RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ254 oktober 2022 letnik 71 Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 2 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: mag. Gregor Ficko mag. Jernej Nučič mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: Izgradnja nove brvi med Lentom in Taborom v Mariboru, foto: MAKRO 5 GRADNJE, d.o.o. Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, oktober 2022, letnik 71, str. 253-272 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 253 VSEBINA CONTENTS Gorenjska gradbena družba, d. d. STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Direkcija RS za infrastrukturo PREDOR PEKEL NA NOVI TRASI ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ FOTOREPORTAŽI Z GRADBIŠČ ČLANKI PAPERS 261 267 Eva Okorn Eva Okorn NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV dr. Uroš Bohinc, univ. dipl. inž. fiz. RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ NUMERICAL MODEL OF TEMPERATURE INFLUENCE ON DEFORMATION MEASUREMENTS 254 271 Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 254 Povzetek V prispevku je predstavljen izviren način za napoved odvisnosti izmerjenih deformacij od temperature okolice. Izhaja iz poeno- stavljenega fizikalnega modela, ki je umerjen s pomočjo niza obstoječih meritev, ki pokrivajo časovni razpon enega leta. Spre- mljanje konstrukcijskega stanja zvonika stolnice sv. Anastazije v Zadru je bilo opravljeno z namenom, da bi zanesljivo določili morebitne dolgotrajne trende obnašanja in tako omogočili pravočasno ukrepanje. Za uspešno določitev dolgotrajnih trendov je ključna ločitev temperaturnega vpliva na meritve. Rezultati kažejo, da je mogoče na predstavljeni način dokaj dobro izločiti temperaturni vpliv na meritve in tako izboljšati zaznavo morebitnih dolgotrajnih trendov. Ključne besede: meritve deformacij, modeliranje temperaturnega vpliva, spremljanje konstrukcijskega stanja Summary The paper presents an original method for predicting the dependence of measured deformations on ambient temperature. It is derived from a physical model calibrated using a set of existing measurements covering the time span of one year. The aim of the structural health monitoring of the bell tower of the Cathedral of St. Anastasia in Zadar was to reliably determine any long-term trends in behavior and thus enable timely planning of interventions. Separating the effects of temperature on measurements is key to successfully determining long-term trends. The results show that the temperature influence on the measurements can be eliminated well in the presented way. Key words: deformation measurements, modelling of temperature influence, structural health monitoring dr. Uroš Bohinc, univ. dipl. inž. fiz. uros.bohinc@zag.si Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ul. 12, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 539.4.019.1:692.447(497.5Zadar) RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ NUMERICAL MODEL OF TEMPERATURE INFLUENCE ON DEFORMATION MEASUREMENTS dr. Uroš Bohinc RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 255 dr. Uroš Bohinc RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ 1 UVOD 1.1 Zakaj spremljanje konstrukcijskega stanja s pomočjo senzorjev postaja globalni trend Spremljanje konstrukcijskega stanja (Structural Health Mo- nitoring – SHM) objektov postaja globalno prepoznan trend, saj se uveljavlja praktično povsod, kar pomeni skokovit razvoj metod in pristopov za učinkovito merjenje, analizo podatkov, modeliranje in napovedovanje ukrepov. Bistvo SHM je, da pra- vočasno zaznamo spremembe na konstrukcijah, na podlagi česar lahko ustrezno reagiramo in preprečimo nesorazmerno škodo. Poleg tega je SHM lahko eden od pomembnih preven- tivnih varnostnih sistemov v primeru nepredvidenih dogod- kov, na primer potres, bistveno povečan promet, močan veter, nepredvidene obtežbe zaradi posebne rabe. Grajeni objekti so v rabi daljša časovna obdobja in so lahko podvrženi različnim nepredvidljivim vplivom in spremembam v življenjski dobi. Njihovega spreminjanja torej ne moremo predvideti vnaprej, zato je pomembno, da spremembe spremljamo sproti in po potrebi nanje reagiramo. Na ta način dosežemo, da ne pride do nepopravljivih poškodb, sploh na objektih z veliko kulturno vrednostjo ali na pomembni infrastrukturi, kjer bi lahko prišlo do varnostnih tveganj, popravila pa lahko načrtujemo in oprav- ljamo tudi ekonomsko bolj učinkovito. Med odmevnimi pri- meri uspešne uporabe SHM v Evropi je glavna železniška po- staja v Berlinu, jez Eder v Nemčiji, kraljeva vila v Monzi v Italiji ter cerkev San Vigilio ob jezeru Lugano v Švici [Habel, 2009]. V Sloveniji je med drugim SHM-sistem vzpostavljen za spremlja- nje stanja viadukta Ravbarkomanda, ki je bil vzpostavljen ob zadnji sanaciji objekta leta 2018 [Anžlin, 2021] . 1.2 Kaj zajema sistem SHM in kje je uporaben Tehnološki razvoj ponuja vedno širši nabor tipal, hkrati se olaj- šujeta zapisovanje in hramba izmerkov v ustrezne podatkovne zbirke. Napredni SHM-sistemi so sestavljeni iz več komponent: (1) senzorični sistem, (2) sistem za pridobivanje in prenos po- datkov, (3) sistem za obdelavo in nadzor podatkov, (4) sistem za modelno spremljanja stanja konstrukcije, (5) sistem za upravljanje s podatki, (6) sistem za pregledovanje in vzdrževa- nje. Ob tem je možna navezava na informacijsko modeliranje gradenj (Building Information Modelling – BIM), saj prinaša do- datne pozitivne učinke pri načrtovanju in upravljanju grajenih objektov. Poleg visokih stavb SHM pogosto vzpostavimo na mostovih, podzemni infrastrukturi in nizkih gradnjah. Izzivi, s katerimi se spoprijemamo pri meritvah in njihovi interpretaciji, so odvis- ni od tipa konstrukcije, lokacije, rabe, vgrajenih materialov in drugih parametrov. Tehnologija optičnih vlaken je omogočila zanesljive, stabilne in robustne senzorje, ki lahko dolgoročno delujejo tudi v bolj zahtevnih okoljih [Glisic, 2013]. Pri stavbah s pomočjo SHM lahko spremljamo pojavljanje na- pak, ki bi zahtevale sanacijo, lahko pa so razlogi za uporabo SHM tudi zagotavljanje varnosti. Pogosto je tudi, da nas za- nima toplotni odziv konstrukcije, senzorski sistem pa lahko uporabimo tudi skupaj s spremljanjem toplotnega odziva za namene gradbene fizike. Tak primer je opisan v študiji Canton Tower (supervisoka zgradba, 610 m), kjer so uporabili SHM z več kot 16 vrstami senzorjev (skupno objekt spremlja več kot 600 senzorjev) za spremljanje obnašanja objekta v realnem času med gradnjo kot med obratovanjem [Wang, 2014]. SHM na tem objektu med drugim vključuje nadzor vibracij in nad- zor nad tehnologijami izkoriščanja obnovljivih virov energije. Meritve so različne tudi glede na konstrukcijske materiale. Pri jeklenih premostitvenih objektih nas na primer zanimajo pro- cesi korozije [Urban, 2017] , pri armiranobetonskih spremljamo nastajanje in razvoj razpok, medtem ko je pri lesenih konstruk- cijah ključno spremljanje vlage. Ker gre običajno za majhne spremembe, zanesljiva določitev časovnega trenda odziva predstavlja velik izziv. 1.3 Spremljanje deformacij na izbranih konstrukcijskih detajlih Najpogosteje spremljane količine so deformacije oz. pomiki, ki jih merimo na izbranih konstrukcijskih detajlih. Z analizo ča- sovnega razvoja meritev želimo razbrati, ali je stanje stabilno, ter zaznati morebitne postopne spremembe, ki zmanjšujejo nosilnost ali kako drugače kažejo na zmanjšanje funkcional- nosti. Lokalne deformacije so odvisne od mehanskih spre- memb kakor tudi od spreminjanja temperature konstrukcije. Nemalokrat je vpliv temperature večji, zato je v časovnem od- zivu prevladujoč in bistveno oteži analizo dolgotrajnih trendov. V večini primerov imamo opraviti z zelo počasnimi spremem- bami, zato je zanesljiva določitev časovnega trenda še toliko težja. Skupni vpliv temperaturnega raztezanja na posamezno meritev pomika oz. deformacije je odvisen od temperaturne- ga polja v konstrukciji, česar običajno ne moremo meriti ne- posredno. Največkrat je edina dosegljiva posredna informa- cija o temperaturi konstrukcije, meritev temperature zraka na mestu v bližini razpok ali v najboljšem primeru na nekaj mestih. Očitno je to premalo, da bi lahko določili celotno tem- peraturno polje in tako predvideli deformacijo, ki jo ta povzro- či. Vendarle lahko iz te informacije izluščimo dovolj, da vsaj v omejenem obsegu predvidimo temperaturni vpliv na meritev. To nam omogoči, da se pri analizi časovnega trenda osredoto- čimo le na deformacijo, ki jo povzročajo mehanske napetosti oz. spremembe v razporeditvi obtežbe. 1.4 Modeli za napovedovanje temperaturnega odziva konstrukcij Obstoječe modele za napoved temperaturnega vpliva je mo- goče v grobem razdeliti na tiste, ki izhajajo iz fizikalnega mo- dela konstrukcije, in tiste, ki za na napoved uporabljajo zgolj meritve. Prvi so za širšo uporabo manj primerni, saj zahtevajo natančno modeliranje termomehanskega odziva, običajno z metodo končnih elementov. Prejšnje študije so na primer že testirale učinkovitost različnih regresijskih metod za numerič- ne modele, ki obravnavajo razmerja med temperaturnimi po- razdelitvami in strukturnim odzivom [Kromanis, 2014]. Grad- nja natančnega modela je žal zamudna in potrebuje vhodne podatke, ki večkrat niso dosegljivi. Dodatno je treba za napo- Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 256 temperaturnih nihanj. Pristop je preizkušen na meritvah de- formacij obstoječih razpok na zvoniku stolnice sv. Anastazije v Zadru v kombinaciji s podatki, izmerjenimi s pomočjo vre- menske postaje v bližini. 2 MERITVE IN METODOLOGIJA IZRAČUNA 2.1 Opravljene meritve Meritve deformacij smo izvajali na zvoniku katedrale sv. Anastazije Zadru, ki je visok 54,9 m, v obdobju 12 mesecev [Uglešić, 2014]. Vzpostavljen je bil merilni sistem z merilniki pomika na osnovi optičnih vlaken (merilni sistem SMARTEC SOFO). Merilniki pomika so bili nameščeni preko dveh sidrišč na zunanji površini zidu čez 8 razpok, ki se nahajajo na vseh štirih fasadah zvonika (po dve razpoki na vsaki od štirih fasad), glej sliko 1. Merska mesta so označena z oznako fasade in verti- kalnega položaja (spodaj/zgoraj). Razdalja med sidrišči merilnikov pomika je znašala 0,5 m. Na zračni razdalji okvirno 150 m od zvonika smo vzpostavili vre- mensko postajo z zajemom temperature in vlažnosti zraka, zračnega pritiska, padavin ter hitrosti in smeri vetra. Podatke iz vremenske postaje smo zajemali v podatkovno bazo sočas- no s podatki o meritvah deformacij, in sicer 1 meritev vsakih 10 min. 2.2 Metodologija za izračun temperaturnega vpliva Vpliv spreminjajoče se temperature okolice na meritev širine razpoke modeliramo s poenostavljenim numeričnim mode- ved odziva izračunati celotno temperaturno polje konstrukcije, za kar bi potrebovali širšo mrežo meritev temperature. To pa je v praksi redko izvedljivo. Po drugi strani modeli, ki fizikalnega ozadja ne upoštevajo, ne trpijo za omenjenimi težavami in lahko napovedo odziv na temperaturna nihanja zgolj z analizo preteklih časovnih se- rij. Tak pristop zahteva uporabo modernih metod strojnega učenja in nevronskih mrež in se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja [Mishra, 2021]. Takšni modeli so računsko zahtevni, predvsem pa je lahko težavna njihova interpretacija. Zato je v nekaterih primerih smiselno uporabiti srednjo pot in zgraditi model, ki temelji na najosnovnejših fizikalnih principih in zato ni odvisen od natančnega numeričnega modela konstrukcije. Pri cikličnem spreminjanju zunanje temperature v razsežnem polprostoru je mogoče globinski profil temperature relativno dobro opisati z rešitvijo 1D parcialne diferencialne enačbe za prevajanje toplote v analitični obliki. Značilnost rešitve je, da z naraščajočo globino pada amplituda temperaturnih nihanj in hkrati narašča fazna razlika. Na analitično rešitev se opira tudi standard SIST EN ISO 13786:2017 [SIST, 2017], ki obravna- va dinamične toplotne značilnosti s preprostimi računskimi metodami. Model, ki je predstavljen v tem prispevku, smiselno upošteva osnovne lastnosti analitične rešitve, vendar na zelo poenostavljen način, ki omogoča izračun ob minimalnem šte- vilu parametrov. 1.5 Namen raziskave V tem prispevku je predstavljen izviren način za napoved odvis- nosti izmerjenih deformacij od temperature zunanjega zraka. Izhaja iz fizikalnega modela, ki je umerjen s pomočjo niza ob- stoječih meritev, ki pokrivajo časovni razpon sezonskega cikla Slika 1. Levo: pogled na zvonik katedrale sv. Anastazije v Zadru, desno: rdeče okvirno označena merilna mesta, od leve proti desni: JV, JZ, SV in SZ fasada. dr. Uroš Bohinc RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 257 lom. Predpostavimo, da je sprememba širine razpoke d soraz- merna spremembi temperature podlage θ(t), ki pa je ne me- rimo in ne poznamo. (1) Osnovna neznanka je torej temperatura θ(t), ki jo poskušamo oceniti iz meritev temperature zraka θz (t) na podlagi modela temperaturnega odziva konstrukcije. Dosleden fizikalni model temperaturnega odziva sloni na reševanju parcialne diferencial- ne enačbe za prenos toplote in je v praksi zaradi zahtevnosti neizvedljiv. Temperaturo podlage zato poskušamo napovedati s poenostavljenim modelom, ki se po osnovnih fizikalnih prin- cipih le zgleduje, ne upošteva pa jih v celoti. Glavni cilj je tako v čim boljši meri napovedati temperaturo podlage le na osnovi meritev temperature zraka, pri čemer osnovna ideja modela izhaja iz razmisleka, da se temperatura podlage zaradi končne toplotne kapacitete z zamikom odziva na spremembe zuna- nje temperature. Sprememba temperature dθ je sorazmerna toploti dQ, ki pre- haja iz okolice, pri čemer je sorazmernostni koeficient obratno sorazmeren toplotni kapaciteti C: (2) Toplotni tok dQ/dt v opazovani del na površini konstrukcije je vsota toplotnega toka, ki teče iz notranjosti in toplotnega toka, ki teče v okolico. Ta je v prvem približku sorazmeren s temperaturno razliko med zrakom in podlago dQ=K(θz–θ)dt, kjer K označuje konstanto, ki opredeljuje odvisnost toplo- tnega toka od temperaturne razlike. Toplotni tok, ki teče iz notranjosti, je sorazmeren z gradientom temperature in ga ni mogoče preprosto oceniti. Zavoljo rešljivosti modela to- plotni tok proti notranjosti v primerjavi s tokom proti okolici zanemarimo. Zvezo med hitrostjo spreminjanja temperature in tempera- turno razliko med okolico in telesom tako lahko opišemo s preprosto diferencialno enačbo: (3) S časovno konstanto tC=C/K opišemo skupni vpliv razmerja med toplotno kapaciteto in toplotno prehodnostjo, ki določa časovni zamik odziva temperature podlage proti temperaturi okolice. Oceno za θ(t) dobimo z numeričnim integriranjem zgornje enačbe med časoma t0 in t1, pri čemer izhajamo iz izmerjene temperature zraka θz (t) in predpostavimo, da je θ(t0)=θz (t0). Za numerično integracijo diferencialne enačbe uporabimo ek- splicitno metodo Runge-Kutta. Konstanti k in tC določimo z optimiranjem razlike med izmerje- nim Δdmeritev (t) in napovedanim odzivom Δdmodel (t) v izbranem časovnem nizu meritev med t0 in t1: (4) Optimizacijo izvedemo v dveh korakih. Najprej ločeno določi- mo tC. To storimo tako, da za različne parametre tC integriramo diferencialno enačbo in tako dobimo različne časovne poteke temperature Δθmodel (t), ki jih primerjamo s časovnim potekom meritev širine razpok Δdmeritev (t). Da bi lahko opravili primerjavo, najprej oboje pretvorimo v brezdimenzijsko obliko z normira- njem vrednosti na območje [-1,1]. Normiranje signala x(t), ki v danem območju med t0 in t1 zavzame največjo vrednost xmax (t) in najnižjo vrednost xmin (t), opravimo s pomočjo transformaci- je x ̃ =(x–x0)/∆x, kjer je x0=(xmin+xmax)/2 in ∆x=(xmax–xmin)/2. Normirani signal označimo z x ̃  (t). Parameter tC tako določimo z mini- miziranjem razlike ∫t0 t1 (Δθ m̃eritev–Δd ̃ model)2 dt. Numerična integracija je hitra in zato cel postopek računsko nezahteven. Ko določi- mo tC, nazadnje določimo še parameter k s pomočjo metode najmanjših kvadratov. Z modelom (1) lahko sorazmerno dobro opišemo sezonske va- riacije, ki predstavljajo pretežni del odziva, zaradi preproste za- snove modela pa ni mogoče hkrati zajeti tudi dnevnih variacij. Zato model (1) razširimo v vsoto dveh prispevkov (5) kjer je Δθ1 sezonska in Δθ2 dnevna variacija temperature. Dnev- no variacijo temperature določimo na podoben način kot sezonsko, pri čemer rešujemo nekoliko modificirano diferen- cialno enačbo (3), kjer namesto θz privzamemo razliko θz–θp, kjer temperatura θp predstavlja temperaturo sloja, kjer dnevna nihanja temperature niso več opazna. Pri integraciji diferen- cialne enačbe nastavimo začetno vrednost θ2 (0)=0. Tempera- turo spodnjega sloja θp neodvisno ocenimo z numerično in- tegracijo (3), kjer za tC privzamemo oceno 1 dan, ki je izbrana izkustveno. Osnovna ideja za tovrstni pristop izhaja iz predpostavke, da je toplotni tok, ki ogreva površinski sloj, razlika toplotnih tokov, ki izhajajo od površine in proti notranjosti. Čeprav sta tokova različna, lahko v prvem približku privzamemo, da je skupni toplotni tok sorazmeren temperaturni razliki med površino in spodnjim slojem θz–θp. Časovno konstanto tC2 določimo z opti- mizacijo časovnega zamika med razliko Δdmodel–k1 Δθ1 (t) ter Δθ2 (t). Vrednost tC2 iščemo v območju od nekaj minut do nekaj ur, pri čemer fiksiramo parametra k1 in tC1, ki ju določimo že v prvem koraku. Sledi le še določitev k2 ob fiksiranju vseh preostalih pa- rametrov. Z možnostjo nastavitve različnih koeficientov k1 in k2 lahko mo- del zajame različne konfiguracije meritev. V skrajnem primeru, ko gre za merjenje razdalje med sidrišči na homogeni površini, predvidevamo, da velja k1=k2. V primeru pa, ko sta sidrišči me- rilnika vgrajeni čez razpoko in lahko privzamemo, da je zgornji sloj od spodnjega ločen, raztezanje zgornjega sloja povzroči zapiranje razpoke, zato sta predznaka k1 in k2 različna, kar je predstavljeno na sliki 3. 3 REZULTATI Na sliki 2 in 3 sta prikazana časovna diagrama meritev tem- perature zraka (rdeče) in relativne deformacije razpoke na JV fasadi zgoraj ε=Δd/l0 (modro), pri čemer je l0 začetna razdalja med sidrišči merilnika razpok, Δd pa izmerjena sprememba razdalje. Meritvi sta zaradi lažje primerjave prikazani na loče- nih oseh. Slika 2 prikazuje časovni potek temperature zraka in deformacije v razponu enega leta. Razvidno je, da meritve deformacij časovno zaostajajo za temperaturnimi nihanji, kar kaže na toplotno vztrajnost objekta, ki se na spremembe tem- perature okoliškega zraka odziva s približno 14,6-dnevnim za- mikom (glej preglednico 1). dr. Uroš Bohinc RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 258 Podrobnejša primerjava časovnega poteka deformacij proti poteku temperature zraka za obdobje 30 dni na sliki 4 razkriva, da je predznak spremembe deformacij nasproten predznaku temperaturnih sprememb, iz česar je mogoče sklepati, da se razpoke z ogrevanjem zraka zapirajo. Tudi v primeru dnevnih temperaturnih nihanj deformacije razpok sledijo z zamikom, vendar je ta bistveno krajši. Zapiranje razpok z naraščajočo zu- nanjo temperaturo je na prvi pogled nekoliko presenetljivo, vendar ga je mogoče razložiti sorazmerno preprosto. Če je po- vršinski sloj od spodnjega ločen, raztezanje površinskega sloja povzroči zmanjševanje razdalje med sidriščema, raztezanje podlage pa povečevanje razdalje (prikaz na sliki 3). Na sliki 5 je predstavljena primerjava med izmerjeno (mod- ro) in modelirano (zeleno) deformacijo razpoke na JV fasadi zgoraj. Kljub preprosti zasnovi je model sposoben sorazmerno dobre napovedi, saj absolutna vrednost razlike med modelom in meritvijo ne presega vrednosti 30 × 10-6. Dobro opiše tudi fazno razliko pri sezonskem kakor tudi pri dnevnem nihanju. Razlike med izmerjenim in napovedanim odzivom so posle- dica poenostavitev modela in deformacij, ki so neodvisne od temperaturnih nihanj in jih povzročijo mehanske spremembe ali spremembe v obremenitvi. Slika 2. Časovni potek temperature zraka in deformacije za merilno mesto JV zgoraj v razponu enega leta. Slika 5. Primerjava modelske napovedi deformacij z izmer- jenimi v razponu enega leta in enega meseca za merilno mesto JV zgoraj. Slika 4. Časovni potek temperature zraka in deformacije za merilno mesto JV zgoraj v razponu 30 dni. Slika 3. Model razpoke. dr. Uroš Bohinc RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 259 zgoraj. Poleg temperature zraka θz so prikazane še sezonska in dnevna variacija temperature θ1 in θ2 ter temperatura θp, ki sicer služi le za računski pripomoček pri izračunu dnevne variacije θ2. Slika 7 prikazuje primerjavo med modelsko napovedjo in me- ritvami v obdobju enega leta za vsa merska mesta. Na sliki 8 so na diagramih, ki obsegajo isto časovno obdobje, prikazane relativne razlike med modelsko napovedjo in meritvami ε–εmodel glede na razpon Δε=(εmax–εmin)/2. Vidimo lahko, da so v prika- zani razliki sezonska in dnevna nihanja znatno manj izrazita, kar olajšuje interpretacijo in zaznavo morebitnih dolgotrajnih trendov. Parametri modelov za posamezne razpoke, ki so bili izračuna- ni na podlagi optimizacije, so podani v preglednici 1. Časovne konstante sezonskih nihanj so v razponu od 7,1 do 17,3 dneva, za dnevna nihanja pa od 9 do 141 min. Koeficienti k1 so v relativ- no majhnem razponu od 0,9 do 1,8. Enako velja za koeficiente k2, ki ležijo v območju od – 0,1 do – 1,6. Predznak koeficientov k1 in k2 je nasproten, kar je v skladu z opažanjem, da se razpoke ob segrevanju zapirajo. Slika 6 prikazuje primerjavo različnih temperaturnih nizov, ki so uporabljeni v modelu meritve razpoke na mestu JV tc1 [dni] k1 tc2 [min] k2 SZ spodaj 9,6 0,9 127 – 0,3 SZ zgoraj 10,1 1,8 141 – 0,4 SV spodaj 7,1 1,0 9 – 0,2 SV zgoraj 8,4 1,3 19 – 0,3 JZ spodaj 10,1 1,4 59 – 0,1 JZ zgoraj 17,3 2,4 79 – 1,6 JV spodaj 14,6 1,3 9 – 0,8 JV zgoraj 9,3 6,7 9 – 0,8 Slika 6. Primerjava temperaturnih nizov za model meritve JV zgoraj v časovnem razponu enega leta in enega meseca. Slika 7. Primerjava meritve razpok (modro) z modelsko na- povedjo (zeleno) za vsa merska mesta v obdobju enega leta. Slika 8. Primerjava meritve razpok (modro) z modelsko na- povedjo (zeleno) za vsa merska mesta v obdobju 30 dni. Slika 9. Diagrami prikazujejo razliko med meritvijo razpok in modelsko napovedjo za vsa merska mesta v obdobju enega leta relativno glede na razpon Δε=(εmax–εmin)/2. Preglednica 1. Parametri modelov razpok. dr. Uroš Bohinc RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 260 4 DISKUSIJA Modeliranje temperaturne odvisnosti meritve širine razpoke zgolj na podlagi zunanje temperature je mogoče le z mode- lom, ki fizikalnih zakonitosti ne upošteva povsem dosledno, zato ga je treba obravnavati le kot računsko orodje, ki poma- ga pri lažji interpretaciji meritev. Kljub temu je zanimivo, da je mogoče oceniti red velikosti za tC1 z grobo oceno. Najprej zapišemo tC1=mQ/K=mcp/K, kjer je K skupni toplotni tok na eno- to temperaturne razlike in je produkt toplotne prestopnosti in površine. Toplotno prestopnost Λ=λS/dx=1300 kW/K ocenimo iz toplotne prevodnosti apnenca, ki znaša λ=1,3 W/mK, površine S, ki jo ocenimo na ca. 2000 m2 (višina 55 m, stranica zvonika približno 5 m, štejemo dvojno površino, ker je zvonik odprt), in debeline mejne plasti dx, ki jo ocenimo na ca. 2 mm. Maso zvonika določimo iz ocene debeline zidov 0,5 m in ocene go- stote apnenca ρ=2000 kg/dm3 na ca. 1000 ton. Če upoštevamo še toplotno kapaciteto apnenca c= 840 kJ/kgK, dobimo Čeprav gre za izjemno grobo oceno, je ta vendarle v okviru raz- pona vrednosti, ki jih dobimo z optimizacijo, in znaša od 7 do 17 dni za različna merska mesta. Pri sinusno spreminjajočem se poteku zunanje temperature s periodo to lahko ocenimo vdorno globino δ (globino, pri ka- teri se amplituda zmanjša za e=2,71828 krat) s pomočjo izraza , ki je povzet po definiciji, podani v členu 3.2.7 iz stan- darda SIST EN ISO 13786:2017 [SIST, 2017]. Za konkretni primer za periodo t0=1 dan znaša vdorna globina 4,7 mm, za periodo t0=1 leto dni pa 8,8 cm. 5 SKLEP Prikazan način modeliranja temperaturnega vpliva na meritve deformacij je kljub preprosti zasnovi učinkovit in omogoča izračun modelske napovedi, na podlagi katere je mogoče izboljšati zanesljivost napovedi meritev deforma- cij. Temperaturni vplivi na izmerjene deformacije so lahko bistveno večji od konstrukcijskih vplivov, ki jih želimo spre- mljati, zato je pri oceni obnašanja koristno odšteti tempe- raturni vpliv in tako bolj jasno izpostaviti ključne dejavnike, ki vplivajo na časovni razvoj razpok. Z razvitim modelom temperaturne odvisnosti, ki ga umerimo na enoletni časov- ni zgodovini meritev temperature in deformacij, je mogoče v nadaljevanju iz meritev okoliške temperature sorazmerno dobro napovedati deformacije razpok. Razlika med meritvi- jo in modelsko napovedjo zato lahko služi za koristno orodje pri interpretaciji meritev. Ključno spoznanje je, da uspešna interpretacija meritev deformacij ni mogoča, če ob meritvi deformacij hkrati ne merimo vsaj še temperature okoliškega zraka. Z meritvijo temperature in s preprostim modelom, ki je predstavljen v tem prispevku, je mogoče napovedati vpliv temperature na meritev deformacij in ga izločiti pri skupni oceni vpliva deformacij. 6 ZAHVALA Predstavljeni rezultati so pridobljeni v sklopu dela infrastruk- turne skupine Preizkušanje materialov in konstrukcij (ARRS – I0-0032), ki jo financira Javna agencija za raziskovalno de- javnost Republike Slovenije. Za finančno pomoč se ji iskreno zahvaljujem. 7 LITERATURA Anžlin, A., Bohinc, U., Hekič, D., Kreslin, M., Kalin, J., Žnidarič, A., Comprehensive permanent remote monitoring system of a multi-span highway bridge, In Proceedings of the 2nd International Conference CoMS 2020/21 (p. Volume 2, p. 12), 2021. Glisic, B., Fiber optic sensors for subsea structural health moni- toring, Subsea Optics and Imaging, 434–470, https://doi.org/10.1533/9780857093523.3.434, 2013. Habel, W. R., Structural health monitoring research in Europe: Trends and applications, Structural Health Monitoring of Civil Infrastructure Systems. Woodhead Publishing Limited, https://doi.org/10.1533/9781845696825.2.435, 2009. Kromanis, R., Kripakaran, P., Predicting thermal response of bridges using regression models derived from measurement histories, Computers & Structures, 136, 64–77, https://doi.org/10.1016/J.COMPSTRUC.2014.01.026, 2014. Mishra, M., Machine learning techniques for structural health monitoring of heritage buildings: A state-of-the-art review and case studies, Journal of Cultural Heritage, 47, 227–245, https://doi.org/10.1016/J.CULHER.2020.09.005, 2021. SIST, SIST EN ISO 13786:2017 Thermal performance of building components - Dynamic thermal characteristics - Calculation methods (ISO 13786:2017, Corrected version 2018-03), Sloven- ski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2017. Uglešić, D., Bohinc, U., Monitoring of cracks on the bell tower of St. Anastasia cathedral in Zadar Croatia, 7th European Work- shop on Structural Health Monitoring, EWSHM 2014 - 2nd European Conference of the Prognostics and Health Manage- ment (PHM) Society, (June), 2020–2027, 2014. Urban, V., Krivy, V., Kubzova, M., Development of Corrosion Pro- cesses on Weathering Railway Bridge, Procedia Engineering, 190, 275–282, https://doi.org/10.1016/J.PROENG.2017.05.338, 2017. Wang, M. L., Lynch, J. P., Sohn, H., Sensor Technologies for Ci- vil Infrastructures, Sensor Technologies for Civil Infrastructu- res (Vol. 1). Elsevier Inc., https://doi.org/10.1533/9781782422433, 2014. dr. Uroš Bohinc RAČUNSKI MODEL ZA OPIS TEMPERATURNEGA VPLIVA NA MERITVE DEFORMACIJ Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 261 FOTOREPORTAŽA STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Slika 1. Dosežena končna višina kompleksa Spektre in zaključek gradbenih del, oktober 2022. Lokacija: Ljubljana, Celovška cesta Investitor: Spektra Invest, d. o. o. Projektant arhitekture: Scapelab, d. o. o. Projektant gradbenih konstrukcij: ELEA iC, d. o. o. Projektant strojnih in elektro instalacij: NOM BIRO, projektiranje in svetovanje, d. o. o. Izvajalec gradbenih del: Gorenjska gradbena družba, d. d. STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 262 Ob križišču Celovške in Rakuševe ulice, pri Celovških dvorih, je zrasel stanovanjsko-poslovni kompleks Spektra. Sestavljata ga dve stolpnici na pritličnem podstavku. Po dograditvi bosta z višino 85,5 m najvišji stanovanjski stolpnici v Sloveniji. Poleg pritličja zajemata še 21 nadstropij in 4 kletne etaže. Zunanje tlorisne dimenzije stanovanjsko-poslovnega objekta so 62,5 m x 45,8 m, po- kritega uvoza v podzemno garažo pa 62,5 m x 7,4 m. Objekt sestavljajo trije deli, garažni in dva stolpiča, ki so med seboj ločeni z 10-cm dilatacijo, ki sega do temeljne plošče. Stolpiča sta v nadzemnem delu identična in sta v nadstropjih tlorisnih gabaritov 18,66 m x 24,40 m. Slika 2. Vizualizacija stanovanjsko-poslovnega kompleksa Spektra; Scapelab, d. o. o. Slika 3. Vizualizacija stanovanja; Scapelab, d. o. o. Slika 4. Vizualizacija stanovanja; Scapelab, d. o. o. Površine razširjenega pritličja bodo namenjene banki, trgovini, storitvenim dejavnostim in gostinskim lokalom. V srednjem delu pritličja bosta dva vhoda v stanovanjski del objekta. V 21 nadstropjih z etažno višino 3,4 m bo 214 stanovanj različnih velikosti, od garsonjer ter eno- do štirisobnih stanovanj s pripadajočimi ložami in atriji. Stanovanja bodo imela v bivalnih prostorih svetlo viši- no 280 cm, z okni na vseh zunanjih stenah, ki bodo segala od tal do višine 250 cm. V štirih kletnih etažah so predvideni tehnični prostori za elektro in strojne instalacije, prostor za smeti, kolesarnice, shrambe in parkirna mesta za stanovalce in obiskovalce tr- govskih lokalov. V garaži bo zagotovljeno 392 parkirnih mest za motorna vozila, za stanovalce bo zagotovljenih tudi 536 parkirnih mest za kolesa, za ostale uporabnike objekta pa še dodatnih 35. V vsakem stolpiču je izvedeno po eno komunikacijsko jedro, ki vodi od najnižje kletne etaže do najvišje etaže objekta. Jedro bo sestavljeno iz stopnišča in dveh dvigal. Dvigala bodo s hitrostjo 3 m/s najhitrejša v Sloveniji. Kot prva stanovanjska soseska v Ljubljani bo Spektra imela tudi zasebni fitnes prostor. Gradnja Spektre se je začela v juniju leta 2021. Gradbena jama, varovana s piloti in geotehničnimi sidri, je bila izvedena že v le- tih 2007 in 2008. Leta 2019 je bila obstoječa podporna konstrukcija zaradi dotrajanosti ustrezno sanirana. Garažni del objekta je plitvo temeljen na temeljni plošči debeline 60 cm z odebelitvami pod stebri, stanovanjski del objekta s stolpnicama pa na temeljni plošči debeline 200 cm. STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 263 Slika 7 in 8. Gradnja kletnih etaž, september 2021. Slika 5 in 6. Pričetek del v gradbeni jami, julij 2021. Medetažne plošče objekta so armiranobetonske. V stolpnici so v podzemnem delu debeline 26 cm, v nadzemnih etažah pa so debeline 22 cm in so naknadno prednapete. Podprte so z armiranobetonskimi stebri in stenami, ki potekajo kontinuirno od te- meljev do strehe. Za plošče je uporabljen beton trdnostnega razreda C30/37. Stene so od 4. kleti do 2. nadstropja debeline 50 cm, v višjih etažah pa se njihova debelina postopno zmanjšuje. Od 17. nadstropja do vrha je njihova debelina najmanjša in znaša 20 cm. Skupaj z jedrom dvigalnega jaška zagotavljajo zadostno potresno odpornost objekta. Stebri in stene so iz betonov trdno- stnih razredov C50/60, C40/50 in C30/37. Armiranobetonska konstrukcija se je v celoti izvedla na mestu samem – na gradbišču. STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 264 Slika 9. Gradnja spodnjih etaž stolpnic, april 2022. Slika 10. Gradnja trgovskega dela objekta, v ozadju gradnja stolpnic, april 2022. STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 265 Slika 11. Betoniranje plošče, april 2022. Slika 13. Pogled proti Šmarni gori in Kamniškim Alpam z 21. nadstropja, avgust 2022. Slika 12. Naknadno napenjanje plošče, avgust 2022. Fasada proizvajalca Schuco in z oblogo iz kompozitnega aluminija proizvajalca Alpolic je sestavljena iz izgotovljenih elementov, ki so izdelani v proizvodnji. Vse predelne stene stanovanjskega dela objekta so predvidene v sistemu mavčnokartonskih plošč Knauf. Gradbena dela so se zaključila v začetku septembra. Trenutno se izvajajo fasaderska in obrtniška dela. Zaključek gradnje je pred- viden do poletja 2023. STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 266 Slika 14. Dosežena končna višina kompleksa Spektre, september 2022. Slika 15. Zaključek gradbenih del, oktober 2022. Fotografije: Gorenjska gradbena družba, d. d. STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS SPEKTRA V LJUBLJANI Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 267 PREDOR PEKEL NA NOVI TRASI ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ Fotoreportaža FOTOREPORTAŽA PREDOR PEKEL NA NOVI TRASI ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ Slika 1. Gradnja predora Pekel na severni strani, september 2022. Lokacija: Počehova, Maribor Investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo Projekt: Nadgradnja železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja Ocenjena vrednost celotnega projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj: 286,6 mio. EUR EU-sredstva – Kohezijski sklad: 101 mio. EUR Projektiranje predora: Elea iC, d. o. o., in IBE, d. d. Pogodba: Gradnja odseka železniške proge Maribor–Šentilj–d. m. od km 595+870 do km 599+600 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj–d. m. Izvajalec: Pomgrad, d. d., Kolektor Koling, d. o. o., SŽ – ŽGP, d. d., GH Holding, d. o. o., in GGD, d. d. Pogodbena vrednost: 100.963.443,86 EUR Predvidena izvedba: 2019–2023 Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 268 Predor Pekel je del projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj in bo zgrajen severno od Maribora ter vzhodno od obstoječe železniške proge, ki trenutno poteka skozi železniški predor Počehova, ki je bil kot del proge Južne železnice predan v promet že daljnega leta 1846. V obstoječem predoru je položen samo en tir, čeprav je bil predor zgrajen za dvotirno progo. Tir je elektrificiran in leži v krivinah s precej neugodnimi geometrijskimi elementi, ki ne dovoljujejo hitrosti, večje od 70 km/h. Zara- di te omejitve hitrosti in ostalih predvidenih del, ki bi jih bilo treba izvesti za doseganje veljavnih varnostnih standardov, je bila sprejeta odločitev o gradnji novega predora. Slika 2. Predor Počehova na obstoječi železniški progi. Slika 3. Karakteristični prečni prerez predora Pekel. Predor Pekel bo dolg 1530 metrov, z 245 metrov dolgim reševalnim rovom in je projektiran za dvotirnost. V prvi fazi bo v predoru položen samo en tir, drugi tir se bo nameščal skladno s prometnimi potrebami. Pripravljalna dela v predoru so stekla septembra 2020 z urejanjem dostopov do gradbišča, čiščenjem pobočja ter izvedbo portalov. Za potrebe gradbenih del je bila v neposredni bližini postavljena tudi betonarna. PREDOR PEKEL NA NOVI TRASI ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 269 Slika 4. Vrtanje cevnega ščita na južni strani predora, ma- rec, 2022. Slika 6. Vrtanje minskih vrtin v predoru na severni strani, november, 2021. Slika 5. Stabilizacija leve kalote na južni strani predora z brizganjem betona, maj, 2022. Slika 7. Preboj reševalnega rova, marec 2022. Gradnja predora poteka po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Izkopna dela potekajo po novi avstrijski metodi izkopa (NATM-metoda), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnava kot breme in hkrati kot nosil- ni obroč, ki to breme prevzame. Uspešna je predvsem zaradi svoje prilagodljivosti različnim hribskim razmeram, saj omogoča kar največjo izbiro gradbenih in izkopnih metod ter izvedbe predorske obloge. Pri izgradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. Predor Pekel bo prvi predor v Sloveniji, ki bo popolnoma vodotesen. Za preboj je bilo potrebnih 479 izkopnih dni oziroma 16 mesecev. Za izkop predora so bili uporabljeni predorski bager in freza ter tudi miniranje. Za podpiranje predora sta bila uporabljena stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopanega je bilo 195.000 m3 materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 m3 brizganega betona in vgradili več kot 7000 sider. PREDOR PEKEL NA NOVI TRASI ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 270 Slika 8. Preboj železniškega predora Pekel, avgust, 2022. V začetku meseca septembra 2022 se je začelo betoniranje notranje obloge, ki bo predvidoma potekalo šest mesecev. Betoni- ranje notranje obloge, ki predstavlja končno konstrukcijo predorske cevi, se je začelo na severni strani predora. Izdelava notranje obloge se izvaja po sistemu betoniranja posameznih segmentov. Po celotni dolžini predora je skupaj 121 segmentov dolžine 12 m. Pred betoniranjem notranje obloge se na primarno oblogo položi hidroizolacijska membrana in v določenih segmentih tudi armatura. Nato se po temelju na mesto posameznega segmenta premakne in namesti opažna konstrukcija teže 170 ton, s katero se v posamezni segment vgradi ca. 145 m3 betona. Predvidena je betonaža 20 segmentov na mesec. Slika 9 in 10. Betoniranje notranje obloge, september 2022. Nov železniški predor Pekel bo zaključen v prvi polovici leta 2023. Močno bo izboljšal varnost železniške proge Maribor–Šentilj, povečal njeno prepustno zmogljivost in povečal hitrost proge na do 120 km/h, s čimer se bo skrajšal tudi potovalni čas. Več o projektu je na voljo na spletnem portalu Krajšamo razdalje. (http://www.krajsamorazdalje.si/projekti/izgradnja-odseka-od-pocehove-do-pesnice-novi-predor-pekel-in-viadukt-pesnica) Avtor: Direkcija RS za infrastrukturo PREDOR PEKEL NA NOVI TRASI ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 271 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Lucija Balant, Vpliv zasnove stavbnega ovoja in obnašanja uporabnikov na rast in razvoj gliv na primeru enodružinske hiše, mentorica izr. prof. dr. Mateja Dovjak, somentor prof. dr. Tomaž Hozjan; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140364 Tilen Boštjančič, Program zmanjševanja vodnih izgub pri oskrbi s pitno vodo v izbrani občini, mentor doc. dr. Daniel Kozelj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140597 Katja Braniselj, Prometno varnostna ureditev ceste med Cerknico in Dolenjim jezerom, mentor doc. dr. Peter Lipar, somentor pred. dr. Aleš Golja; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140581 Gašper Čufar, Izdelava terminskega plana za projekt izgradnje skladiščnega objekta, mentor doc. dr. Aleksander Srdić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141488&lang=slv Katja Hrobat, Materialni modeli sodobnih geopolimernih betonov za računske analize gradbenih konstrukcij, mentorica doc. dr. Jerneja Češarek Kolšek, somentor doc. dr. Peter Češarek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140981 Matic Krištofelc, Analiza cen odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Mestni občini Kranj, mentorica izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140978 Klemen Kužnik, Informacijske podlage za ocenjevanje tržne vrednosti stanovanjskih nepremičnin v mestni občini Novo mesto, mentorica izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140371 Anže Rojec, Vrednotenje enodružinske hiše po shemi Active House s poudarkom na kazalnikih kakovosti notranjega okolja, mentorica izr. prof. dr. Mateja Dovjak, somentor Jernej Markelj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139972 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Tilen Barut, Poenostavljena ocena potisne krivulje zidane stavbe, mentor prof. dr. Matjaž Dolšek, somentor asist. dr. Anže Babič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141487&lang=slv Uroš Bevk, Numerična analiza sidranih zagatnih sten s polnili, mentor doc. dr. Boštjan Pulko; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140977 Matija Brezavšček, Možnost uporabe orodja ArcGIS Pro 3D Analyst pri projektiranju cest, mentor izr. prof. dr. Marijan Žura; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140042 Fran Brkopec, Analiza bioklimatskih danosti izbranih lokacij v Sloveniji kot izhodišče za načrtovanje energijsko učinkovitih stavb, mentor izr. prof. dr. Mitja Košir, somentor asist. dr. Luka Pajek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141116 Miha Dolinšek, Uporaba zagatnic pri začasnih in trajnih geotehničnih konstrukcijah, mentor prof. dr. Janko Logar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141379 Tomaž Durcik, Projektiranje armiranobetonske etažne plošče, mentor prof. dr. Boštjan Brank; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139841 Katarina Gerič Škopac, Mehanske lastnosti 3D natisnjenih elementov, mentor izr. prof. dr. Primož Može, somentorica doc. dr. Sara Piculin; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141208 Bernard Jakaj, 3D tisk modela jeklene hale, mentor izr. prof. dr. Primož Može, somentor Marko Jovanovski; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141119 Martin Jakovina, Prometna analiza križišča Postojnske in Kolodvorske ceste v Pivki, mentor izr. prof. dr. Marijan Žura, somentor viš. pred. dr. Rok Marsetič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139843 Neja Katič, Umestitev in projekt novega avtobusnega postajališča v Šentjerneju, mentor doc. dr. Peter Lipar, somentor viš. pred. dr. Robert Rijavec; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140983 Ana Konkolič, Pomen zgoščenosti in vlage na trdnost in vodoprepustnost zemljin, mentor prof. dr. Janko Logar, somentorica asist. dr. Jasna Smolar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140801 Dijamandi Korneti, Določanje mehanskih lastnosti lesa bukve, mentor prof. dr. Goran Turk, somentor Mitja Plos; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141364&lang=slv Tajda Lovšin, Projektiranje armirano betonske plošče, mentor prof. dr. Boštjan Brank; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141375&lang=slv Eva Marič, Analiza uspešnosti energijske sanacije večstanovanjskih stavb v Turjaškem naselju v Kočevju s pomočjo IR kamere, mentor izr. prof. dr. Mitja Košir, somentor asist. dr. Luka Pajek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141300&lang=slv Maša Pavlič, Vpliv steklenih vlaken na krčenje betonov visoke trdnosti, mentor doc. dr. Drago Saje; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139844 Martina Stopar, Analize stabilnosti vkopov v tanko plastovitih skladih zemljin, mentor prof. dr. Janko Logar, somentorica asist. dr. Jasna Smolar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140692 Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 272 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Deja Mavri, Predlog razvoja enačbe za določitev sintetičnega hidrograma enote na podlagi podatkov z območja Slovenije, mentor doc. dr. Nejc Bezak, somentorica prof. dr. Mojca Šraj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140895 Ana Poglajen, Določanje zrnavostne sestave rečnih plavin na naravnih prodiščih, mentor doc. dr. Nejc Bezak, somentor prof. dr. Matjaž Mikoš; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140082 Laura Rant, Ureditve vodovarstvenega območja na primeru Slugove doline, mentor doc. dr. Mario Krzyk, somentor prof. dr. Janko Logar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140896 Lea Šturbej, Ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda območja naselja Dobovec, mentor doc. dr. Mario Krzyk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140898 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smer Informacijsko modeliranje zgradb - BIM A+) Samir Mohamed Abdelmoneim Ahme Anbar, Avtomatizacija BIM za projektiranje gradbenih storitev, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor Metod Gaber; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141387 Veronica Lorena Andrade Sierra, Simulacija upravljanja toka obiskovalcev v obalnem pasu Slovenije s tehnologijo urbanega digitalnega dvojčka, mentor doc. dr. Gregor Čok, somentor doc. dr. Tomo Cerovšek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141484&lang=slv Zama Ambe Azinwie, Študija uporabe interoperabilnosti BIM z implementacijo delotokov za modeliranje, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor izr. prof. dr. Primož Može; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141492&lang=slv Tshewang Dorji, Theoretical application of framework for Digital twin for operation and maintenance phase, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentorica mag. Ekaterina Moskvina; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141486&lang=slv Dilan Durmus, Sodelovanje pri BIM s pristopi socialnih omrežij, mentor prof. dr. Žiga Turk, somentor doc. dr. Robert Klinc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141474&lang=slv Sarra Hadji, Integracija BIM in energijskega modeliranja stavb - priložnosti, omejitve in vpliv na načrtovalski proces, mentor izr. prof. dr. Mitja Košir; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141380 Akpezi Ikede, Sistem za nadzor napredovanja projektov BIM: primeri uporabe metod in prototip Revit vtičnika, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor Andrej Kogovšek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141210 Haris Rafiq, Uporaba okolja metaverzum za izboljšanje procesa informacijskega modeliranja zgradb, mentor doc. dr. Matevž Dolenc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141476&lang=slv Iuri Rodrigues, Napredno upravljanje spremljave napredka del z okoljem Bexel Manager, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor Veljko Janjić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141383 Julio Joaquin Salaberri Martin, Avtomatizirane BIM QA/ QC procedure s praktično uporabo, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentorja Andraž Starc in dr. Franc Sinur; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141482&lang=slv Dhanjit Singer, Uporaba razširjene resničnosti za upravljanje in vzdrževanje hidroelektrarn, mentor doc. dr. Matevž Dolenc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141480&lang=slv II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Nick Bratina, Numerično modeliranje jet-grouting (JG) slopov za zaščito gradbenih jam, mentor doc. dr. Boštjan Pulko; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140084 Eva Filipčič, Potresnoodporno projektiranje 5-etažne jeklene stavbe po novem standardu Evrokod 8, mentor izr. prof. dr. Primož Može; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141212 Neža Gošte, Ocena strižne nosilnosti preklad obstoječih krajših armiranobetonskih mostov, mentorica prof. dr. Tatjana Isaković, somentorica dr. Maja Kreslin; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140083 Andraž Šenica Pavletič, Tehnološki pristopi utrditve nosilne konstrukcije pri obnovi kamnite zidane zgradbe, mentor doc. dr. Bojan Čas, somentor izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141362&lang=slv Kristjan Škerjanc, Potresna analiza stavb po metodi s horizontalnimi silami v skladu z obstoječim standardom in osnutkom novega Evrokoda 8, mentor prof. dr. Matjaž Dolšek, somentor asist. dr. Anže Babič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141117 Vita Škodič, Predlog za izboljšanje prometne varnosti na prehodih za pešce, mentor doc. dr. Peter Lipar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140979 Žiga Vehovec, Metodologija izračunavanja indeksov za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, mentor doc. dr. Bojan Čas; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141367&lang=slv Urban Zemljič, Časovna analiza poteka sanacije OŠ Trnovo, mentor doc. dr. Aleksander Srdić, somentor viš. pred. dr. Matej Kušar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141371&lang=slv Jaka Majnik, Geotehnična analiza pokritega vkopa pod nivojem podzemne vode, mentor doc. dr. Boštjan Pulko; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140078 Veronika Pučnik, Eksperimentalno podprto modeliranje potresnega odziva zidane stavbe v obstoječem in utrjenem stanju, mentor doc. dr. Matija Gams, somentorica prof. dr. Tatjana Isaković; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141489&lang=slv Gradbeni vestnik letnik 71 oktober 2022 273 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Erika Fišer, Tehnološki elaborat za objekt rekonstrukcija tira št. 5 na železniški postaji Dobova, mentor izr. prof. dr. Marko Renčelj, somentorica Simona Pucelj; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82543 Niko Jagodič, Vpliv pospešenega staranja na lastnosti naravnih izolacijskih materialov iz konoplje, plute, lesa in ovčje volne, mentor doc. dr. Gregor Kravanja, somentor izr. prof. dr. Samo Lubej; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82727&lang=eng Manja Križaj, Prenova kamnite zgradbe na otoku Molat, mentor prof. dr. Andrej Štrukelj, somentorica izr. prof. dr. Kaja Pogačar; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82912 Aljaž Kumberger, Ocena osnovnega nihajnega časa zidane stavbe z umetno nevronsko mrežo, mentor izr. prof. dr. Iztok Peruš, somentor doc. dr. Mojmir Uranjek; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82647 Urban Tepeš, Poslovanje na gradbišču gradnje poslovnega objekta, mentorica izr. prof. dr. Nataša Šuman, somentor Simon Veličkovič; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82962 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Živa Doberšek, Luminiscenčni beton z dodatkom nereciklirane odpadne plastike, mentor izr. prof. dr. Andrej Ivanič, somentor doc. dr. Gregor Kravanja; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82738 Nikolina Škrilec, Luminiscenčni superhidrofobni beton z dodatkom mikrosilike in metakaolina, mentor doc. dr. Gregor Kravanja, somentor izr. prof. dr. Andrej Ivanič; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82714 Urh Jakop, zaključek študija brez zaključnega dela Jan Trebše, zaključek študija brez zaključnega dela II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Lara Fažon, Prometno - varnostna analiza s primeri ureditve križišča v Čakovcu, mentor izr. prof. dr. Marko Renčelj; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82952 Urška Červan, Prenova in nadvišanje stanovanjskega bloka s CLT moduli - energetska in statična analiza, mentor prof. dr. Miroslav Premrov, somentorica prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83087 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM STAVBARSTVO Denis Pirnat, Vpliv hrupa ozadja na govorno razumljivost v visokošolskih predavalnicah, mentorica izr. prof. dr. Mateja Dovjak, somentor Rok Prislan; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141490&lang=slv II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Miha Češarek, Analiza poslovnih procesov v gradbenem podjetju: študija primera, mentor doc. dr. Bojan Čas, somentor izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141202 Jasna Donevska, Ocena negotovosti pri izdelavi kart poplavne nevarnosti, mentor doc. dr. Simon Rusjan, somentor prof. dr. Matjaž Mikoš; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141740 Aljaž Frank, Predlog sanacije odlagališča Globovnik, mentor doc. dr. Matej Maček; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141206 Filmon Ghebremichael, Vpliv podnebno povzročenih sprememb značilnosti poplav na škodo zaradi poplav, mentor doc. dr. Simon Rusjan, somentor viš. pred. dr. Andrej Vidmar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140360 Tilen Kuzman, Zasnova sanacije zaplavnih pregrad na potoku Presušnik, mentor izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, somentorica asist. dr. Mateja Klun; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141491&lang=slv Agata Serwinska, Uporaba analiz sočasnosti pojava padavin pri določanju projektnih pretokov v Sloveniji, mentor doc. dr. Nejc Bezak, somentorica prof. dr. Mojca Šraj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139886 KOLEDAR PRIREDITEV 18.11.2022 ARCHTHEO '22 — XVI. International Conference on Theory and History of Architecture Spletna konferenca Carigrad, Turčija www.dakamconferences.org/archtheo 18.11.2022 CUI’22 – X. International Contemporary Urban Issues Conference on Informality Spletna konferenca Carigrad, Turčija www.dakamconferences.org/cui 6.-8.12.2022 2nd EAGE/SEG Workshop on Geophysical Aspects of Smart Cities Hong Kong, Kitajska https://seg.org/SmartCityHongKong2022 4.-6.4.2023 S.ARCH BERLIN – 10th International Conference on Architecture and Built Environment Berlin, Nemčija www.s-arch.net/s-arch-berlin 22.-23.5.2023 SMARTINCS’23 - Conference on Self-Healing, Multifunctional and Advanced Repair Technologies in Cementitious Systems Gent, Belgija https://smartincs.ugent.be/index.php/conference 29.-31.5.2023 15th International Conference Underground Construction Prague 2023 Praga, Češka www.ucprague.com/ 7.-9.6.2023 17DECGE – 17th Danube - European Conference on Geotechnical Engineering Bukarešta, Romunija https://17decge.ro/ 25.-28.6.2023 9ICEG - 9th International Congress on Environmental Geotechnics Hania, Kreta, Grčija www.iceg2022.org 26.-28.6.2023 NUMGE 2023 - 10th European Conference on Numerical Methods in Geotechnical Engineering London, Anglija www.issmge.org/events/numge-2023 3.-6.9.2023 IS-PORTO 2023 - 8th International Symposium on Deformation Characteristics of Geomaterials Porto, Portugalska https://web.fe.up.pt/~is-porto2023/ 17.-21.9.2023 12ICG - 12th International Conference on Geosynthetics Rim, Italija www.12icg-roma.org 28.-30.9.2023 11th International Conference on Auditorium Acoustics 2023 Atene, Grčija https://auditorium2023.org/ 14.-17.11.2023 WLF6 - 6th World Landslide Forum Firence, Italija https://wlf6.org/ Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net