31. številka.
V Trstu, v soboto 16. aprila 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
VBi dopisi hh pošiljajo ur»»ilniStvu v ulici Tor rente, 12. Vsak li*t mora biti fraukiran. Kokopini se ne vraćajo.
Inseruti (razno vrnte naznanila in po-Blani<,<») m- zararnnijo po pogodbi: pri kratkili ojjIumIi z drobnimi >rknmi ne plačuje za vnako beseiln X nov.
Naročnino, reklamacije in in ne rate prejema opravništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinost«
izhaja dvakrat na teden, vunko sredo in Soboto ob 1 uri popoluduo.
Cena z a vse leto h prilogu 3 for , za pol 3 for I»0 nov., za četrt leta ■ for.
nov — Edinost brez priloge stane za relo leto O for,, za pol leta 3 for., za četrt leta I for. iiO nov. — 1'osa-mezne številke ne dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnirah tobaka v Trstu po 5 nov., v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Biitr^prsko.
tt nov.
»V edinosti Je noS,«
Renegatstvo v Trstu in okolici.
Renegatstvo — največji ta slovenski greh, igra posebno v Trstu in okolici z uajvečjim vspehom svojo rolo. Renegatstvo deliti bi pa morali prav za prev v več razredov. Nahajajo se ljudje, kateri pridejo kot otroci prodoma Slovenci,) v italijanske ŠoIh, v kojih doni jim od vseh strani le »tujstvo« na ušesa, in v kojih n^ma njih materin jezik prostora. Enaki otroci pozabijo skoraj nehote na oni jezik, v koj'Mii so prve besede izgovorili — na oni jezik, v kojem jim je majka pri zibelki pela, da so mogli ložje zazibati se v sladko otročje — angelsko spanj«. Kod odrasli mladeniči in možje postanejo enaki otroci največi narodni odpadniki — rene-gatje. — Ni dosti, da nečejo govoriti v jeziku majke svojo, ter da popolnoma pozabijo na svoj rod, temveč pa še one:nu rodu kljubujejo, zaničujejo in zasramujejo jezik svoje matere! Grozoviti tiger — najstrašnejši zver, rjovi in tuli, kakor se je od svojih starišev — majke svoje naučil. — Čl ovek pa »krščeni« zaničuje jezik svoje matere in sramuje se v imenovanem jeziku govoriti! — Žalostno, a istinito!
Nahajajo se zopet ljudje, kateri so v svojem živenju spoštovali jezik majke svoje, a prišel je čas — potreba, in za malo novcev ali borno službu so prodali narodnost, prodali so mo-Stvo svoje.
Enakih prizorov videti je posebno pri volitvah. — Enaki ljude hoteli bi imeti po nekakem svoj poseben »ljudski jezik«, češ da oni niso Slovenci — ampak »bastardi«. Vrsta enakih ljudi ima se pa cel<5 za
PODLISTEK. Srce jej je počilo!
Spisal Maks W ntliurm: poslovenil Fran Št. Andn žki.
I.
(Dalje.)
Jovana Weraerjeva jo bila sirota, hci virtemberškoga častnika; posvetila so je odru 6o lo prod dvorna letoma, in njen trud imel jo vidne vspohe. Mlada deklica, gosposki rojena in odgojena, ni mogla sprijazniti so hitro z svojim poklicem, a pozneje so jej je oder vender priljubil. Dvaindvajsetletna jo bila še brezskrbna, nedolžna in vesela, kakor vsak otrok, dokler se ni seznanila z markizom de Castignier, kojega jo strastno in presrčno ljubila. On je njeno ljubezen popolnoma po vračal; radi tega moramo se lo njegovoj vroče-krvnoj francoskej naravi čuditi. Seveda se jo tn intimna zveza brzo zvedela v malem mestici, in misleči so so razcepili v dve jako nasprotni stranki. Jovanini prijatelji bo slutili, da bodo ona radi to zvezo jako nesrečna, a inarkizovi znanci posmehovati so se ter mislili, da igra primadona prav ročno svojo vlogo.
Omenjenega v«čera je bilo gledišče prenapolnjeno, le ona lož., prvo vrsto je bila prazna, ko pade zavesa po pesmici, s kojo se je predstava počela.
A ko zasvira godba ouverturo k Fillo
»Kranjce«! V svojej neumnosti trdijo namreč, da oni niso Slovenci, da so Kranjci ter da kranjsko govorijo in ne slovensko ! Kdo se ne bi sinijal neumnosti teh ljudi! — Pisatelj t^h vrstic je govoril s »trdim Nemcem« od pruske m»je. In oni Nernec mu je pravil, da ko je prišel v neko nem-Ško-avstrijsko mesto — razumel ni nič, — kak »r bi med Madjare priše1. šele ko je z ondotnimi ljudmi občeval, mogel se je dijalektu privaditi, da je potem »kot Nemec" »nemški« razumel! Omikani človek, kateri se je v Šoli neoiščin* naučil, ne bode gotovo pruskega Švaba razumel. In vendar je tudi Svab Nemec — prav N«mec! — Pisatelj teh vrstic je občeval uže z ljudmi raznih dežel italijanske države. Toda kak razloček med enimi in druzimi! če prav on italijanski urnejekot materin svoj jezik, mogel ni dostikrat pri vsej pazljivosti na pr. Napolitancev razumeti. — In svobodno lahko rečemo, da se vsak Slovenec in vsak Hrvat bolje razumeta, mnogo bolie, nego na pr. Furlan in Neapolitanec. No, in kaj porečejo k temu naši »tržaško-okoličanski Kranjci«. Ti ljudje sklicujejo se morebiti nevede in nehote na Napoleonovo uobo, ko je Ljubljana bila glavno mesto vse Ilirije in je toraj v onih časih bil tudi Trst z okolico pokoren glavnemu mestu kranjske dežele.
Zavednosti manjka, zavednosti in druzega ne; — slišal sem mnogokrat od preprostih ljudi, da, ko bi se Slovani (osobito južni) zavedali kot Nemci ali It lijani, ukazovali bi vsemu svetu! — To naj bi si dobro v glavo vtisnoli oni i-k<dičani, kateri pravijo, da so »bastardi« ali »Kranjci« — in ne Slovenci.
Spet med drugo vrsto reneg&tov
du Regiment, zasedejo prostore v praznej loži štiri osebe: markiz do Castagnier in tri dame. Najstarja v dragocenem črnem žametu, bila je prijazna stara markiza, mati Gastonova. Na njenoj strani je sedela deklica smejočega obraza. Bila je Gastonova sosta Ji e rt a — nevesta vojvode Heaupierskega. Tretja jo bila gospica Virginija de la Roche-Baudois, lepa mlada dedičina. Govorili so splošno, da je namenjena za bodočo gospodinjo na gradil Castagnier! — Imela je prijeten, se nedolžen otročji obrazek, iz kojega je vendar prav sedaj posijala neka srčna tesnoba — morda, ker jo Gaston tako zanemarja. V primeri z Joraninim pomenljivim obrazom ntegnola bi ostati brez vtiska na umetnika — a očesu novinčevemu ponuja njena gibka otročja gracija vsekako mnogo zanimivega.
Nestrpljivo je pričakoval gospod de lu Castagnier trenotka, ko zaveso vzdigno. Resno je poslušal, kar je mati govorila, a vendar je bil vidno ra/misl jen; njegove misli so so nahajale v silnej daljavi, dokler ga ni prebudilo gromovito ploskanje na-znanujoč, da nastopi Marija (Jovana). Morda je bilo ono pikantno veselje v prvem delu njeno vlogo prisiljeno, a ona sladka žalost v slovesu: „II faut partir" jo bila nepresegljiva. Ko je pela, zdelo se je, kakor da bi solze pretakala. Ko je končala, zavladala jo grobna tišina, a v hipu se jo ta v burno ploskanje spreme-nola. Cvctični šopki 80 prilotali od vseli strani.
štejejo se oni ljudje, kateri so, toee-Viije z nasprotniki našimi, popolno n-j'h duha jjavzamejo. Ko namreč vi dijo, da je narod naš po njpga nasprotnikih zasramovan in zaničevan, sramujejo se sami sinove naroda našega imenovati se, in sramujejo se i v njega jeziku govoriti. Enakim ljudem reklo bi se po domače, da se »butci«, silni butci, kajti na enak način postane marsikateri okoličan, ali pa celo »rojeni Kranjec — sangue purissimo Italiano«. Spominjal bi se pri tej priložnosti skoraj nekega »Erangolo«, kateri je postal z vso svojo družino — iz Kranjca Toskanec!
Skoraj v enako vrsto ljudi spadajo ljudje, kakor je na pr. novi openski »konŠljir«. — Znano mi ni, ako se imenovani poslanec kot okoličan v kratkih hlačah mestnih sej udeležuje, znano ini je pa, d-a kot okoličan z ono stranko glasuje, ka-lerej so oelo mestni poslanci italijanske narodnosti sovražni. Tako dela naš »Miče«, kateri je prav za prav orodje nekega gospoda, kateremu je društvo »Edinost« uže pokazalo, da mu je kos. O lkar je naš Miče mestni poslanec postal, tudi je menda strašno liberalen — čeprav ni pred par leti niti vedel, kaj je liberalnost. In ko so v mestnej dvorani proti milost, gosp. škofu kričali, da je vse č^ske duhovnike v svojo škofijo poklical, — obr-nol jo je tudi naš MiČe ž njimi, misleč si, da kar ti gospodje naredijo, vse je dobro. — Milost, tržaško-ko-perski gosp. Škof ni pač nobenega političnega namena imel, ko je dovolil, da npkaj Čeških bogoslovcev v goriškem semenišču Študira z namenom, da postanejo dušobrižci tužne Istre. Ustregel je s tem — le c sofi in tisoč isterskim prebivalcem, kateri uže leta po

V Virginijinih očeh so se prikazale solzice, — Gaston je obledel, kar je tudi njegova mati zapazila. Med naslednjim dejanjem pride vojvoda Beaupierski poklonit so svojej nevesti. Med tem odido Gnston iskaje priložnosti, da bi z Jovano tronotek govoril. — Gospod Estavar, podjetnik — „Sulpice" in gospod Bilfranc so se pogovarjali za kolisami.
„Bon soir Monsieur le vicomte, ali ni bilo petje izvrstno?* Pozdravi podjetnik prav zdaj došlega Oastona. Slednji se prikloni. „Nas mislite res tri mesece zapustiti gospod podjetnik P"
„Res", vmeša se basist prav inrzlo v govor, „a odškodnjomo Vas z veseloiger-sko družbo gospoda Jarny-ja!"
Gospod Bilfranc ni imel, kakor vidimo, kaj prijaznih čutov do markiza, menda ker je bil njegov največi prijatelj, baritonist Chevalier zaljubljen v Jovano NVernerjevo. Naj bo uže, kakor si hoče, to je vendar gotovo, daje plemenitaša jako zlobno pogledal, ko se jo ta obrnol, da bi pozdravil .jovano, ki je vprav sedaj vstopila v onej belej svilnatej obleki. ** kojej je bila na odru. Na njenih ustnicah so je prikazal tužen smehljaj.
„Ti bolehaš", zašepeče jej Gaston. „Ne, preljubljcni, — gledišče jo pre-napoljnono.u
„Ustregel sem tvojej želji", reče po-gledši jo skrbljivo, vzame iz šatulo prstan ter jej ga hošo nataknoti: „Smem, predraga

luhovnikih hrepetU. — Gotovo, ko milost, gosp. &|lyof poklical trumo Študentov iz »debele p.dente«, da bi v goriškem semenišču Študirali, in potem duhovniki slovanskim-isterskim prebivalcem postali, — dobil bi od mestnih 06'tov pohvalo, in zato bi tudi naš Miče glasoval. Mislim, da v Trstu vsak duhovnik dobro ve, da se more trdo zanašati na pobožnost in podporo v verskih rečeh oi slovenskih prebivalcev. Dokaz temu so z naš m ljudstvom prenapolnjene tržaške cerkve. Ako greš na. pr. v nedeljo v katero si bodi tržaško cerkev, videl bi Š, da je napolnjena z našimi ljudmi. — Slovenec bil je in bo, »za vero, cesarja in dom«. Ako bi hotel na pr. kak tujec videti v Trstu množino Slovencev, naj se potrudi do cerkve sv. Antona novega, in videl bode v eiif*j uri na tisoče slov. ljudstva, pogovar-jajočega se v svojem jeziku. — Tja naj bi prišli gledat nekateri gospodje iz bližnjega kraljestva, kateri imajo Trst za neodreš-'no mesto. Večina tržaškega prebivalstva čaka istinito odrešenja, — odrešenja vsegamogoČ-nega magistrata, in slovensko ljudstvo pa razen tega še odrešenja velikih krivic, ki se mu v narodnem obziru godć.
(Konec prih.)
Nj. Veličanstva ladija stolpnica „cesarjevna Štefanija'.
V četrtek jo bila v ladjedelalnici pri Sv. Roku poleg Milj jako pomenljiva, prava avstrijska slavnost, Spustili so v morje prvo stolpnico našo c. k. mornarice. — Pred vsem jo treba omeniti, da jo ta stolpnica izdelana po najnovejših načelih mornarske in bojne tehnike, in da je ves materijal, ki se je v to rabil,
Ona se mu no ustavlja. Nataknivši jej priprosti prstanek, poljubi njeno roko ter zašepeče; „Kedaj Ti smem še pripro-stejšega podariti ?tt
„Nikdar, Gaston !u reče mu ona žalostna.
Glas spremenivši nadaljuje: „Kako ljub obraz ima ona gospica, ki je s Tvojo sestro v loži!"
„Da — lepa, a okorna deklica, komaj iz šolo došla," reče on malomarno.
„Ona je jako lepa — Gaston — ide-jal, kojega sem smatrala Tebi za soprogo.* Z nestrpljivim vsklikom se obrne Gaston od nje. Prav sedaj pokličejo jo zopet na oder. Molče odide ona, med tem ko se Gaston de la Castagnier jezen vrne v svojo ložo. A ko Jovana zapoje svoj „Salut a la France", ohladi se tudi Gastonova jeza.
Vse gledišče se oživi: Gosp<> jočejo, gospodje ploskajo, in Virginja reče ga-nena Gastonu: „Gospod, bodite tako dobri, in vrzite jej moje cvetke!- Bil je jako lep šopek iz lilij, belih vrtnic in oraproti. Gaston vstane, stopi k vzboku ter vrže šopek tako ročno na oder, da pade prav pred Jovano. Ona se smejo prikloni. Občinstvo se ščasotna pomiri. Sledila je kratka operetka — a gospa do la Castagnier je odšla domov.
(Dalje prih.)
bil v Avstriji pripravljen, kar ▼ Avstriji nemamo le duševnih
kaže, da moći radosti, temuč da ae moremo tudi ponašati 2 našimi naravnimi pridelki, pa tudi obrt-nijskimi izdelki, tako sicer, da moremo v pomorsko-tohničnih stvareh postati cisto neodvisni od Angleške, kder smo dosedaj naročevali mnogo materijala za našo vojno mornarico.
Prva naša stolpnica ni posebno velika, manjša je od kazamatne oklopnice Tegetthoff; ali nje prednost je, da bo dobro zavarovana pred strelivom sovražnikovih ladij in da bo neizmerno gibčna ter jako hitro vozila. — Zadnja rusko-tur-ška vojna je namreč pokazala, da so manjše vojne ladije z veliko gibčnostjo in brzostjo v vojni veliko veče vrednosti, nego pa okorni železni velikani, in te nove poizvedbe so ae baje držali tehniki naše vojaške mornarice.
I)olo te ladije je trajalo uprav 2 leti. Delo je nadzoroval c. kr. nadinžener Josip Pegan, rodoma iz Avbera na Krasu, vrl rodoljub, načrte Je izdelal inžener Moric 8oyka, rodoma Čeh. Oklopnica „Štefanija" je dolga na površji vodne črte 85.iJ6 metrov, široka je 17 metrov, najglobokeje aega v morje 7.0!) metrov. Deplacement znaša 5152 ton., oklep je debel 230 mm., sega 1.37 m. pod vodo in v visočino 2.82 m., ter tehta 890 ton. Glavno orožje ladije sta dva 30.5 cm. Kruppova topova, stoječa na Armstrongovih premah (lafetah); vsak top tehta 48,5 ton., projektil (jeklena granata) 455 kg., smodnika so potrebuje za jeden strel 141 kg. Začetna hitrost znaša 530 m., največji streljaj 16 kilometrov, pri 15° elevacije 0.3 kilometra.
Ta dva topova sta nastavljena na krovu v oklepnem stolpu, na vsaki ladijini strani jeden. Razun teh dveh topov nosi ladija šest 15 cm. Kruppovih topov, ki tehtajo po 6,8 kg. in projektili po 51 kg. Smodnik za pojedine strele iz teh manjših ' topov tehta 28.5 kg., začetna hitrost znaša 610 in. — Dalje ima ladija dva 7 cm. topova in 11 hitrostrelk po vzoru Hotch-kiss. Preskrbena je ladija tudi z izvrstnimi napravami proti torpedovkam.
Razsvetljena bo ladija po vseh prostorih z Gramme-jevimi in Edison-ovimi električnimi stroji, ki dajo svetlobe za 40.000 sveč. Parna moč znaša 7 kg. na kvadratni cm.; parnih kotlov je deset, površje kotlov meri 1600 m2. Vsa parna moč znaša 11.000 konjskih močij, v eni uri bo ladija preplula nad 16 morskih milj. — Na Indiji je še mnogo drugih strojev za krmilo, kotvo, parne sesalke, topove itd. Po vsej ladiji je napeljana električna zveza. Poveljnik bo lahko na svojem mestu z razpeljanimi žicami dajal raznovrstna povelja.
Slavnost krsta nove ladije sama se je vršila pri najlepšem vremenu tako-le:
l'/.e opoludnč je bilo o morskih bregovih na tisoče in tisoče ljudi, ki so se vkrcevali v razne patnike in druge ladje, parnikov je odšlo iz Trsta sest velikih, mej njimi dva lepa Lloydova; na enega teh parnikov so se vkrcale skoro same više osobe, viši uradniki, častniki, državni poslanii obeh državnih polovic, mej njimi baron Suttner, opat Haus\virt, grof Čhotek, knez Trautmansdorf, baron Dubsky, grof Horberstein, Orelt, baron Zschok, baron Nadhernv, grof Coronini, Nabergoj, Stalitz itd., iz Ogerske polovice pa grof E. Zichy, Harkany, grof Tisza, Ilegedus, Ivanka in Miskatovič itd. — Videli smo tudi mnogo dunajskih, peštanskih, čeških, poljskih časnikarjev. Na drugih parnikih smo poleg mnoge domače gospode videli tudi kakih
vojvoda Štefan se svojo visoko soprogo, kumico nove ladije, začelo je strelati na gradu v Trstu, na vseh vojnih ladijah in v Miljah, na vseh parnikih ao intonirale godbe cesarsko himno, prav tako dve godbi v ladjedelalnici. Ko je nadvojvodski par stopil na suho, ga je prvi sprejel vice-admiral baron Sterneck, potem pa namestnik, baron Pretiš, vojaški poveljnik, fml. baron Kober, podadmiral Wipplinger, baron Reinelt, baron Morpurgo, vit. Strudt-hoff itd. Ti so visoki par spremili v dvorski paviljon, kder so nadvojvodinji poklonile gospa baronica Reinelt, baronica Morpurgo, in gospa pl. Dimmer tri prekrasne šopke, — Ko je bila vsa najviša in visoka gospoda na svojih mestih, je škof avstrijske c. k. mornarice, monsignor Jurij Račić blagoslovil ladijo, na kar je stopil vice-admiral baron Sterneck pred visoki par in s kratkem govorom jazložil pomen slav-nosti ter prosil visoko gospo, da blagovoli izvršiti čin krsta stolpnice „Cesarjevna Štefanija*. Nj. Visokost nadvojvodinja Marija Terezija je na to odgovorila: „V svesti si velikega pomena denašnje slavnosti, z veseljem krstim tukaj pred menoj ležečo krasno ladijo po najvišem povelju na ime „Cesarjevna, nadvojvodinja Štefanija.1* — Splavaj srečno v valove in skoz valove in nosi avstrijsko slavovenčano zastavo vaelej častno, dokler te skupaj drži tvoj jekleni oklop." Nato je nadvojvodinja pritisnola na električni aparat: v tistem hipu so je na ladiji razpočila botelja šampanjca in ponosno se je začela ladja (pomikati na podstavi v morje, v enej minuti jo bila ponosna ladija v morju ter je splavala daleč kje proti Skednju.
Ko se je to zgodilo, godilo je kakih 8?godeb cesarsko himno in streli so se odmevali od vsih stranij; mej tem ko so mornarji na jarbolih nastavljeni kričali krepki svoj „hurra", — drugo ljudstvo pa „evviva", „živio", „hoch", „eljen" itd. — To vam je bil res veličasten moment na morju. Po dovršenej tej slavnosti si je dal visoki par predstaviti se višega mornarskega inženirja g. Pegana, kateremu so veljale razne čestitke najviših in visokih osob.
Zdaj se je sopet vse v najlepšem r*du veselo vračalo v Trst. Slavnost ta j je bila krasna, prava avstrijska, knkoršne j v Trstu uže mnogo, mnogo let ni bilo. j
Da so jo Lahoni gledali nekam od j daleč in prav pikro, so razumi samo po j sebi, ali upali si niso nobeno demonstracije v zmislu onih leta 1882.
Velikanska ta avstrijska slavnost na obalih sinjega jadranskega morja so je izvršila v zadovoljnost vsih pravih patrijo-tov in pokazala, da je ogromna večina tržaškega ljudstva pošteno misleča ter da se dajo v Trstu izvršiti patrijotični čini k t ljubu Iredentarstvu. Naravno pa je, dal lahonski listi o vsej stvari le na kratko in nekam kislo poročajo.
upravnega leta zopet postavi na 1. dan meseca novembra, od druge strani pa se svetuje 1. dan meseca julija. Sprejeti se utegne poslednji- priporočilo, ker je gledč del državnega zbora ugodniše.
V O p a v i so zaprli sedem delavcev, pri katerih so našli anarhistična pisma.
Mej češkimi in madjarskimi časniki š»* vedno traje huda vojna. Znano je, da so Čehi zahtevali, naj se na bankovcih ne le v nemškem in madjarskem, temuč tudi v vseh družili državnih jezikih zapiše njihova vrednost in da so v državnem zboru glasovali za ta predlog, ki je pa padel, ker je finančni minister izjavil, da so Madjari temu nasprotni. Ta madjarska brezozirnost je Čeho po pravici razžalila in vsled tega pretč, da ne bodo kupovali poljskih pridelkov z Ogerskega. Madjari pa temu nasproti odgovarjajo, da z Češkega ne bodo naročali obrtnih izdelkov.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Rumun-ska vlada je začela ostro postopati z bolgarskimi beguni ter ukazala policijskim oblastim, naj bivanje na Rumunskem dopuščajo le takim Bolgarom, ki morejo dokazati, da imajo določen poklic in pošten zaslužek.
Iz Crnegorese poroča v „ Obzor", da je papež dovolil, da se sme v novo ustanovljene]' riinsko-katoliškej vrhovnej vladikovini v Črnejgori, s sedežem v Baru, rabiti slovanska liturgija. — Mi nemamo nobenega vzroka dvomiti o tej vesti, saj taka dovolitev ne bi prva bila, čeprav dobivamo v zadnjih časih vrhovne dušne pastirje, katerim sv. Duh ni dal daru jezika, kakor njihovim prednikom, apostolom, na binkoštno nedeljo. Naj bi pomislili tisti, katere zadeva, ali to ni katoliškej veri strašno škodljivo, vzlasti v času, ko se boju jemo za narodne pravice P ali to morebiti ni greh zoper av. Duha? Mi trdimo, da je, ker sv. Duh je dal apostolom oblast
Računi so še VBi v županijskoj pisarni od 1. 1880. do 1885. od gospodarskih svetov Povir, Mrče in županije, ako tudi so se že davno predložili; kaj poreče deželni odbor v Gorici, kdo bode platil kazen po postavi občinskega reda?
Zali Bog, tudi gospodarski svet v Po-virju ni nič na boljšej podlagi, naj bode le rečeno, da je za načelnika po volji župana izvoljen istega sorodnik, ki je ob enem tudi gostilničar, to je prava dvojica. O uboga občina, kam si prišla? saj imaš dosti sposobnih mož, ki bi mogli dobro gospodariti.
Cerkvene slavnosti v velikonočnih praznikih so se v pravem redu in sijajno vršile, petje pod nadzorstvom gospoda učitelj a in dobro izurjenih 12 sokolov, posebno pri vstajenji aleluja, in pri raznih sv. obredih teh praznikov, bilo je tako, da ti je srce od veselja igralo in solzice v očeh budilo; štejem si v dolžnost, da naznanjam, da je cerkev povirska prav lepo okrašena; ko vanjo stopiš, vesolje te obhaja; s tako obilim in bogatim lišpom bi se mogla vsaka mestna corkev ponašati, vsake praznike opaziš kaj novega, za te praznike ste se kupili dve banderi in dve lanterni, tudi to je pohvaliti, da povirski fantje se deleže od starodavnih časov z raznim opravilom pri cerkvenih obredih.
Čestitati pa je v prvej vrsti mnogo zasluženemu gospodu župniku, kot nevtrud-ljeinu delavcu v gospodovem vinogradu. Bog ga živi še mnogo let!
Domače vesti.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je potrdil v kranjskem deželnem zboru sklenem zakon, glede nekaterih predrugačb zakonskih določb, nanašajočih se na obdelovanje ljubljanskega barja.
Avstrijska deputacija za določitev deleža skupnih troškov je v četrtek opoludne izvolila pododsek; Izvoljeni so bili vanj: Revertera, Dumba, Javorsky,
3 do 400 tujcev iz notranjih dežel, in je j Kaisel, Poklukar in Menger; ob dveh
popoludne je imel pogovor pododsek ogerske deputacije, zvečer pa sta oba odseka imela skupen pogovor.
Poslansko zbornice načelnik dr. Smolka je uže razposlal vabila poslancem in bode, kakor smo uže poročili, prva seja 23. t. m. ob 11. uri do-podudne. Na dnevnem redu je več poročil o raznih prošnjah in poročilo proračunskega odseka o prošnji občinskih zastopstev sodnega okraja Lezajsk v Galiciji in tamošnjih obrtnih zadrug za ustanovitev davkovskega urada v Lesajsku. Razprava o proračunu se prične v drugej seji.
Mej ministerstvi i najvišjo računsko oblastjo se uže dalj časa vrše razprave zastran promombe upravnega leta. Nekdaj se je upravno leto začenjalo 1. novembra, potem pa se preložilo na navadno aolčno leto in se toraj zdaj začenja 1. januvarja. Ali znano je, da državni zbor doslej še nikoli ni mogel rešiti proračuna do 1. januvarja in da je bil vselej primoran, vladi dovoliti, da smo davke pobirati do konca aprila ali maja. Temu se hoče s tem v okom priti, da se upravno leto v drugej dobi prične. Od nekatere strani se priporoča, naj se začetek
bila skoro na vsakem parniku zastopana skoro vsa Avstrija; slišala se je nemška, slovenska, češka, poljska, hrvatska, madjarska, italijanska govorica, in tujci so občudovali v vseh teh jezikih krasoto tržaških bregov. —
Ob 1 uri pop. so vsi ti parniki, ki so imeli razne godbe na krovu, odpluli pjoti Sv. Roku, na vseh teh ladijah peljalo se je gotovo nad 4000 ljudi, par tisoč se jih je pa peljalo z vozmi in ob bregovih Sv. Andreja do miljskega zaliva stalo je množice na tisoče in tisoče. Ko priplujemo pred ladjedelalnico Sv. Roka, se nam pokaže prekrasen prizor. — Tam je stal železni velikan, na strani so bile mnoge tribuno za goste, vse krasno odi-čeno v zastavah, pred tribunami je bil dvorski paviljon za nadvojvodo Štefana in njega visoko soprogo nadvojvodinjo Marijo Terezijo. — Pred ladjedelalnico pa so bile zakotvene 4 vojne ladije, na katerih je plapolalo na stotine zastav in zastavic. — Vse to in pa cela flota drugih ladij delalo je na tujca veličasten ncpozabljen vtisek.
Ko je ob 2 in pol uri pop. prikurila jahta „Fantasie", na katerej je bil nad-
NJ. Vis. maršal nadvojvoda Albrecht
slavi 25. t. m. 601etnico svojega vojaškega službovanja. V to svrho so uže sedaj delajo v vojaških krogih velikanske pri-jezikov, da so mogli vsem narodom v njih > prave, ter se pričekujejo tudi vojaške jeziku oznanjevati sveto vero; nam Slo-1 deputacije iz Peterburga in Berolina. vencem pa so so začeli v zadnjih časih i Nj. Visokost nadvojvoda Štefan se svojo dajati taki apostoli, ki v našem jeziku ne ; soprogo se jo odpeljal po jahti „Fantasie" morejo oznanjevati sv. vere; to jo toraj v Opatijo.
nasprotno dejanju sv. Duha in prav zato j odlični gosti. Iz vsih krajev cesarstva je tudi greh zoper sv. DuhA. — To ,ie;je prjgpelo k slovesnosti v četrtek mnogo naša logika i naša pamet; čepa nam kdo; odlične gospode, koja je prisustovala spu-dokaže, da nemamo prav, da smo v zmoti, g^enju oklopnice „Nadvojvodkinjn cesar-pa se spokonmo in porecemo: „Mea culpa !tt j jevna Štefanija" v morje. Videli sinov O tej stvari bi bilo mnogo govoriti, a j prvej vrsti grofa Avgusta Zichv-ia, sto-ona jo preozbiljna in prežalostna in lahko vernerja iz Reke, grofa Ljudevita Tisza provzroči osodopolne nastopke. Katoliške! kneze Auersperg, Solma' in Lamberg! vere oznanjevalci so bili od nekdaj pravi; gl.ofe Kuefstein, Cavriani, TIovos, Wilczek, prijatelji i zaštitniki naše iiarodnosti^oni j u008> paltfv, I)„bsky, Motek, Za\vitz, Na-
dasdy, Ileberstein, Eichelburg, Collalto, R. Montecuccoli, Trauttmansdorf, F. Meran; dalje barona G. Suttner, državna poslanca Pirquet in Nadherny, Contre-Admirala Spaun; dalje prelata jlanswirth z Dunaja in A. Kari iz Melka in v ostalim mnogo odličnih časnikarjev iz glavnih mest in poslancev iz ogerskega državnega zbora.
Vojne ladije, katere so priplule v Trst, da prisustujejo spuščanju v morje oklopnice „Štefanija", so od plule zopet v četrtek zjutraj v Pulj. Ostala je samo kor-veta „Minerva" tu.
nam so narodnost zvesto čuvali in ohranili, oni so bili skala, na katerej so se razbili vsi navali zoper našo narodnost; odmaknite nam to skalo in vi ste nam vzeli, če ne več narodnosti, gotovo pa vero. „Sapienti sat".
O avfganskem mejnem prašanji je začela angleška vlada naglo odjenjava'i. „Reuter's Bureau", namreč poroča, da je angleška vlada pripravljena dovoliti, da se Rusiji odstopi en del na Amu-Darji ležečega ozemlja, katero imajo sedaj Avfgani v vlasti, proti temu, da se Avfgani drugod odškodujejo. Angleška vlada se je kaj naglo začela Rusom dobrikati, to jo zna-
slanci
Članovi gosposke hiše in državni po» ii, kateri so bili nekaj dni Trstu, so
menje, da se boji za Indijo	flf> 0(, y u Llydoveni parniku „Mars«
Za Indijo se je Angležem toliko bolj pu|j	r	"
bati, ker so od Rusov podvrženi Turk- J. . . .. . .... meni AvfgHnom veliki sovražniki in toraj I , Prl OOpolflitnoJ volltvi enega sveto-
silijo Ruse, naj Avfgane napadejo. Oni so •valca ,v mestnl z.?,or tr1otJ° vo,iln« «ku-imeli namreč, dokler so bili še samostojni, j !nn.e' k\	vrt!! 11 zat^J°	otdalo
vedne mejne prepire z Avfgani in vselej .)0 iz'nel 1972 volilcev 674 svojo glasove so te zmagali, toliko bolj so nadejajo, da,"! I"1 .1" 646	lzVn,ien k>"ididat
starega sovražnika pod ruskim vSdstvom I ?be'' 8tr»'!k. 8-Gu.do Porenta. Udeležitev popolnem ugonobijo. Pri tacih razmerah U? J11?. J®?«	«« pa
o prav lahko mogoče, da Rusi, združeni!"1 Čuditi, ker ni^ bilo mkacega tekmovanja s Turkmeni, planejo v Avfganistan in potem i tc\ Pn ^danjej ustav, mestnega sveta :o zgodi, da s pomočjo Turk- ^lo jednako, kdo je izvoljen. Danes se
°	, .!	, r/.vršil <> i vh vohfvi v nrvAi J;m»<.;
so prav lahk menov in Avfganov v kratkem času udarijo v Indijo.
DOPISI.
V Povirju, 11. aprila. — [Izv. dop.] (Našo županstvo in njega zadeve, cerkvene slavnosti). — Draga mi Edinost, zadnje obljube sem si spomnil, da Vam, dragi čitatelji, kaj zane-mivega poročim, prosim, pazljivo čitajte.
Od kar se je izvolilo novo starešinstvo in župan, vedno so seje ter utegne biti več sej, nego je ininolo tednov od novo rojenega župana. Kaj so obrodile te goste in nepravilne seje, to naj si vsak po svoje tolmači; pod sedan jim županom se ni nič kaj koristnega storilo; do de-našnjega dno ni še sestavljen preudark za skupne potrebe županije za 1. 1887. kar je neobhodno nujno.
izvršite dve volitvi v prvej skupini. Pro-gressova stranka priporoča te le dva kandidata: Karol Girardelli in Robert Pre-schern; tako imenovana patrijotična stranka pa ni postavila nobenega kandidata. Oba omenjena se torej imata smatrati za izvoljena.
Letni občni zbor del. podp. društva
v Trstu bode jutre popoludne ob 5 uri v dvorani tržaške čitalnice. — Želeti je, da se ga vdeleži prav mnogo družabnikov in druždbnic.
Tržaško in goriško veteransko društvo imata jutre ob istem času svoja letna redna občna zbora. Veterani Slovenci, toliko tržaškega, kolikor goriškega društva naj jutre predlagajo, da vodstva obeh strogo in pri vaakej priliki spoštujeta slovenski jezik, ki je jezik večine.
0 zadevi Matcovlch-Calvi se je končala v četrtek pravda pred tukajšno sod-nijo. Brata Calvi, koja sta o svojem času napadla na javnej ulici izdajatelja lista
„Mattino", o katerem napadu smo poročali, bila sta obsojena vsak na 80 gld. globe in na povrnitov sodnijskih stroškov.
Vesela šolska vest. Kakor doznamo, iz dobrega vira je ministerstvo na predlogo g c. kr. dež. šols. nadzornika vka-ralo, da se ima prihodnjo leto slovenščina na tržaškej državnej gimnaziji v vsih raz-redah za Slovence obligatno podučevati. — Tudi to je korak naprej!
Hrpeljska železnica, ki bode v kratkem dodelana, je od postaje v Ilrpelji do
S ostaje pri sv. Andreji 18'fl kilometrov olga, tir ob morskem obrežji pa 2 8 km. Daljava mej posamičnimi postajami je naslednja}: Iz Ilrpolja do Drage 4-7, iz Drage v lioršt 5 3, iz Uoršta do sv. Andreja 8 0 km. Na vsej progi je 87 objektov, mej njimi zidanih mostov, ki imajo od 1 do 9 oken od 6 do 12 metrov širokih. Železnih mostov je 14. Galerij v skalo ▼sekanih je 5, njih dolgost 223, 47, 82-2, 97 in 224 metrov. Delo na tej železnici pričelo se je v novembru 1885. leta in se dovršeno v državno upravo izroči dne 30. junija t. I. Na tej progi delalo je doslej povprek po 2400 delavcev. Hitrost vožnje določena je na 30 kilometrov v jedni uri, torej se bode iz Trsta v Ilrpelje vozilo v pičlih 40 minutah.
Orožne vaje reservnlkov. K letošnim vajam v orožji so poklicani: 1. reservniki nabornih let 1882, 1880 in 1878; 2. v stan reserve premeščeni nekdanji enoletni prostovoljci drugih nabornih let, katerih službena dolžnost po njih daljšej odsotnosti trajo manj od sedem let in ki so dolžni opraviti še več orožnih vaj, nego bi po nabornih letih nanje spadale; 3. tisti reservniki, ki imajo nadomestiti orožne vaje za leto 1880. Trajale bodo vaje 13 dni in dotičniki dobe posebne pozive k njim.
Vreme smo imeli zadnje dni uže jako prijetno, včeraj pa je vzropotala mrzla burja z dežjem. Čujemo da je na Krasu padlo mnogo snega in da se je zopet bati žametov, ker divja tam silna burja. Po tržaškej okolici je včeraj popoludne na-letaval sneg. Pač čudno vreme to! Tržaške novosti:
O slovenskem napisu na IIr-peljskem kolodvoru. Pred nekaterimi dnevi je zagnal nek tržaški židovski list, kakor smo to uže omenili, strašen krik proti namerjavenemu slovenskemu napisu na hrpeljskem kolodvoru. Opekel si je dobro svoj umazani jezik, toda po-8tal je vsled tega še drzneji. Včeraj je govoril zopet o tej zadevi in pripoveduje z neizmernim veseljem, da se je obrnol o tej zadevi nek mestni zastopnik na magistrat in predložil, naj magistrat na vse škripce agituje proti slovenskemu napisu. Skrbeči mestni očetje so svojega vrednega druga pomirili ter z neko gotovostjo obljubili, da napis gotovo ne bode v slovenskem, ampak samo v italijanskem in iz posebne milosti tudi v nemškem jeziku.
—	Mi pa proti takemu postopanju energično protestujemo ter nikdar ne dopustimo, da bi taki ljudje našo enakopravnost gazili in nam so rogali. — Slovanov nas ima dosti v Trstu, da moremo z ze-dinjenimi silami tudi kaj doseči ter se tudi nadejamo, da bodo naši vrli poslanci to stvar na merodajnem mestu čvrsto zastopali in opozorili vlado na to brezobrazno kričanje in hujskanje tržaških Židov.. Videli bodemo tedaj, kdo so bodo konečno smijal.
Izginol kancelist, Edvard Ra-daelli je služboval do 14. decembra p. I. pri tržaškej deželnej sodniji kot kancelist. Bil je tega dne od tam premeščen, toda namesto da bi nastopil novo svojo službo, oddalil so jo iz Trsta in ni bilo več o njem slišati. — Do zdaj pa seje doznalo, da je pridržal vrli uradnik do 20.000 goldinarjev poverjenega mu denarja za se in pred strahom, da pride njegova nepoštenost na dan, odnesel je pete.
V i ti s k i b r a t c i. V gostilni „Alla Cittfi di Sebenico" v ulici dol Toro sta so sprla pri kozarcu dva dobra prijatelja, namreč Ivan Skočil- in slikar Jurij Caprin.
—	Ker sta bila svoje merice uže izpila in ker orožja ravno ni bilo pri roci, metala sta si drug drugomu prazno kozarco v glavo. Konec pravde je bil, da sta so napotila oba krvaveča v lekarno, kder so ju obvezali. — Prijateljstvo pa je tudi pri kraju.
Z b 1 a z n e 1 a jo v četrtek na ulici Belvedere (i()-letna vdova Marija Viligianti iz Tržiča. — Straže so spravilo siroto v mostno bolnico.
B o ž j a s t. V četrtek zvečer jo zvila božjast 47-letnega natakarja Josipa Pomami iz Ljubljane v novej ulici. Zgrudil se je na tla in se ranil na glavi. Mimo-gredoči so ga odnesli v bližnjo lekarno in ga spravili potem na dom.
Nesreče. Pri slovesnosti v četrtek je bila mej ostalim tudi na parniku ,Risano" mnogo gledalcev. Nek gospod in nek deček sta se pretežko naslonila na ograjo na parnikovem krovu, ista se je pritisku udala in oba sta padla v morje. Gospod je bil kmalo iznevarnosti. toda dečka so mogii mornarji po težkem trudu še le spraviti na krov. Ni se več zavedel, kajti povžil je mnogo slane vode. — Pomagal mu je nek slučajno navzočni zdravnik in ga spravil na dom. Danes mu je uže bolje. — Čoln „Pfeil" društva „Adrija" so je blizo Llovdovega arsenala prevrnol, ter je padlo sest oseb v morje. Bližnji mornarji so jih spravili srečno na kopno, toda čolnič se je prelomil. — 47 letni težak Anton Grabner je nakladal na trgu Dogana zaboje z obleko na nek voz. Slučajno sta se dva težka zaboja prevmola z voza fn eden mu jo padel na desno nogo in mu jo stri. Odpeljali so siromaka v bolnico.
Policijsko. 20-letni mizar Ivan S. je ukradel svojemu očetu 6 goldinarjev. — Razjarjen oče je dal svojega sina takoj zapret. — Težak Anton Z. je ukradel gospej Amaliji B. novčarko z 2 gold. — Stražarji so ga kmalo zatem našli pri čaši piva in ga spravili pod ključ. — Neka Edvard Rath in Ivan Cescutti sta se stepla na cesti pri sv. Ani. — Cescutti je dobil s kamenjem udarec po glavi, da je moral v bolnico, Ratha pa so zaprli. — Težak Ljudevit P. je nakladal limone v novej luki. Spravil je pa tudi 24 komadov po žepih, da bi si žejo ž njimi hladil. Opazoval ga je pa nek stražar, koji mu je konečno kislo breme odvzel in njega spravil v zapor. — Gospa Aurelija R. je pustila včeraj popoldne samo nekaj časa vrata svojega stanovanja v hiši št. 21 ulice Acquedotto odprta in se oddalila po svojom poslu. Porabil je priložnost nepoznat tat in je odnesel neko odejo vredno 24 gld.
Sodnijsko. 14. t. m. je bil obsojen 34-letni G. F. iz Pirana radi pijančevanja in izgredov na 8 tednov zapora. — Anton Pobega, koji je bil obtožen tatvine, bil je nekrivim spoznan in obtožbe rešen. — Včeraj pa je bila obsojena Helena Surina radi hudodeljstva težkega telesnega poškodovanja na 2 meseca težke, in oštir Matej G. radi proneverjenja na 6 tednov zapora.
Iz BarkovelJ nam pišejo, da so se vršilo tam te praznike kaj slovesno vse božje službe; posebno veselo je bilo ljudstvo novega božjega groba in pa krasnega lišpa cerkve, za kar gre vsa zasluga izvrstnemu, Btrogemu, a skoz in skoz po božjej volji delujučeinu župniku, v. č. g. Černetu, ki v svojej osobi združujuje potrebno odločnost in pravo ljubezen do svojih ovčič. Bog ga nam ohrani mnogo let!
Vodja goriške zastavljavnice, g. Dominik Lovisoni je umrl pred nedolgo; pa kuratorij mu je uže imenoval naslednika v osobi vsega spoštovanja vrednega, Slovencem pravičnega števerjanskega župana, gosp. Konrada pl. Fabrisa, katerega rajnki oče je bil pred Lovisonijem ravnatelj istega zavoda, kateri je tudi velike važnosti za goriške Slovence.
Ukraden dinamit. Dalmatinskemu društvu za premogokop je bilo ukradeno po noči od 12. do 13. t. m. iz zaprtega skladišča 135 kg. dinamita. — Bog ve, kaj nameravajo tatovi z njim !
Znani francoski rodoljub Jacques Kable je 8. t. m. v Strasburgu umrl. Rodil se 7, maja 1830 v Alzaciji. Leta 1853 jo postal advokat v Strasburgu, 1859 hranil-nični vodja, 1881 jo bil umirovljen. Leta 1878 jo bil v Strasburgu voljen poslancem v nemški državni zbor. V državnem zboru je v imenu alzaško-lorenskoga prebivalstva vložil protest proti zvezi z Nemčijo. Za časa obleganja leta 1870 je Kablč vodil podporno društvo za ranjence. Leta 1871 je bil član francoske zbornice in odposlanec alzaški v Berolinu. Nemški državi jesbil velik nasprotnik in izgnan bi bil, da gu ni smrt rešila pregnanstva.
Bismark ima še vedno srečo.
Poraba tobaka. V letu 188f» se je v Avstriji skupilo za tobak 75,359.424 gld., tedaj za 1,508.177 gld. več, nego v poprejšnjem lotu. Tobaka za noslanje se jo porabilo 77.257 kilov manj, in za pušenje 369.840 kilov manj od poprejšnjega leta. Pri cigarah seje opazilo, da se cigar boljše vrste vedno več porabi. Britanik so jo skadilo 363.871 manj, za en krajcar dražjih trabuko pa 002.552 več od poprejšnjega leta. Poraba kratkih cigar po 2 kr. se je pomnožila za 741.610, dolgih za 1,740.554, kub po 4 kr. za 19,496.252 in portorik za 11,415.829. Cigaret se jo prodalo 420 milijonov, tedaj za 80 milijonov več od poprejšnjega leta.
Sari]« — alah« kupčija, cene sa pomikajo nazaj Pom»ran<*.♦*, limoni f	do 6, roŽiii
pulješki f, ti.. 10 urški f. 4oO do 5, fig-* v vuiir.h f. lO, op:ii:* f 19 do 2u, cvet>« rame
f. 13 do 17. Kletne r. lrt do 2.~j, Sultanina f. 18 do 30
Olja — alab.i kupčija, cen* iako ugjdna Za kupce. [>un«»« stane jedilno oije f. 33 do 38, namizno f. 48 do «3. bombažno angleško f. 21 do 25, ameriško Cincinati f 32 -io 33
Petrolje — rutko f. 7, in Se 7a kuk procent ceneje; amerikansko f. 87,j do 9
Domači pridelki — popolnoi. a zanemarjeni — ližol rudeči f. H, beli f. 9, bohinec f. 9 do 9oU, k oku f. KhVJ do 11. manlo dobro in najboljše štajersko f 84 do 90.
Žito — fikorotiob' ne kupčije; najlepšo rusko pšenico, bi se dobilo po f. 10 z 2 do 4 po sto odbitkom.
Riž — malo kupčije Italijanski »tane f. Iti oO do 2'2, birmanski f 11 50 do 15. Tudi to kupčijo je Reka Trstu izpodvila.
Lta — cene j:iko slabe, pri vnem tem, da je zdiij boljše prašanje po njem za Italijo in Levatito.
Seno — Še preoej lakuiio in stano dentts konjsko f. 1 «0 do I 80. volovsko do f 2.
Borano porodio.
Mlahovost mi vsej črti; pri vsem tem pa je tendenca za kurze drž. papirjev najboljša, kiirzi pa jako trdni, k»-r v obče prevladuje menenje, tla bodi v kratkem sont nastopila >hau8NK». — Kurzi valut in deviz co postali nekoliko slabši.
Dunajska borsa.
dne 15 aprila.
Kreditnu delnico — — —	— — —
London 10 lir Rterliu---— — —
Francoski napoleonilori —	— — —
C. kr cekini — —"— —	— — —
NeniSke marko — — — —	— — —
A. MAYER-jeva
zaloga piva v Ljubljani
priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno IZ-vožno
pivo v steklenicah
iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 25 in 50 steklenic. 12—3
Potres ob sredozemskem morju.
Narava deluje vedno v strašnem nasprotovanju. — Svoje najlepše proizvode na grozovit način ali podira ali pa jim vsaj doda koji strahovi „Memento inori", kateri Človeku brezbrižno uživanje zabranjuje. Tako pretf v divnem alpinskem svetu poguba in smrt po zametih in povodnjah, tako stoje v sredi napolitanskega in sici-lijskega raja strahoviti vulkani, koji so uže čestokrat divno zemljo hipom spreme-noli v grozno puščavo in tako je narava pred malo dnevi zemeljski raj ob morskej obali med Genovo in Nizo po strašnem potresu spremenola v razvaline in napravila iz raja — pokopališče. —
Kateri pesnik bi bil sposoben, da napiše grozoviti vtisok grozovitih dogodkov na pepelnično sredo v Nizi ? V središče nebrzdanega predpustnega veselja trešči enako strele iz jasnega neba strašen potres ter zagrmi brezbrižnemu ljudstvu kakor trombenta sod njega dne strašen: „Memento mori! — Spominjaj se smrti!"
Vsa cvetoča zemlja se trese, hiše se majo, pokajo in rušijo, in po cestah drvi se strašnim vpitjem preplašeno ljudstvo. Mnogi imajo še krinke pred obrazom, kakor so jih imeli pred malo trenotki še v plesnej'dvorani. — To je zmešnjava iEnotni drL do,S
neopisljive tragike in grozne ironije! Sto j ziata renta_____
in sto ljudi beži v božjo hišo, da tam 5°/„ avstrijska renta--
prosi Najvišjega pomoči v silnoj stiski — j Delnice narodne banke — in zdaj nastano zopet grozen ropot in j vriše in zidovje pokoplje v svojih razva- j linah nebrojeno štovilo nesrečnežev! — Toda dosti je strahu in groze, — dosti, nadajmo se za dolgo, dolgo časa! — —
Popolnoma naravno je, da se pri vsakej enakej nesreči vsakdo povprašuje po vzro-cih te strahovite prikazni. Davno uže so se opustile vraže srednjega veka, ali vendar vedno napredujoča vednost še ni v stanu, da raz tolmači popolnoma gotovo vzroke, ter ovrže vraže z natančnim, naravnim razjašnjenjem. Kazni nazori, kateri so se uže objavili o potresih, nasprotujejo tako močno drug drugemu, daje navidezno nemogoče vse v eno jasno misel zediniti. Tu hočemo samo o enej teoriji govoriti, in drugo mimogrede omenoti, kateri ste bržkone tudi pravi, akoprav se ne more trditi, da bi bili uže dokazani.
Sploh jo neoporekljivo, da se poprime občinstvo najraje onih znanstvenih teorij, koje more najbolje razumeti. Tako lahko razumljivo teorijo je postavil o potresih profesor Itudolf Falb in gotovo je dandanes večina nestrokovnjakov o resničnosti njegovega razlaganja prepričana.
Falb razlaga namreč vzrok potresov na ta lo način:
Po naravnoj, davno dokazanej postavi vpljivata solnce in meBec na površino, zemlje, ter provzročujeta plimo in oseko morja. Ako stojita mesec in solnco proti zemlji v takem položaju, da njune moei skupno na zemljo vpljivajo, (konjunk-cija), tedaj jo p 1 i m a mnogo večja, kakor v nasprotnem slučaju, kadar namreč stoji zemlja med luno in solncem, ter se tako rekuč obe moči protiviti in oslabuje ena drugo. (Opozicija). V tem zadnjem slučaju je tedaj razloček med oseko in plimo mnogo manjši, kakor v prvem. — Resničnost ovih nastopkov so nam učenjaki uže davno dokazali. —
Na temelju te resnice pa je napravil Falb velik korak naprej ter rekel: Y sredini zemlje so razbeljene tvarine, to je dokazano; te tvarine stopijo mnogokrat po vulkanih v raztopljenem stanja na površje zemlje, tedaj moremo zaključiti, da so tudi v sredini zemlje raztopljene, toraj tekoče. Ako imamo tedaj tudi v sredini zemlje morje raztopljenih tvarin, popolnoma naravno je, da vpljivata luna in solnce na to žareče notranje morje prav tako, kakor na morje na površju naše zemlje. In ako ima to morje v srodi zemljo svojo plimo ter njegovi ognjeni valovi z grozno silo butajo ob trdo zemeljsko skorjo, kaj ni popolnoma razumljivo, da se mora vsled silnih udarcev ta skorja stresti P
(Konec prih.) Tržno poročilo.
Kava — vsled jako ugodnih poročil iz Amerike je bilo te dni tukaj po kavi živahno ptušatij m so inv tnlki gahtevali aopet više cene — Prodalo ae je le dni !K0O vreč. loive Rio no f f-8 d o 90, 1000 vreč Santo« po f K9 do 100, 300 vr-<* S Doiniiigo p ■ f. 95 <to 101, •100 vreč Javu Mal. po f, 97 do 102. Portonceo stane f. I0j do 120, Ceylon plarit. J. 1U0 do T. 139.
Sladkor. — Vs- kaže, da ne kupčija se sladkorje m nopel zbo jšuje, In ker so došla tudi od drugod upodt a noroćil«, so cene postale jako trdne ju c< 16 za spoznanje boljše. Prodalo se je tu dni <»000 vreC sladkorja po f. 17*75 do 20.
v bankovcih — — gld v srebru — — — _
81-05
H l-95 113 — 97 10 870-— 28M-30 126-90 10-01 "s 5.95 «2.52
Androna Ousion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrsta najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljutev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-26
JULIJU G RI M M,
dežnikar, Barriera Vccchia št. 18
je zelo bogata zaloga solnčnikov /a gospe, za jako nizke cene. — Solnčiiiki za gospodo od 1H) liovč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. (S5)—104
^asasEBasi nssssis^
(sf p
m
h m\ m m m m
Moda
Podpisani naznanja, da ima veliko zalogo slamnikov za gospu, otroke, za gospode, finih in priprostih, tudi za okoličane, vsake barve in oblike, nailalje pere slamnike, katere tudi barva —vse to po najnižih cenah 1' —7
MIHA PRAŠEL
Corso št. 21, poleg agencije Zulin.
Dobiva so v vsih knjižarnah 13- na'dadi ravno izašla medic, svetovalca
Dr. IHflllerja
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greŠkov itd.
Pošilja se tajno za HO nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENBAUM
4	Braunscliweig.	9 -52
7a Inna 1/A7 »podplate, dobrih ^-dlUyct	j,, trpežnih, last-
nega izdelka — priporoča po nizkej ceni
strojarija Ivan Tomšič-a
na Vrhniki.	10 -
Iz dr.Gregorič-eve zapuščine
v Ptuji, prodajom 200 četrtnjakov dobrega
ŠTIRSKEGA VINA
po ugodni ceni. Letine od 18fifl. naprej.
Naroča se pri	5—5
ANTONU GREGORIČ - U v Ptuji (Pettau.)
MIR V EVROPI
llmile	l<njti ?Cromne P^Siljutve gotovih oblek v inozemstvo so vstav-
ljene It vsled tejja • najve«,« „, naiglasevitejša tovarna oblek v c-Icim i-e*armvu prisiljena, prodat, VMOU kompletnih, elegintnlb. moaernih ,n krasno Izd laniii
GOTOVIH OBLEK
za pom ad o. poletje, vsake velikosti za gospode, samo za neverjetno ceno dala, da se, .zprasin10 1: rom no skladišč m da »e more nabaviti delo. Vsaka obleka obst ii i*
,	hlač; P° "iiv"" «a'o»nlk in elegantno i, dVlLna
suknja. xs- po predbzecej sliki, treh ratnih verstah in vsake barve.
Cela, gotova poletna
obleka za gospode
hlače suknja in telovnik iz
MODERNEGA SUKNA
I. vrsti SAMO
fl. 5.50
SAMO
for. 7.50
II. vrste fina, cela obleka iz mod. brn.skepi sukna.
111. vrsti jako fina cela obleka iz lii-clienberš. sukna.
SAMO
for. 9.50
I
K'>t mera prt naročbi zadostuje dolgost kanor tudi'barva otleke. Uzorci «e iiemorejo pošilj .ti fihe izvršuje proti' poštnem
hlač mera o 7. |>rsa in dolgost rokavov.
ker so obleke vse gotove Nn-
povzetju
„Fekete's" Herren - Kleider - Filiale,
Wlen, Hundsthu m«>ra»rassp 18 34
1-

tr S S
"! -C » T3 N < ---g 3.J
** c. 2."2 0
5
rflV "'»O "	» D 3 S 3 » 5 iS. **3<> „ u i
~ Z' - 73 m _	- Tr <t & a. • <f <t < S? r i
= ?S S * S l^o 7*c » = 2.0 a3 Z = S
T — 3 «—•__®OT_	5.----m =r 3 « 5 ^r — ^	= (SJ,
t m
rri «*>
NO
. --eart? -
3 ifl^Ki^ss-s«
<=- -	3 s 5 ' < ="2 S" i i	l-^-S'—
i. i i o -
00
* rn
i 89 S <7" ~ .
> f s,?!««
r, II »
? ® 3 <
-■-sgps'mt-
5 ?m*i'jm!?isfrMf T??
Zate tovamice platna 8ER. BEER-ov SIN
1111 O (Brunu), Frohliiihergasai pošilja proti povzetju
1
1 komad	domačega platna /t	m	f. 4 —
1 koillud	/4 domačega platna 22'/,	m.	f. 5 —
1 komad	4I4 tkanega platna	m.	f. 6.--
1 komad	'|4 tkanega platna 23	m	f 7-,-jO
ČKŠLJANO SUKNO
za poletje
se more prati, v najnovejših uzorci h 1 ostanek 6'|, nvtrov za dvostruko obleko za gospode
8—0 » for.	n8.
samo, dokler je še kuj v zalogi
Uzorci in ceniki se pošiljajo zastonj in franko ]
ODČEVA esenca
: % lekarjd PlCCOli ja
v. Ljubljani.
tli jo moguće p mimjiiiti zaradi svoj* m do-seglive lmtnosii (d» ne škodnie telesu, fie tudi se dolgo Saša rabi), da pomaga v tolikih In različnih boleznih z najeoto ejšim vspehom, posabna pa zaradi svoje jako nizke cene — vse to so lastno« i. ki jo delajo neobhodno potrebi o vaakterl družini.
Izdelovatolj pošilja jo v zabojfikih po 12 steklenic za	1 :i(t po poštnem po
vzotji. Poštnino trpć p. t. naročniki. 50—8 V steklenicah po 15 ne. ho proilaja v lo-karnah: Hiasolotto, Foraboseld, pl. Loitenburg, Liprandi. Pozzotto, Praxmaror, Prondini, Ka-vasini, Hovis, Saruval, za magistratom, Serra-vallo, Udovioich in /iiinotti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskom, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji,	16—00
% Ljubljanski Zvon. |
Gld. 4.60. f
1
Gld. 2.30. -- Gld.
1.15.1
Mnrijnccljske
želodečne kafljce.
LINIKAl
7t\ spolu« in želod-č-ve bolesti, nastope oknženj* I oslabenja mozk<? slabosti, polncij-*. žge(5o volff. močenje postelje, pnAčaiije krvi, zabhje' v d^, m za vse bolnzui im hnrja. droba in živeev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi •reustvl.	6—13—104
C. Sfropttpl, specijalni jdravnik Llnuan a<n Bodensee
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive do brote jo posebno vpliv uji-lmv pri notučnosti, slabo-1 sti želodca, nko z grla • smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč- | I;L"nem kataru, gnrečiče ri .Iv^r^^'r/uvril pri preobilnoj pro-I iLž''V^^jT^'ii-igg&^sj dnkeiji slin, rumonici blu- 1 A!:* •	r*n7«!Ž£ai v nn j u in gnjusu glavobolu,!
nko boli iz želodca) krč v želodcu, zahasanji, j preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti Rlistnm, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici jo z nakazom vred satno 35 nov. Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu"	53 - 15
!>»•. Brady Kreinstior, Ilorava
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I* Soravallu lilizo starega sv. Antona
Proti hemoroidam!
Kdor hoče čuvati svoje sdravje, naj rabi
MENIŠKE KR0GLJICE (Pillole dei Frati.)
kri čisteča in proti hemoroidam, SET* koje izdeluje P. Fonda
1'armacista v Piranu Prepotrebnu za vsakega, kateri trpi lia henuroidah, /ubadanju, hroztnč-nosti, elavoboljl, t r sploh veliku sedi, < nr» čistij. kri in dnber vspeh pritrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena z podukom za porabu vsakej čkatljici v slovanskem,
iiemŠKeni in italijanskem jeziku. Prodajajo se no 20 nvč katljicn v vsih lekarn« h Trst-4 Reke. kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in Trenta.	5-52
9 O
Tiskarna Dolenc
priporoča sledečo, njenom nakladom izdano knjige:
E. Kramer: „Kmetijsko berilo",
(v Gorici pradnja Pateruolli in Zaje)
mehko vezano 55, tvrdo 75 nč.; „Obrtnijska postava in Cegnarjev životopisu, „Rudin", ..Antigona" in ^Malostranske pripovedke", vsaka 20 nč.; „Filip" in „Sodni obrazci" 25 nč. komad; „Viljem Teli" 40 nč. „Zgodovina Trsta in okolice" 50 nč. Razen tega prevznmo nnročbe za razne tiskanice po nizkej ceni.
7-10
lino BRN-SKO sukno
pošilja proti gotovem ali povzetju:
3 20 m. dolgo, za celo obleko____L -75
3-20 . . » boljši » 4-90 3*20 . . » tirali • 5 -3'20 . » . tiajf. . 8--2 l'J • za 1 povrhno suk-
t'jo v vsih hojah . . . . • G — Uzorci na ogled franko; bogato uzorne zbirke za g« krojače u< frankirano. Pri naro^bah sukna t riporoČam, da se prepusti meni izbor uzorcev. Kar komu ni po volji, zamenjam
FRIEDR. BRUNNER,
Briinn, Frolichergasse 3, VI.

Ozdravljenje plućnih bolezni
b
lij Tuberkuloze, (suilce. jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara itd.
L|j	nn nllnnwl	lllil
1
LJil
^ poltioma dosežen 1 Ob osupljivih, nepogrešivih vspehih govore najjasnejše skdeča
koia n

po plinovi
A

(po rektalnej injekciji).
Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem po- JuS oma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehih govore najjasnejše sledeča si pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lustnimi
besedami. In koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii- iti inožemstva: [ Prof dr. Bergoon. Po tridnevnej plinovej ehalacijl po r ktalnej injekciji, izdatno pojomatije kalija in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hrieavosi _ LU j" posve izgiriolu, — Truplo se redi vsaki teden za '/2 — l K. Ravno tako brzo o - lili
p-l dr;ivljenje tudi pri starej, Ce|6 pri miliarnej tuberkolozi. — Bolnik ae ozdravi t^r more Mil LJil tudi najtežjiu posel zopet opravljati. —"	lili;
j M	Prof. Dr Cornil. Pri naduhi se moro nol ure po i linovej exhalaciji lacli-* sonsti. Lili
1
Prof. Dr Cornil. Pri naduhi so more pol ure po j linovej exhalacijl laglj^ sonsti Ako se • xhalacija dalj - rabi, se naduha ne povriiH več. Zoper šsuicl in naduhi je ll i L| plinova exhalacija i/kušeno, izvrstno sredstvo"	(l/SI
J—jTI Prof. Dr. Dujardin Beaumetz : «Celo pri ufonlčnem prlu. poškodovanemu potuber-jl|| jlljj k ilo i, so se v 2—3 tednih zacelilo otekline dasiruvuo je bila uže polovica pljuč ra-Jyjf| zltjamh •	fflJI
I Li	Dr M. Langhlin. vodja bolnice v Flladelfiji je vporabil plinovo exhalacijo pri ;J0. liS!
tTH bolnikih, koji so bili liže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. f"fl|i Vsaki dan pa se množe zravniška noroč 1«*. o srečnim ozdravlj nju, ter je ra?un Hiffl LTl navadenih sprič val mnogo družili od slavnih profesorjev. Tudi v c. k. jav e| bol- TO ftj niči na Dunaja se vporabljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mno^o spričeval llTjl Hlzravelih. C. kr. iz «1 j- priv. str >j za plinovo ex alacijo (Kectal-Jnjector) se
Lm	...
jTL| vselili pripravami za pripravlj-nje phva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga |lf [jjj more rabiti * 11 '" L"'"""	;
ft1
Dr.
kr. iz ilj. priv.
P .
tudi vsak bolnik sam pri
KARLU AtTMANN, Wicn VII., Mariahilfcrstassc N. 80
8. — proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje ni niti težavno,
rifj ter stane rI l^-v niti ovira vsakdanji posel
Najboljši
papir ta. cigare:e
— 2	j^ [»ristnl
LE HOUBLOli
I rine. falirik itCivlejer in Hburv Pariz j
.Spari se pred ponarejanjem.
T» p ipir jf i-k i p -u >.ir )H| i jf n 11II» drl. J.J. f*oh! K Ijilvn;, K. Lippmi-in pri.tfdorl k trni Jr) lil JllHMk. Vitjuđlllj««,
1 r.i II	ti.kj diliflk hk0Vi>*ti, r tll 1110-
Ijovi) đlito « ni /. im k ir v iijr»iTi in iiikik-i <tnigi llr.i^ln ^^odljiv** tr irini.
Fac-Simlle de 1'Etiguette
'AamtcAMT*.
IT Ra> Btruftr k PAKIS
pVT^ Izvožna tvrdka
Pošilja proti povzatju.

„zum goldenen Schvvert
Brunn
4-12
Uzorci i ceniki zastonj.
Plavotisek
10 metrov t!ld. IO
I )ama.stni
GRADL
projast 1 kos, viitljev gld.
HO ilunaj. O .-,«»
SATINI
■m. ■•«>lx>m
n ijnov. |še /a 'etne obleke /a gospe v hojah 10 m
gl. » &o Poletne
o g r i nj ače
',4 vel., V boj ih, le dokler so na skladišču 1 kos gld. I «<►
BRNSKO SUKNO
iz najslovečih brnskih tvornic za sukno in obleke od
gl. L- meter in dalje
Domače platnoa
1 uoiii . :;o dnu vutij 1 </« š. t. 5 SO II.«/i S. I I r»Q lil 7
f
Ttioi za kavo
v vsili hojah, 1 prt/.u kaVii iti •» prtnfev i»ld
P r e proge
ostau k Iti 12 metrov •i mo i;Id. » IO
Ka/.lio
snkiiD za oble
gospojiliske XII let<» 1NHO.
vel ki Izbnr v H"o v 7alo0i.
NANKIN G
1 kos 80 dun vatljev višnjev cl S -
rude?.
CRETONI
v
I	lo m. f g <to
II	50 m. t. «
Čipkasta
a g r n j a
la
n« i :u>
b o ao <
1 a
»4» n. m t.e
mamn
Fini
CROISE
za možke hlače
kos, 30 vatljev 1 vrsti fld. f.
ČEŠLJANO SUKNO
ne more |»a>»ti, v nujnovejšiti vzorcih z prve tvornice češljane ga sukna za polrluo obl«> It© za gospode sposobno
1 odrezek (HO m. dolg, gld. S>
Sanior dokler je Se v xalogT.
Pri naroftbali od "»() 4"/ft popusta
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj iu odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.