 6 5 0 0 0 0 0 40 6 0 Ljubljana 9 21 43 72 37 1 9 12 22 18 0 2 0 2 2 72 22 2 Novo mesto 6 23 50 79 44 0 8 16 24 19 0 2 2 4 4 79 24 4 Č rnomelj 7 30 63 101 53 0 14 30 45 35 0 6 5 11 10 101 45 11 Bizeljsko 5 18 44 67 31 0 4 14 17 14 0 0 0 0 0 67 17 0 Celje 8 18 34 60 27 2 5 7 14 10 0 0 0 0 0 60 14 0 Starše 4 22 37 63 26 0 4 7 11 6 0 0 0 0 0 63 11 0 Maribor 5 24 0 30 −6 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 30 5 0 Maribor-letališč e 4 22 37 63 28 0 5 6 11 6 0 0 0 0 0 63 11 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1961–1990) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 38 Povpreč na meseč na temperatura tal v površinskem sloju tal (2 in 5 cm) je bila v več jem delu celinske Slovenije blizu 1 °C, na Goriškem in Obali pa od okoli 3 do 5 °C, le v Pomurju do pol stopinje C pod nič lo. Ob ohladitvi v drugi tretjini januarja, ko tal ni pokrivala snežna odeja, je površinski sloj tal zamrznil, tla pa so se v vzhodni polovici države ohladila do okoli −4 °C, v osrednji Sloveniji do skoraj −3 °C, na Obali do okrog −1 °C in do skoraj −2 °C na Goriškem (preglednica 3). Negativne temperature so na severovzhodu države prodrle najgloblje, do 20 cm, globoko v tla. V dneh, ko se je otoplilo so se segrela tudi tla, na Primorskem tudi č ez 10 °C, drugod pa od 5 do 8 °C. Pretoplo vreme ob januarskih otoplitvah je motilo mirovanje ozimnih posevkov, marsikje smo lahko opazili njihovo razrašč anje. Previsoke temperature so poleg ozimin prebudile tudi druge samonikle rastline, znanilke pomladi. Na Primorskem je leska prič ela cveteti oziroma prašiti že sredi januarja, dobrih 14 dni prej kot obič ajno. Drugod pa je njeno prezgodnje prašenje zadržala ohladitev, najprej v prvi polovici januarja, ko je več ji del države za skoraj 10 dni prekrila snežna odeja in nato še hladno obdobje med 16. in 26. januarjem, ko so minimalne temperature zraka več dni vztrajale več stopinj pod zmrzišč em. Ob koncu januarja smo prašenje leske lahko opazili tudi drugod po državi, prav tako prej kot obič ajno in tudi bolj zgodaj kot v preteklem letu. Prebudil se je tudi mali zvonč ek, iz Primorja pa so poroč ali tudi o pelodu cipresovk v zraku. Vremenske razmere so na Primorskem omogoč ale tudi druga opravila kot na primer rez vinske trte in zimska zašč itna škropljenja v sadovnjakih. Ob otoplitvi v zadnji tretjini januarja so se tla odtalila in s tem je bila prepreč ena nevarnost fiziološke suše pri oziminah. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature threshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In January exceptionally warm periods with almost spring air temperatures alternated with cold periods, when the average daily air temperatures dropped well below the long-term average as well as below the freezing point. Warm periods activated spring heard bringers to set flowers. Hazel pollination started at least 14 days too early with regard to the long-term average, also first flowers of snowdrop were observed as well as some other ornamental plants in gardens prematurely activated their spring growth. Cold periods were stressful for winter cereals, because they were not protected by the snow cover.