$t. 138 (16.483) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvor ,jenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiska' 'ki DNEVNIK v za- sužnjeni Evrop' TRST _ ■o-S2,faxQ48i 5o,.., ČEDAD - Ul. Ristori 2. 'P _ ________ Internet: http/www.primorskui/ -muil: , nrpvla.it /Srn*. \ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 illliiill mm TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO MSI h m 1500 LIR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOV1N1 Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 ■ Rliale di Trieste NEDELJA, 13. JUNIJA 1999 Nekaj minut za našo prihodnost Bojan Brezigar Do današnjih evropskih in upravnih volitev prihaja v času, ko si je svet oddahnil po dveh mesecih in pol trajajoči mori, ki jo je predstavljala vojna na Balkanu. To je bil Cas, ko smo se vsi resnično spraševali o Prihodnosti, z zaskrbljenostjo gledali naprej in s strahom beležili vojno kroniko, ki tokrat, prvič zares po drugi svetovni vojni, ni bila veC tako oddaljena ali tako ozemeljsko omejena kot v preteklosti, tudi ob Prejšnjih vojnih dogodkih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Oddahnili smo si ob ugotovitvi, da je bil vendarle možen sporazum, ki verjetno marsikoga ne zadovoljuje, a vendar - tako vsaj upamo - prinaša mir na Balkan; z željo, da bi bil tokrat mir res trajen. Vsi smo torej prežeti z zmernim optimizmom; to je dobro še zlasti v trenutku, ko se odpravljamo na volišča. Predmet glasovanja je tokrat evropski parlament. Resnici na ljubo se ta tema v volilni kampanji ni pojavljala z večjo intenzivnostjo. Na eni strani vojna na Balkanu, na drugi pa notranja politika sta zasedli domala ves medijski prostor, ki je bil namenjen volilni kampanji. Volilci so tako zmedeni, saj iz te volilne kampanje ni izhajalo, katere so pristojnosti in katere možnosti evropskega parlamenta. Skoda, kajti v času, ko je postala Evropa popularna kot se nikoli v preteklosti, je obrobno obravnavanje njene osrednje demokratične inštitucije pravzaprav neke vrste omalovaževanje telesa, ki bo vendarle imelo ključni pomen pri gradnji skupne pobtike in skupnega gospodarstva na stari celini. Z Amsterdamsko Pogodbo, ki je pravkar stopila v veljavo, je namreč Evropski parlament pridobil novih pristojnosti in bo Postal Čedalje prodornejši dejavnik pri snovanju evropske politike na področjih, ki gredo od gospodarstva Ikjer je vprašanje brezposelnosti med najpomembnejšimi) do človekovih pravic (med katere se v Zadnjih letih aktivno vključuje politika zaščite nianjšin). Pričakovati je, da bo Evropska unija v Prihodnjih letih dobila novega zagona tudi na splošno Političnem področju in da bodo Evropo izkušnje Zadnjih let, ko so ZDA prevladovale pri odločanju o yseh pomembnih mednarodnih vprašanjih, kaj nauci-Je' Skratka, pričakovati je, da petnajsterica ne bo veC loko sprta in da bo sposobna najti skupne politične rešitve tam, kjer so doslej izostale. Prav Evropski par-laBient ima pri tem pomembno vlogo kohezijske sile, Saj je ustanova, ki išCe kompromise tudi tam, kjer jih vlade ne morejo najti. Zato so te volitve pomembne in Ocltod ugotovitev, da udeležba na volitvah (z glasom Za kandidata, ki mu vsakdo najbolj zaupa) ni nekaj 0(lvecnega, ampak je dejanje, ki koristi tudi sleheme-J*!11 posamezniku, ker mu omogoča, da soodloča o iz-Dlrah, ki bodo zadevale prav vse evropske državljane. V Italiji so z evropskimi volitvami povezane tudi ^Pravne volitve. Tudi pri nas bomo volih številne žu-ljat,e in obnovili občinske svete. Tudi tu je treba poučiti vlogo, ki jo imajo občine v vsakodnevnem lvljenju naših ljudi. Ne gre za nikakršno veliko poli-ko, gre za vprašanje, kakšen odnos imajo in bodo j ele občine do teritorija, do ljudi, ki na njem živijo j*1 ,do kulturnih dejavnosti, ki te ljudi tudi karakterizi-,>• Skratka, občinske vohtve niso politično dejanje, j Se odvija vsako peto leto, je trenutek, ko volilci od-.0Cajo, kako želijo živeti prihodnjih pet let; kajti se)avnost občin imamo nato vsak dan pred očmi, saj z njo srečamo že zjutraj, ko stopimo iz hiše in nas .Premija ves dan. Zato nikomur ne sme biti vseeno, l upravljal občino, kajti od tega je navsezadnje njnsna kvaliteta našega življenja. Na današnjih volitvah lahko izbiramo med številni-sjl kandidati. Izbir ne nameravamo svetovati, kajti v venski volilci so dovolj zreli, da odločajo po svoji rol ^ ne nasedajo takim ali drugačnim volilnim past Vendar želimo Se enkrat opozoriti na veliko VnV° slovenskih kandidatov na listah za evropske v j ve in na dejstvo, da je poleg odločitve za stranko gla^*11 Primeru potrebna tudi oddaja preferenčnega str^ar Pa zadeva občinske vohtve, bi le posvarih pred Jonkami in kandidah, ki z našimi občinami nimajo pri skupnega in od katerih očitno ne moremo Pg akovati, da bodo učinkovito upravljali teritorij, jmterem ne živijo in ki ga ne poznajo. zejQa konec pa le še poudarek, da gre tudi tokrat za pej^ P°membne vohtve, in da je zato vredno zamuditi minut, da vsakdo na volišču opravi svojo vjjansko dolžnost, pa tudi svojo dolžnost do sre-e’ kateri pripada. KOSOVO / V NOČI NA SOBOTO NENAPOVEDAN PRIHOD V SPREMSTVU SRBSKIH ENOT Rusi prelisičili Noto in prvi prišli v Prištino Opravičilo Moskve Nato minimizira G-7 ocenil škodo PRIŠTINA - Potem ko so ruske enote v noti na soboto nedogovorjeno kot prve vkorakale na Kosovo in tako sprožile diplomatski incident, so jim ob zori sledile še ostale enote mednarodnih mirovnih sil Kfor. Srbi so v Prištini ruske vojake dočakali s cvetjem in salvami, vendar so se morali Rusi nato umakniti iz glavnega mesta pokrajine. Popoldne so na letališče pri Prištini prispeli britanski padalci in ker so bili tam tudi Rusi v spremstvu Srbov, je prišlo do napetosti. Vojaška poveljstva mednarodnih sil in diplomati skušajo najdi izhod iz zadrege in minimizirati incident, kot sta to storila poveljnik Kforja, britanski general Jackson, in ameriški predsednik Clinton, medtem ko poveljnik Natovih sil v Evropi Clark vztraja pri enotnem poveljstvu mednarodnih sil na Kosovu. Na vrhu finančnih ministrov G-7 v Frankfurtu so včeraj ocenjevali stroške obnove Kosova in Srbije, medtem ko so na Kosovo z vojaki prišli tudi prvi izvedenci sodne medicine, ki bodo zbirali dokaze o grozodejstvih. Na 2. strani ITALIJA / POMEMBNA POLITIČNA PREIZKUŠNJA Danes volitve za Evropo Volilna preizkušnja tudi v mnogih narodnostno mešanih občinah FJK RIM - Današnje evropske volitve bodo za Italijo -kot za glavnino držav Evropske unije - predvsem priložnost za merjenje notranjih političnih razmerij, čeprav izidi, kot kaže, ne bodo direktno pogojevali obstoja vlade Massima D’Aleme. Volilnih upravičencev je približno 48 milijonov; vsi, od levice do desnice, se več ali manj upravičeno bojijo nizke volilne udeležbe, ki bi lahko pogojevala volilne rezultate. Silvio Berlusconi, ki je v zadnjih dneh s svojo propagando preplavil TV mreže Fininvesta, je prepričan v uspeh Pola svoboščin in v poraz Oljke in na splošno levice. V levi sredini so nad rezultati evropskih volitev najbolj zaskrbljeni pri Ljudski s.tranki. Predvolilne raziskave kažejo, da je ta stranka v precejšnji krizi in naj bi jo prehiteli Demokrati Antonia Di Pie-tra in Romana Prodija. Danes bodo volitve tudi v 155 občinah Furlanije-Julijske krajine ter v Pokrajinah Videm in Pordenon. Na Tržaškem bodo volitve v Dolini, Zgoniku in Re-pentabru, na Goriškem pa tudi v Doberdobu, So-vodnjah in Steverjanu. Na volišča bodo šli tudi v mnogih narodnostno mešanih upravah videmske pokrajine, od Spetra vse do Rezije. Na 3., 8., in 10. Papež se je pri padcu lažje udaril v sence SANDOMIERZ - Papež Janez Pavel II. je včeraj zjutraj po nesreči padel in se udaril v sence, rano so mu zašili s tremi šivi. Svoj obisk na Poljskem pa je nadaljeval po programu in maševal pred več kot tri-stotisočglavo množico. Papež je doslej že dvakrat padel, leta 1993 in leta 1994, vendar se je tedaj resneje poškodoval, prvič si je spahnil ramo, drugič si je zlomil stegnenico. Na 10. strani I Trst: Pokrajina noče Slovencev v statutu TRST - V novem statutu Pokrajine nic več Slovencev in nič več slovenščine. Tako predlaga vladajoča desnosredinska koalicija, ki je v komisiji zbrisala vse člene starega statuta v zvezi z manjšino in s sožitjem. Namesto Slovencev se pa omenja aktivna vloga ezulov ter njihovih združenj. Pol svoboščin je zavrnil vse popravke leve sredine in SKP. Z veliko težavo so sprejeli člen, ki omenja republiško ustavo. Glavni akter vsega tega je Nacionalno zavezništvo. Na S.strani Čezmejni pakt o obmejnih delavcih GORICA - V Novi Gorici se je predsinoči sestala glavna skupščina Čezmejnega teritorialnega pakta, ki povezuje predstavnike upravno-političnega, gospodarskega in družbenega življenja iz goriškega prostora na obeh straneh meje. Srečanja sta se prvič udeležili pooblaščeni funkcionarki obeh državnih vlad. Glavna tema bil problem delavcev iz Slovenije, ki služijo v Italiji. Osvojili so predlog, naj bi Italija tem delavcem izdajala posebna dovoljenja na osnovi Videmskega sporazuma, lahko pa bi jim priznali enak status kot delavcem iz članic EU. Na 8. strani Počastili spomin žrtev nacizma CELOVEC - Na slovenski in avstrijski strani meje so se včeraj spomnili podružnic nacističnega uničevalnega taborišča Mauthausen. Na svečasnosti sta sodelovala predsednika obeh parlamentov Fischer in Podobnik. Na 10. strani ____KOSOVO / NEPREDVIDENA POTEZA RUSKEGA VOJAŠKEGA KONTINGENTA V NOČI NA SOBOTO_ Ruske enote prišle prve na Kosovo in povzročile diplomatski incident BEOGRAD - Okrog štirideset vojaških vozil ruskih enot iz Bosne, M naj bi sodelovale v mirovnih silah na Kosovu, je včeraj ob 1.30 prispelo Prištino, kjer jih je z navdušenjem pozdravilo nekaj tisoC Srbov. TV Studio B je zjutraj poročal, da ruska vlada tem enotam ni odobrila vstopa na Kosovo, zaradi Cesar naj bi se le-te umaknile iz Prištine v šest kilometrov oddaljeno Kosovo Polje. Okrog 5. ure pa so na Kosovo prispele tudi prve enote mednarodnih ini-rovnih enot za Kosovo (KFOR). Beograjski mediji so poročali, da je v Prištino vCeraj poldrugo uro po polnoči prispelo približno 40 ruskih vojaških vozil, med katerimi je bilo okrog 10 bojnih oklepnih vozil, 30 tovornjakov z vojaki in opremo ter nekaj terenskih vozil. Ruske enote je v Prištini dočakalo nekaj tisoč Srbov s salvami iz avtomatskega orožja, številnimi zastavami, cvetjem in vzkliki Sr-bija-Rusija. Tanjug je sporočil, da je konvoj ruskih vozil iz Prištine krenil v Kosovo Polje in nato do letališča Slatina, kjer naj bi bilo njegovo namembno mesto. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je izjavil, da vlada Ruske federacije ni odobrila vstopa ruskim enotam na Kosovo in da jim je naložila takojšnjo zapustitev pokrajine, je poročal TV Studio B, ki se sklicuje na Reuters. Bela hiša je izrazila zadovoljstvo zaradi izjave Ivanova, da je prihod ruskih enot na Kosovo »neprijetna napaka« in da se bodo nemudoma umaknile iz južne srbske pokrajine. TV Studio B je zjutraj sporočil, da so se ruske enote umaknile v šest kilometrov oddaljeno Kosovo Polje, kjer so Čakale nadaljnje ukaze. Državni Radio Beograd je v jubanjih poročilih zamolčal izjavo ruskega zunanjega minisba, namesto tega pa je poudaril, da je VVashington »s presenečenjem sprejel vest o prihodu ruskih vojakov v Po ruskih so prve vkorakale na Kosovo britanske enote Kforja, ki so se poslužile tudi helikopterjev (telefoto Ap) ZRJ in njihovo napotitev na Kosovo«. Nekateri beograjski mediji so včeraj poročali, da je Moskva ves dan prepričevala Belo hišo, da ruske enote, ki so krenile iz BiH v ZRJ, ne bodo stopile v Kosovo dokler ne bo dosežen ru-sko-ameriški dogovor o skupnem poveljstvu. Radio Beograd je povzel prve moskovske komentarje o tem dogodku, po katerih naj bi Rusija »z najnovejšim korakom v ZRJ izpričala odločnost, da zavaruje srbsko prebivalstvo na Kosovu in željo, da bi misija imrovnih sil potekala pod okriljem svetovne organizacije«. Minister v vladi ZRJ Goran Matič je za Tanjug izjavil, da pomeni prihod ruskih enot za vse prebivalce Kosova »dokončno razpršitev dvomov v dosledno uresničevanje rezo-lucije VS ZN in vojaško-tehniCnega sporazuma". S prihodom ruskih enot na Kosovo nastopa faza varnosti, zaupanja in uresničevanja sporazuma, ki bo pripeljala do hibe ob- nove pokrajine, je dejal Matic, ki se od vCeraj s še nekaj zveznimi in republiškimi funkcionarji mudi v Prištini. Včeraj ob zori so na Kosovo prišle tudi prve mednarodne mirovne enote. Makedonsko-jugoslovan-sko mejo pri prehodu Bla-ce je najprej preletelo šest ■ bansportnih helikopterjev z britanskimi padalci, takoj nato pa so čez mejo zapeljale kolone britanskih in francoskih vojaških vozil, ki so jim sledili še ameriški marinci. Popoldne so bile britanske enote že v bližini letališča pri Prištini, general Clark pa je dejal, da Britanci nadzbajo tudi glavno cesto, ki pelje od makedonske meje v Prištino. Čeprav skuša Zahod minimizirati diplomatski incident z Rusijo, ki je postavila zvezo Nato pred izvršeno dejstvo, pa je polemika latentna, še posebno v vojaških krogih, ki niso vajeni diplomatske previdnosti. Wesley Clark, poveljnik Natovih sil v Evropi, je izjavil, da je »Moskva jasno kršila sporazume« o svojem sodelovanju v silah Sfora v Bosni, ki jasno obvezujejo k »preventivnemu obvestilu« o vsakem premiku njenih enot. Po Clarkovem mnenju bodo o »nenapovedanem pustolovskem pohodu ruskih enot vse do Prištine pobehna številna pojasnila«, toda Nato in Rusi »bodo delali skupaj tako na politični kot vojaški ravni za rešitev odprtih vprašanj in razjasnitev načina ruskega sodelovanja v mirovni misiji na Kosovu«. Se bolj spravljiv je bil ameriški obrambni mini- ster VVilliam Cohen, za katerega je bila »Rusija nesb-pna, da pokaže, da bo sodelovala v mednarodnih mirovnih silah«. Po njegovih besedah pa se v Prištini z vojaškega vidika v bistvu ni nic zgodilo, zato se ZDA ne nameravajo ustavljati pri tem vprašanju. V kroniki zadnjih ur gre omeniti še eksplozijo britanskega tovornega letala, do katere je prišlo med pristajanjem na vojaški stezi pri Kukesu, le nekaj sto mebov od begunskega taborišča. Žrtev ni bilo, letalo in humanitarni tovor pa sta zgorela. J OBNOVA / TEMA SESTANKA G-zj-i Ocene stroškov obnove so za sedaj le približne FRANKFURT - Kot se je izvedelo ob robu včerajšnjega sestanka finančnih ministrov sedmih indusbijsko najbolj razvitih držav sveta G-7, so sboški obnove Kosova po oceni Evropske komisije dosegli približno bi milijarde dolarjev. V skladu z nedavno študijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pa naj bi države, ki mejijo z ZR Jugoslavijo, samo v letu 1999 p obeh ovale najmanj milijardo dolarjev zunanje finančne pomoči. Sestanka skupine G-7 sta se udeležila tudi predsednik Svetovne banke James VVolfensohn in evropski komisar za denarne zadeve Yves-Thibault de Silguy, ki pa je dejal, da škode na Kosovu in v Srbiji ni mogoče oceniti brez ogleda na terenu. Evropska komisija in Svetovna banka sta v Bruslju oblikovali skupen organ za preučitev finančnih poheb pri obnovi Kosova, vendar so Članice skupine G-7 po besedah nemškega finančnega minisba Hansa Eichla bolj zaskrbljene zaradi ruskih dolgov kot obnove Kosova. Položaj Rusije je »izredno kritičen in nepredvidljiv«, je dejal Eichel, ki je trenutno tumusni predsednik sveta finančnih minisbov G-7. Po njegovi oceni je ruski problem »veliko, veliko bolj nevaren« kot balkanski, zato je tudi Moskvi svetoval, naj spoštuje obveze, ki jih je sprejela v sporazumu z Mednarodnim denarnim skladom in ki zadevajo predvsem plačevanje dolgov. Predvsem dolg, ki ga je Rusija zbrala po razpadu Sovjetske zveze, je beba »v celoti odplačati«, je opozoril Eichel in tako dal vedeti, da lahko morebitna pogajanja s skupino držav upnic zadevajo zgolj dolgove, najete v Času komunistične diktature. O obnovi Kosova in Srbije je v pogovoru za včerajšnjo izdajao ekonomskega dnevnika II Sole 24 Ore govoril tudi italijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki je napovedal, da bo Italija ustanovila poseben sklad za finansiranje obnove Balkana in še zlasti programov za ureditev življenja ljudi na Kosovu. Po minisbovih besedah naj bi sboški takšnega posredovanja znašali najmanj 400 milijard lir. Tudi italijanski Telecom, ki je 29-odstotni lastnik Telekoma Srbije, je zaradi vojne utrpel precejšnjo škodo, Čeprav ta še ni ocenjena. Telekomunikacijska infrastruktura v ZRJ je vsekakor močno poškodovana. Ruske vojake so prištinski Srbi sprejeli s cvetjem in častnimi salvami (AP) H VOJNI ZLOČINI / OZN IN NATO SE BOJITA, DA BI SRBI ODSTRANILI DOKAz£P Z vojaki na Kosovo ludi prvi izvedenci Strokovnjaki za sodno medicino in izvedenci FBI bodo zbirali dokaze o pokolih LONDON, VVASHINGTON -Velika Britanija je poslala na Kosovo dva izvedenca za sodno medicino iz vrst oddelka za posebne operacije metropolitanske policije, ki imata nalogo zbirati dokaze o vojnih zločinih. Novico je včeraj posredoval britanski notranji minister Jack Straw. Zdravnika sta odpotovala vCeraj iz Londona v Skopje, odkoder bosta odšla v Prištino takoj, ko jima bodo to dovolile zavezniške vojaške enote. Potem bodo v glavnem mestu Kosova ustanovili poseben center, kjer bo skupina 15 zdravnikov izvedencev za sodno medicino zbirala dokaze o zločinih in strahotah, zbrani material pa bodo izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine. Iniciativa, za katero so se bili aprila dogovorili na vrhu Severnoatlantskega zavezništva v Wa-shingtonu, je bila napovedana šele včeraj, s čimer so zavezniki želeli preprečiti, da bi Srbi hibo odsbanili dokaze o svojih grozodejstvih. Drugo in vzporedno akcijo v tem smislu pa bodo izvedli izvedenci ameriškega urada FBI, ki prihajajo na Kosovo skupaj z ameriškim mirovnim kontingentom. Gre za skupino tridesetih sbokovnjakov, ki gotovo ne bodo sprejeti s cvetjem in Častnimi salvami kot Rusi, saj bo njihov prihod skoraj neopazen. Imeli bodo nalogo, da za haaško sodišče zberejo dokazni material proti vojnih zločinov obtoženemu Slobodanu Miloševiču. OZN je zaprosila za pomoč najboljše zahodne policije, da bi ji pomagali spraviti v lisice domnevne srbske zločince, za to misijo pa se posebno zavzema VVashington. FBI je tako nemudoma sestavil pool izvedencev za balistiko, videotehniko, fotografijo, eksploziv in sodno medicino. Po pojasnilih Pentagona si bodo izvedenci pomagali tudi s satelitsko tehnologijo, iskali pa bodo v prvi vrsti dokaze o sedmih etničnih pokolih v različnih krajih kosovske pokrajine. V preteklih dneh sta tako CNN kot Pentagon pokazala posnetke nekega griča, ki je bil sveže pograbljen od srbskih baktorjev. Kot kaže, gre za isti grič s skupnimi grobišči, ki ga je pretekli mesec posnel nek kosovski Albanec s svojo amatersko kamero. Srbi so vedno bdili, da gre za izmišljena natolcevanja, medtem ko se OZN in Nato bojita, da je Milosevičeva policija že zabrisala vse dokaze, ki jih je mogla. Možje FBI bodo nadaljevali tudi zbbanje pričevanj izgnacev, ki so bili priče srbskih grozodejstev-Številni kosovski Albanci namreč pripovedujejo, da so Srbi že med begom prebivalstva skušah sproti odstranjevati sledi svojih zločinov. Včerajšnji New Yoi'k Times je v zvezi s tem poročal, da se morajo ZDA in njihovi zavezniki cim prej odločiti o finansiranju dejavnosti Mednarodnega sodišča za vojne zločine. Sodišče Združenih narodov sicer še n moglo sestaviti svoje proračuna za leto 2000, vendar dnevnik na poveduje, da bodo morale ZD nedvomno odriniti nekaj mih) nov dolarjev vec kot v pre iteklib letih. Precendes Bosne in Herce go vi ne, kjer se je preiskava o voj nih zločinih začela z veC mese zamude, je kot vse kaže prepn la zahodne zaveznike, da je tre tokrat dokaze zbrati Cim boo bo, brez premora, ki bi ga i, n Srbi izkoristiti za zabrisanje s e zločinov na Kosovu. - VOLITVE / DRŽAVLJANSKA DOLŽNOST Na volišča za Evropo in tudi za tri občine Upravne volitve v Dolini, Zgoniku in Repentobru Danes bodo evropske in v treh občinah (Dolina, Zgonik, Repentabor) tudi Upravne volitve. Volišča bodo odprta od 6.30 do 22.ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga še ni dobil na dom, ga mora danes dvigniti na volilnem uradu svoje občine, ki je neprekinjeno odprt do 22.ure. EVROPSKE VOLITVE Glasovnica za evropske volitve je rjave barve. Naša dežela je vključena v obširno volilno okrožje severovzhodne Italije, ki bo Poslalo v evropski parlament 16 poslancev. Na glasovnici prekrižamo simbol stranke, ob njem lahko napišemo DVE PREFERENCI s priimkoma izbranih kandidatov. Kdor glasuje Južnotirol-sko ljudsko stranko (SVP-simbol planike), s katero je Slovenska skupnost sklenila volilni dogovor, lahko odda le ENO PREFERENCO s priimkom izbranega kandidata. DOLINA Glasovnica za Občino Dolino je oranžne barve. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali koalicije. S tem avtomatično podpremo kandidata za župana. Lahko oddamo le ENO PREFERENCO s priimkom izbranega kandidata, bne in priimek napišemo k, če so na isti listi kandidati z istim priimkom. Županski kandidati so: Boris Pangerc (Skupaj-In-sieme), Giorgio Cesar (Pol svoboščin), Danilo Slokar (Severna liga) in Silvana k^ergiani por. Mondo (Fronte Giuliano). Za župana bo neposredno izvoljen kandidat, ki bo danes dobil absolutno večino glasov. V nasprotnem primeru bo 27.junija balotaža (drugi krog) med prvim in drugouvrščenim kandidatom. ZGONIK Glasovnica za Občino Zgonik je oranžne barve. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali koalicije. S tem avtomatično podpremo kandidata za župana. Lahko oddamo le ENO PREFERNCO s priimkom izbranega kandidata. Ime in priimek napišemo le, če so na isti listi kandidati z istim priimkom. Županski kandidati so: Mirko Sardo (Skupaj-Insie-me), Jožko Gruden (Slovenska skupnost), Claudio La Magra (Pol svoboščin) in Luca Novak (Severna liga). Za župana bo izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov. REPENTABOR Glasovnica za Občino Repentabor je oranžne barve. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali koalicije. S tem avtomatično podpremo kandidata za župana. Lahko oddamo le ENO PREFERENCO s priimkom izbranega kandidata. Ime in priimek napišemo le če so na isti listi kandidati z istim priimkom. Županski kandidati so: Aleksij Križman (Napredna lista), Andrej Škabar (Slovenska skupnost), Stefane Bellafontana (Severna liga), Lučka Križmančič (Fronte Giuliano) in Franco Guerra (Pol svoboščin). Za Zupana bo izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov. NajveC volilcev v Dolini V dolinski občini je volilnih upravičencev vsega skupaj 5.226 (2.662 žensk in 2.564 moških), v Zgoniku je volilcev 1.900 (955 žensk in 945 moških, v re-pentabrski občini, ki je med najmanjšimi v Italiji, pa je volilnih upravičencev 730 (338 žensk in 392 moških). Glasovnice za občinske volitve bodo začeli preštevati jutri ob 14.uri. Neuradni volilni izidi bodo znani že v poznih popoldanskih urah, glasovnice za Evropo pa bodo prešteli že danes ponoči. POKRAJINA / PRISTOJNA KOMISIJA Za Slovence ni mesta v statutu Desnica zavrnila popravek Fonde (LD) Visioli (SKP): V koaliciji odločilen glos NZ Pokrajinski svet bo morda še pred poletnimi počitnicami vzel v pretres predlog novega statuta Pokrajine, s katerimi se je nekaj mesecev ukvarjala posebna svetovalska komisija pod predsedstvom Angele Brandi (NZ). Spremembe narekujejo novi zakoni, ki so v zadnjih letih precej spremenili poslovanje krajevnih uprav, po drugi strani pa želja vladajoče desnosredinske koalicije, da sebi v prid spremeni videz in vlogo Pokrajine. Komisija je najprej brez večjih napetosti rešila probleme tehnične in zakonske narave, zataknilo pa se je pri obravnavi načelnih vprašanj in tematik, ki zadevajo sožitje in pravice slovenske manjšine. Pokrajina je v dosedanjem statutu priznavala aktivno vlogo Slovencev v pokrajinski stvarnosti; med svoje cilje je uvrščala tudi promocijo kulture sožitja in medsebojnega spoznavanja, v statutu pa je bila npr. točno opredeljena tudi vloga prevajalske službe. Komisija je z glasovi Pola svoboščin vse to sedaj kratkomalo črtala, kot subjekt tukajšnje realnosti pa je uvrstila istrsko-dalmatinske skupnosti. Opozicija (Oljka, SKP in SIK) je levemu demokratu Dinu Fondi poverila nalogo, da z ustreznim popravkom predlaga vse člene, ki zadevajo Slovence. Popravek Fonde je bil zavrnjen, kot je bil pozneje zavrnjen tudi popravek Dennisa Visio-lija (SKP), ki je predlagal, da bi Pokrajina vsaj med svojimi institucionalnimi nalogami gojila vezi s slovensko stvarnostjo. Tudi v tem primeru so se Brandijeva in somišljeniki opredelili le za vezi z ezulskimi skupnostmi. Visioli je takšno nazadnjaško zadržanje označil kot poskus etničnega čiščenja in kot dokaz, da je Codarinova večina, še naprej, kot doslej, pod odločilnim vplivom NZ. V predlogu novega statuta je večina tudi »pozabila« kakršno koli omembo republiške ustave, na Vi-siolijevo zahtevo pa so »napako« kasneje popravili... POLEMIKA / PISMO ITALIJANSKIM PARLAMENTARCEM Zaščita: tajnik LD kritičen do poteze SSk »Manjšine niso in ne smejo biti pasivni dejavniki v odnosih med obema državama« Pismo, ki ga je SSk poslala italijanskim parlamentarcem z deklaracijo slovenskega parlamenta o zaščiti slovenske manjšine, je predmet polemične izjave pokrajinskega tajnika LD Stelia Spadara. Slednji postavlja v dvom, da je hotela SSk s to potezo narediti uslugo manjšini, saj pismo po njegovem ustvarja vtis, da so italijanski državljani slovenskega jezika in kulture pasivni talci v pogajanjih med državama. Spadaro ugotavlja, da bo zaščitni predlog poročevalca Domenica Ma-sellija - s primernimi izboljšavami, da bo zakon jasnejši in prožnejši -prišel na dnevni red poslanske zbornice po možnosti Se pred poletnim premorom. Ta zakon, nadaljuje tajnik LD, ne bo nikomur ničesar vsiljeval in ne bo določal obvez ter privile- gijev, ampak bo priznaval pravico do identitete in bo obenem ustvaril varnost vsem državljanom, Italijanom in Slovencev. LD si tako prizadevajo v prepričanju, da je to v interesu celega mesta. Italijanski državljani, pripadniki slovenske manjšine, sami dobro vedo, da lahko legitimno pravico do identete in njeno izvajanje črpajo iz zakonov italijanske republike in ne na osnovi "dobrohotne koncesije", M jo Italija nudi sosednji državi. V vzdušju okrepljenega sodelovanja med državama sta legitimna interes in skrb Slovenije do slovenske manjšine v Italiji, kar velja tudi za Italijo v odnosu do italijanske manjšine v Istri in Dalmaciji. In prav je - dodaja še tajnik LD - da te obveze matičnih držav določajo tudi mednarodni sporazumi. Cisto nekaj drugega pa je vso problematiko predstaviti kot neko vsiljeno rešitev med državama, pri kateri bi manjšine igrale čisto pasivno vlogo. Po Spadarovem mnenju so tudi tukajšnji Slovenci v prvi osebi angažirani pri premoščanju kontrapo-zicij, etničnih zaprek in ločevanj, ker so prepričani, da lahko svojo identiteto ščitijo in ovrednotijo le v sklopu aktivne integracije, ki bo gotovo še dodatno združila in okrepila vso lokalno stvarnost. Vladi in parlamenta obeh držav razvijajo vse tesnejše sodelovanje, ki je koristno tudi samim manjšinam. To delajo tudi z učinkovitimi diplomatskimi napori, zato je pobuda, za katero se je odločila SSk, po Spadarovem mnenju improvizirana, če že ne instrumentalna. JVULJE / SREČANJE NA OBČINI V ospredju zaskrbljenost zaradi ukinitve službe 118 V ospredju petkovega Srečanja na miljskem županstvu med glavnim ravnateljem podjetja za zdravstvene storitve Fran-^°Hi Rotellijem, županom Robertom Di Piazzo in odgovornim za službo j18 VValterjem Žabkarjem so bila prav or-panizacija te službe v pRljah, zasrkrbljenost bbikajšnjega prebivalstva Zaradi njene preureditve r perspektiva zdravstve-jJd storitev izven mesta. r otelli je pojasnil, da so '■'organizacijo službe na-I ovale finančne težave: bi so za celotni sistem j.. R potrošili okrog 5 mi-s (nrd in 800 milijonov lir, R januarjem letos je si-ern od bolnišniškega v°djetja prešel k zdravst-®rtemu podjetju v proti-gQednosti 2 milijard in S| . milijonov lir. Čeprav D|,,e zdravstveno podjetje ‘Tzelo večji del diferen- c>lnih je še (j stroškov, V„ . Rotelli, je moralo iz-sfi nekaj racionalizacij, kar zbuja zlasti skrb v Miljah in na Opčinah. Di Piazza in Rotelli sta se ob tem dogovorila, da bosta pozorno sledila zahtevam, ki so jih že svoj čas naslovili na Deželo z namenom, da bi prišlo do uravnovešenja financiranja, tako da bi znova vzpostavili vsaj prejšnjo organizacijo. Zaenkrat so miljski Občini zagotovili (podobno kot je Rotelli pred dnevi naredil na sestanku s predsednikom vzhodnokraškega rajonskega sveža Zoranom Sosičem), da bo operativna centrala 118 dala prednost klicem s tamkajšnjih območij. Ce pa bi ugotovili, da posegi na področju Milj in Vzhodnega Krasa ne odgovarjajo ustreznim standardom, bodo takoj ukrepali, čeprav Dežela dotlej ne bi še nudila ustreznega financiranja. Zalukar pa je ob tem poudaril, da se zaenkrat držijo standardov, ki veljajo drugje po državi. TREBČE / LJUDSKI DOM Mlekarice še na razstavi Gre za prikaz raziskave COŠ P. Tomažič, ki je prejela priznanja V Ljudskem domu v Trebčah je predvidoma samo še danes od 10. do 12. in od 18. do 20. ure na ogled razstava o mlekaricah iz tržaške okolice (f. KROMA). Razstava, ki jo občinstvu ponuja v ogled GOS P. Tomažič v sodelovanju s SKD Primorec, je zanimiva iz flveh razlogov: prvič, ker gre za del raziskave o mlekaricah, ki so jo pripravili osnov-nošolčki pod mentorstvom učiteljic, in drugič, ker gre za področje, ki še ni bilo raziskano. Osnov-nošolčki so »evidentirali« kar 150 mlekaric, od teh 27 iz Trebč, ob tem so »kartotečno« opisali še približno 55 predmetov, ki pobliže zadevajo nekdanji poklic mlekaric. Prav te predmeti so razstavljeni v Ljudskem domu, razstavo pa so obogatili pa še s številnimi dodatki (tudi slušnimi). Raziskava, ki je prikazana na razstavi, je prejela ugledna priznanja. NOVICE Ob tekmovanju ŠD Mladina bodo nekatere ceste zaprte Ob tekmovanju za »1. mednarodni rolkarski grand prix«, ki ga v nedeljo, 20. junija prireja športno društvo Mladina iz Križa, bodo nekatere ceste zaprte za promet, in sicer od 9.00 do 13.30. Zapora bo veljala za občinsko cesto, ki s komenske pokrajinske ceste (hišna številka 25 v Samatorci) pelje preko Brišč do ozemlja občine Devin-Nabrežina, ter za občinsko cesto, ki od osnovne šole v Saležu pelje preko Samatorce do križišča s pokrajinsko cesto v bližini hišne številke 24. Cepljenje proti steklini v občini Zgonik Zgoniška občinska uprava je odredila obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, M so na območju občine. Cepljenje brezplačno opravljajo živinozdravniki Podjetja za zdravstvene storitve št. 1 »Triestina« vse do 31. julija (za mladiči, ki niso še dopolnili tretjega meseca starosti, je rok podaljšan do 31. avgusta), na županstvu v Zgoniku pa vsak torek in petek od 11. do 12. ure od 15. junija do 15. julija. Psom, ki jih pripeljemo na cepljenje, je treba obvezno nadeti nagobčnik. Lastniki psov, ki se ne nameravajo poslužiti omenjene brezplačne storitve, se lahko obrnejo do drugih ži-vinozdravnikov, ki bodo izdali ustrezno potrdilo. Psi, ki jih tudi za kratek čas pripeljemo na območje zgoniške občine, morajo biti cepljeni pred več kot 11 meseci in ne manj kot pred 20 dnevi, sicer jih je treba takoj cepiti, kot je treba pristojnega živinoz-dravnika takoj obvestiti, da smo na občinsko ozemlje pripeljali eno od zgoraj omenjenih živali, ki pa ni bila še cepljena. Za kršitelje omenjenih določil so predvidene kazni. Obnova cestne signalizacije Od jutri do vključno petka, 18. junija bodo na nekaterih mestnih ulicah obnavljali signalizacijo, in sicer ponoči (od 21. do 5. ure). Dela bodo potekala v ulicah Ginnastica, Fameto, Marchesetti, Biasoletto, Maumner, S. Pasquale, d'Angeli, dei Mille, Revol-tella in Rossetti. Podrobnejše infomacije nudijo tudi po telefonu (040-6754247). Jasna Kneipp na selekciji za »bravo bravissimo« Mlada pevka jasna Kneipp je bila prejšnji četrtek v Milanu na snemanju za drugo selekcijo znane televizijske oddaje Bravo Bravissimo. Dolinski anagrafski urad jutri zaprt Zaradi štetja glasov po nedeljskih volitvah za obnovitev evropskega parlamenta in občinske uprave bo jutri, 14. junija anagrafski urad dolinske občine zaprt. Danes v Miljah boljšji sejem Združenje »Cise di vecchie čase« prireja danes v Miljan boljšji sejem. Stojnice bodo postavljene okoli mandrača od 8.30 do zatona. Poleg sejma bo tudi promocija obrtništva z razstavo Pomagaj si sam. NABREŽINA / PREDSTAVITEV V PETEK GROPADA / KD SKALA Na voljo dvojezičen vodnik Ribiške poti Uredilo ga je Vero Tuto Bon, avtorja po sto Marinko Pertot in BrunoVolpi Lisjak Uspešna sezona domače plesne šole V prostorih vaške Zadruge je nastopilo 25 plesalk Približno leto dni po otvoritvi Ribiške poti, ki vodi od Nabrežine do obale »Pri Cupah« je de-vinsko-nabrežinska občinska uprava v petek zveCer uradno predstavila istoimenski vodnik, ki ga je uredila bivša podžupanja in odbornica za kulturo Vera Tuta Ban. Manjšo knjižico, ki jo je po naročilu Občine izdala založba Lint, so na petkovem večeru predstavili urednica, avtorja Marinka Pertot in Bruno Volpi Lisjak ter profesorja Giulia-no Orel in Pavel Merku. Petkovo predstavitev je uvedel župan Marino Vocci, ki je poudaril pomen tovrstnega dela, v kolikor zaCrta pomembno sled v poznavanju zgodovine in posebnosti tega območja. Ribiško pot žal danes dobesedno presekata obalna cesta in železniška proga. Za obalno cesto sicer ni rešitve, vendar pa je župan zagotovil, da je uprava resno preučila možnost stranske preusmeritve steze Cez železniški predor, kar bi obiskovalce rešilo nevarnega prečkanja železnice. »Ko smo obnavljali Ribiško pot, se nam je zdelo samoumevno, da izdelamo tudi vodnik z opisom poti iz zgodovinskega in naravoslovenga vidika,« je dejala Vera Tuta Ban. V ta namem se je že prejšnja občinska uprava obrnila na dva raziskovalca, in sicer na kapitana Lisjaka za zgodovinski del ter na Marinko Pertot za opis poti skozi oCi naravoslovca. Sicer pa je Banova izrazila tudi kritiko izdajatelju, ki v tekst ni vnesel zadnjih lektorskih popravkov. Pavel Merku je naglasil pomen vrednotenja kulturne dediščine in narodnih korenin pred izgino-tenjem zaradi pospešenih ritmov današanjega življenja, s Čemer je soglašal tudi raziskovalec Giuliano Orel. Naravoslovka Marinka Pertot je poudarila izrednost tako bogate raznolikosti narave na sicer ozkem ozemeljskem pasu. V tipično mediteranski klimi tako uspeva širok spekter botaničnih vrst, pa tudi živalstva. Bruno Volpi Lisjak je v svojih zaključkih naglasil pomen poznavanja nepopačene zgodovine, saj je to najboljši pogoj za graditev sožitja in medsebojnega spoštovanja. »Dvojezični smerokazi in informativni panoji so marsikaterega italijanskega državljana prvič seznanili s tisočletno prisotnostjo slovenskih ribičev na tej obali, sam vodnik pa je nov pomemben korak v isti smeri, je dejal kapetan Lisjak. Zanimiva (Čeprav grafično nekoliko »staromodna«) dvojezična publikacija z angleškimi povzetki je v prodaji v vseh knjigarnah na Tržaškem po 14.500 lir. (igb) S petkove predstavitve vodnika Ribiške poti (KROMA) »Ples je govorica telesa, je gibanje ob zvoku, ritmu, govoru, glasbi in tudi v tišini... Vsak človek nosi v sebi svoj ritem, ki je tudi osnova vsega bivajočega, vse poteka v neskončnem ciklusu ponavljanj... vse je akcija in reakcija, vse se osvetljuje in spet potemni, se ogreva in ohlaja, se razvija in spet propada... Tako gibanje, ki je ritmično zasnovano sproža v človeku sile, ki imajo daljnosežen vpliv na telesni in intelektualni razvoj posameznika. Otrok se pri plesnem gibanju začenja zavedati svojega telesa in raznovrstnosti svojega gibanja, Časa in prostora ter predvsem različnih zmožnosti za izrabo svoje energije. Plesno gibanje, oziroma gibanje ob glasbeni spremljavi veliko prispe- ŠEMPOLAJ /SKD VIGRED Zaključni nastop treh dmštvenih odsekov Prijetna prireditev je biia v četrtek na dvorišču osnovne šote S. Grudno-Strele Po odlično uspeli nedeljski pobudi »Vsi smo prijatelji«, s katero je SKD Vigred iz Sempolaja že šesto leto zaporedoma poudarilo pomen miru in hkrati osnovno težnjo otrok po združevanju, skupnem nastopanju in brezskrbnem otroštvu, se je v Četrtek zvečer društvo ponovno predstavilo v domačem Sempolaju, in sicer na dvorišču osnovne šole Stanka Grud-na-Strele. Priložnost za družabno srečanje je namreč ponudil zaključni . nastop treh dmštvenih odsekov, to je otroškega pevskega zbora, plesne skupine ter domačih glasbenikov, ki so pridno vadili skozi vso zimo. Po uvodnem pozdravu društvene tajnice Katje Skerk Rebula je prvi nastopil otroški zborček s spletom narodnih pesmi. Pevsko skupino najm-lajših, ki jih vodi Eva Cuk, je na har- moniko spremljal Danjel Rebula, na flavto Petra Doljak ter medtem ko je Aljoša Saksida igra na klaviature. Sledil je nastop dveh plesnih skupin, in sicer mladih in anjmlajših baletk pod vodstvom jelke Bogateč. Spored so povezovali društveni godci, kvintet godcev iz Saleža, Zgonika in Repna zaključil s tradicionalnimi poskočnicami. Vigredova sezona pa se še ni zaključila, saj bo v torek, 22. junija zveCer na »borjaCu« družine Rebula v Slivnem društvo priredilo koncert okteta Odmevi: izkupiček veCera bo namenjen izdaji prve skupinine CD-plošCe. Dan kasneje, 23. junija, le dan pred začetkom mavhinjskega festivala amaterskih, odrov, bo na šempolaj-skem šolskem dvorišču premiera mladinske dramske skupine Vigred, ki se bo nato tudi na festivalu predstavila s komedijo »Kašne, kašne, same tašne...« v režiji Tatjane Turko. Po dramski uprizoritvi pa bo na Kalu, le kakih sto metrov od vasi, tradicionalno svetoivansko kresovanje. Medtem pa je ponovno zaživelo gradbišče Stalce, kjer se vsak vikend zbira kar lepa skupina prostovoljcev. Dela vsekakor ne manjka, tako da društveni odbor Vigreda še posebej poziva vse domačine in prijatelje tudi iz ostalih vasi, naj po svojih moCeh prispevajo k gradnji društvenega sedeža. Ob prostovoljnem delu so še kako dobrodošli tudi najmanjši finančni prispevki, saj ne gre posebej razlagati, koliko lahko taka pobuda bremeni skromne društvene blagajne, (igb) va k samozavedanju, vpliva na vedenje, odnos do drugih, razvija socialne sposobnosti, ki so v naši stehnizirani in materialistično usmerjeni civilizaciji Se tako potrebne in cenjene. Zato spodbujamo, starSi in vzgojitelji, ustvarjalni, svobodni, plesni in gibalni izraz svojih malčkov in mladoletnikov, danes in jutri z namenom, da celostno zaživijo in se osebnostno utrdijo ter zorijo.« V tem sanjskem in skoraj abstraktnem vzdušju, ki so ga ustvarile otrovitvene besede uvodnega govora, so se konec maja predstavile in se obenem poslovile od minule sezone mlade gojenke motoriCno-ple-sne šole KD Skala iz Gro-. pade, ki je bila po zamisli in programskem oblikovanju prof. športne vzgoje Petre Križ-manCiC testno ustanovljena oktobra lani. Nastop se je pred številnimi gledalci odvijal v prenovljenih prostorih vaške Zaduge v Gropadi-Petindvajset plesalk, razdeljenih v dve starostni skupini (od 6. do 9. leta / 1. skupina; od 10. do prib. 15. leta / 2. skupi' na) se je predstavilo s šestimi ritmično zasnovanimi skupinskimi sestavki. Vsaka plesna točka je nosila svoje ime in vsaka je bila gledalcem izvirno opisana in primerno predstavljena' da so ti z lahkoto sledili vsaki posamezni izvedbi-Živahen in poskočen je bil skupinski hip hop> ritmična telovadba, pri" srCen klobuCni kabare najmlajših, koreografsko raznolik CaCaCa in jive večje skupine. Večer sta prijetno razi' grali še mladi harmO' nikarici, vašCanki, Ghezzo in J. Gojca-Uspešno je nastopni pr0j gram zaključil dunajski valček ob spremljavi d°' macih harmonik. Sledil® so zahvale in pohval6 vsem tistim, ki so reali' zacijo motorično-plesn6 šole v tekoči sezoni 98/99 spodbujali in ji z zanimanjem sledili. Plesalke so prejele diplome, plesno naV' dihnjena Petra pa šop cvetja in številne aplavz6 za požrtvovalnost i® vloženi trud. Sekcija motoricno-pl®' sno šole se ob tej prilo2' nosti, preko pisane besede, še enkrat Vsem najtopleje zahvaljuje. Mladia1 Članicam želi prijetn® počitnice in jih nestrpa® pričakuje v sezon 99/2000 s številnimi P0' vostmi! Sekcija M.-P- MEDJA VAS / V OSMICI PRI ZUPANOVIH Prijetno srečanje izletnikov Udeleženci izleta v Rim in Firence so si izmenjali vtise Ricmanje: v sredo spričevala za mlade glasbenike Glasbena šola Pihalnega orkestra RicmanjesporoCa, da bo v sredo, 16. t.m. ob 18.30 v Babni hiši podeljevanje spričeval gojencev, ki so opravili izpit iz inštrumenta in teorije v letošnjem šolskem letu. Srečanje je namenjeno tudi potrjevanju vpisov za novo šolsko leto in mladim gojencem, ki bi radi stopili v glasbeno šolo. Otrokom od 5. do 7. leta starosti je namreč namenjena pripravnica v skupinskem sestavu, medtem ko imajo uCenci od 8. leta dalje na voljo kar veliko izbiro inštrmnentov z individualnim poukom, kot so: pihala (flavta, klarinet, saksofoni), trobila (trobenta, pozavna, euphonium, rog), tolkala-klaviature (bobni, pavke, ksilofoni) ter teorijo-solfeggio. Kot pomocni predmet je na voljo tudi klavir. Vsak razred vodijo pripravljeni pedagogi, ki z veliko mero dobre volje in dolgoletnimi izkušnjami približajo otrokom lepote glasbe in v njih vzbudijo voljo do učenja. V sklopu šole je še predvideno skupno igranje pri Cicibanih, ki bodo sodelovali tudi na sredinem veCeru, nato v Mladinskem pihalnem orkestru ter kot zadnje, najvažnejše pri Pihalnem orkestru Ricmanje, saj je osnovni namen in cilj šole vzgajati otroke v dobre glasbenike in dvigniti kakovostno raven orkestra. Napor za krepitev Združenja prijateljev Danila Dolcija V ponedeljek zvečer je bilo v Zadružni gostilni na Kontovelu srečanje prijateljev Danila Dolcija, sociologa, pobudnika mirovnih akcij in borca proti mafiji, ki je bil po materi Slovenec iz Sežane. Namen srečanja je bilo iskanje novih prijateljev, somišljenikov in pobudnikov za ustanovitev Združenja prijateljev Danila Dolcija, katerega glavni organizator je sociologov prijatelj in zagovornik njegovega ideala za sožitje med različnimi narodi in narodnostmi Giuseppe Meli. Na veCeru so se med drugim spomnili prijateljstva, ki je povezovalo Danila Dolcija s komaj preminulim pisateljem in velikim ljubiteljem Istre Fulviom Tomizzo, nato srečanja, ki ga je Ljudska univerza Sežana, skupno s Kulturnim centrom Srečka Kosovela pripravila 29. januarja v dvorani občine Sežana, na katerem so sodelovali akademik, pesnik in prevajalec Ciril Zlobec, pesnik Marko Kravos, pesnik Aleksander Peršolja in publicistka in prevajalka Jolka Milic in pa pesmi, ki jo v spomin na Danila Dolcija napisal Pavel Škrinjar, predsednik Ljudske univerze iz Sežane: »Le epizoda nekoga, ali nečesa, je življenje v dimenziji Časa, ki se izteče, ko se tega komaj zavemo. V srcu človeka pa ostaja spomin na prijateljstvo in na lepe trenutke. V mojem srcu bo Danilo Dolci zapisan z najlepšim spominom«. VeCer se je končal z obljubo, da spomin na Dolcija med Tržačani ne bo zbledel. (NL) V pristnem izletniškem vzdušju, ki ga muhavo vreme ni moglo skaliti, so se udeleženci zadnjega letošnjega izleta našega dnevnika v petek zbrali na družabnem srečanju (f. KROMA). V osmici pri Zupanovih v Medji vasi so si izletniki, ki so se z avtobusi podali na ogled številnih zanimivosti in lepot Firenc in Rima, izmenjali vtise z nedavnega potovanja in si tudi ogledali foto- grafije. Ob izmenjavi pogledov na iz^ na katerem so - kot izhaja iz daljšega ^ piša, ki je bil objavljen v našem niku - videli veliko lepega in zaniu11 ga, pa so na petkovem srečanju tudi gali po domačih dobrotah, saj je 6(1 negativna opazka letela prav na gaS^a„ nomski del, po katerem sicer Italija vi, vendar človek lahko naleti tudi slabe izjeme. PRAPROT / PRVA ŠAGRA PRED 25 LETI VESELA POMLAD / PREJŠNJI TEDEN NA OPČINAH Jubilejni praznik v borovem gozdiču Tudi letos tekmovanji v košnji in metanju skr! Poj, pleši in igraj za konec sezone Med prireditvijo so podelili Gallusovi znački Aleksandri Pertot in Igorju Košuti »Delovna brigada«, ki je leta 1977 začela opremljati prireditveni prostor v Praprotu Bilo je pred petindvajsetimi leti, ko je skupina domačinov s Praprota dala pobudo za prvi vaški raznik. Bila so to leta, ko so se šagre odvijale skoraj v vsaki vasi, navadno kar na osrednjem trgu, saj so bile birokratski predpisi prožnejši. Spomnimo se sager v Mavhinjah, na nabrežinskem placu, v gozdičku pri Trnovci, v Prečniku. Tako je bila poleti leta 1974 tudi v Praprotu prvič šagra. Prireditveni Prostor je za prvo izvedbo dala na razpolago družina Lupine, leto kasneje je šagra bila na zemljišču gospe Dike, nakar se je skupina Pra-provčanov odločila, da °d domačina odkupi današnji prireditveni prostor pod borovci in v ta namen so tudi ustanovili Zadrugo Praprot. Odkup zemljišča je bil le prvi korak, saj si je naorala vaška »delovna brigada« takoj zavihati rokave. Prostor je bilo treba preurediti, tako da so domačini s prostovoljnim delom uredili Prve pokrite pulte ter Plesišče, ki je od tedaj sluzilo tudi kot preprosto igrišče za odbojko, košarko in rokomet. Sko-raj sočasno so ustanovili športno-rekreacijsko društvo »Vaška skupnost Parprot«, ki je danes tudi uradni lastnik prireditvenega prpstora. V 25 letih je usoda Vaski skupnosti že iztr-8ala kar nekaj zaslužnih domačinov, med kateri-dd gre posebej omeniti J^lirka Škabarja, Angela Poljaka, Pepija Tram-Puža, Bruna Branda, Na- do Briščak, Genia Šušteršiča, Radovana Doljaka. Sicer pa je starejšim vaščanom in prvim pobudnikom vaškega organiziranega življenja v veliko zadoščenje, da se danes tega dela lotevajo mladi, kar je najboljše jamstvo za prihodnost. Vaške šagre v Praprotu se tako nadaljujejo že četrt stoletja. Ob običajnih eno-gastronomskih specialitetah so prireditelji posvečali vselej veliko pozornost tudi družabnost in kulturi. Skratka: ne le jedača in pijača, temveč tudi tekmovanja v briškoli, košnji, v metanju s kri, žaganju borovega hloda. In še otroški ex-tempore, ki so ga zaznamovale tudi zelo ugledne žirije. Na letošnje slikarsko tekmovanje bo verjetno kar blagodejno vplivala bližnja razstava mojstra Lozeta Spacala v Skerko-vi galeriji v Trnovci. V zadnjih letih je tekmovanje v košnji zajela globoka kriza, saj je moderna tehnika zamenjala marsikaterega kosca, njihova spretnost pa zahaja v pozabo. Organi- zatorji vsekakor letos zagotavljajo nemoteno iz-vedno tekmovanja, saj so se združili s kosci iz Gaber j pri Gorici, katerim bodo nato Parprovčani ob njihovem prazniku seveda povrnili uslugo. Praznik se torej nadaljuje in vsako leto bogati. Letošnja šagra se bo začela prihodnji petek z nogometnim ženskim turnirjem, v soboto bo na vrsti tekmovanje v briškoli ter ex-tempore za mlade do 16. leta starosti. V nedeljo bo tekmovanje v metanju s kri, ki je že drugo leto posvečeno spominu na mladega domačina Radovana Doljaka ter tekmovanje v košnji, medtem ko se bo letošnja jubilejna šagra zaključila v ponedeljek s tekmovanjem v žaganju. Vsak večer bodo za veselo razpoloženje poskrbeli tudi razni priznani ansambli domače glasbe, v nedljo popoldne pa bo nastopila tudi nabrežinska godba na pihala. Zagotovljen je prijeten konec tedna v večernem hladu kraških borovcev. Prireditveni prostor obenem spada med nabolje opremljene, saj je vaška skupnost z izkupičkom praznikov in s prostovoljnim delom posodobila električno napeljavo in razvetljavo, točilne pulte in stranišča tudi za telesno prizadete. Pred leti je bil dograjen pokrit oder, ki je zgrajen iz kraškega kamna, še prej pa sta bili zgrajeni klet in pokrit sedež društva, v katerem se sestaja tudi srenja. Medtem pa je že v načrtih dvojna balinarska steza, (igb) Opensko pevsko društvo Vesela pomlad je prejšnji konec tedna pripravilo veliko dvodnevno prireditev ob zaključku pevskega leta (foto KROMA) . Pred odhodom na zaslužene počitnice so se staršem in prijateljem petja še enkrat predstavili vsi zbori skupine, ki delujejo v društvu, medse pa so povabili tudi okoliške pevce, mladinsko pihalno godbo iz Sežane in priznano otroško animatorko Romano Krajnčan. Sobotni del prireditve je predstavljal večerni pevski koncert, ki se je odvijal v dvorani Finžgar j evega doma. Tam je zbrane pozdravila Majda Danev. V svojem nagovoru je dejala, da želi biti pevski večer predvsem prijetno druženje s pesmijo. Je pa to tudi priložnost, da se ozremo nazaj in ocenimo opravljeno delo, hkrati pa usmerimo pogled v prihodnje, ko naj bi poskušali še nekaj popraviti ali izboljšati. Izrazila je željo, da bi v vrste Pomladi pristopilo še veliko novih pevcev, da bi bila izvajalska raven vedno boljša in kvalitetnejša, pesem čim privlačnejša, da se je bomo veselili vsi, pevci in poslušalci. Koncert je uvedla skupina deklet mladinskega zbora Vesela pomlad. Zapela je pod vodstvom Franca Pohajača in Martina Vremca. Slednji je skupino tudi spremljal pri klavirju. Oba zborovodja sta pevke med letom vzgajala ob dragoceni pomoči Rossane Palia-ge, ki je tudi umetniški vodja dekliškega vokalnega terceta Ver laetum. Slednji je prav tako nastopil na sobotnem koncertu. Dekleta so veliko let pela v vrstah zborov Vesela pomlad, kasneje pa pričela s študijem solo petja. Ob tem so se odločile tudi za vokalni tercet, ki sedaj deluje že štiri leta. V svojem repertoarju imajo veliko polifonije in sakralne glasbe, v soboto pa so nam ponudile šopek slovenskih ljudskih pesmi. Zaključni del koncerta je pripadal mešanemu pevskemu zboru Reso-net, ki je s tem nastopom sklenil prvo leto delovanja pod okriljem društva Vesela pomlad. Kot je znano, se je že prej delujoča vokalna skupina istega imena lani okrepila z nekaterimi odraslimi pevkami in pevci Vesele pomladi in se preoblikovala v mešani pevski zbor, ki ga zanesljivo vodi prof. Aleksandra Pertot. Sredi pevskega leta ji je priskočila na pomoč prof. Edith Kocjan. Ta se je posvetila delu s posameznimi pevci, s katerimi utrjuje predvsem dihalno vokalno tehniko. Zbor torej sloni na trdnih temeljih in razpolaga z dobrim pedagoškim vod- stvom, kar je gotovo jamstvo za dobre bodoče uspehe. Na sobotnem koncertu so se nam pevci predstavili s krajšim zborom pesmi, od slovenske ljudske preko ukrajinske in angleške do zahtevnega izraelskega plesa - ora. Prijeten dogodek večera je bila podelitev zlate Gallusove značke dirigentki Aleksandri Pertot, ki je bila tudi sama nad 25 let članica številnih pevskih zvorov, in pevcu Igorju Košuti, ki se v ljubljanski glasbeni dejavnosti prav tako udejstvuje že nad četrt stoletja. V imenu Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti republike Slovenije je znački podelil pokrajinski predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta Rinaldo Vremec. Pevke in pevce zbora Resonet so dobitnikoma zlatih značk nazdravili še s pevskim dodatkom, ki so ga bili seveda veseli tudi prisotni v dvorani. Praznik se je, kot rečeno, nadaljeval v nedeljo popoldne. Prijeten glasbeni uvod v popoldansko prireditev na vrtu openskega Marijanišča je ponudila Kraška pihalna godba iz Sežane, ki je pod vodstvom mladega kapelnika Iva Bašiča zaigrala nekaj veselih koračnic, odlomkov iz mladinskih filmov in venček drugih uspešnic. Godba, ki je bila ustanovljena pred sedmimi leti na pobudo ravnatelja glasbene šole iz Sežane Leandra Pegana, šteje danes 49 mladih godbenikov, ki so povečini gojenci te šole. Dirigentska palica je, kot rečeno, v rokah Iva Bašiča, ki godbo vodi skupaj s starejšino Igorjem Kosom. Godba nastopa na tej in oni strani meje ter se redno udeležuje revij orkestrov glasbenih šol Primorske. Lani si je z udeležbo na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov priigrala srebrno priznanje, kar jo je spodbudilo k nadaljnjemu delu. Rezultati so na dlani: mladi godbe- niki resnično navdušujejo poslušalce, kar je bilo opaziti na openski prireditvi. Za godbo so se na prizorišču zvrstili štirje zborčki, ki so zbrane starše in prijatelje petja razveselili s pisanim šopkom otroških pesmi. Pod vodstvom Martine Batič, Martine Škabar, sestre Karmen in Zdenke Križmančič in ob klavirski spremljavi Martine Batič in Loredane Guštin so nastopili domači otroški pevski zbor Vesela pomlad, Zvonček iz Repentabra, Kraški cvet iz trebč in A. M. Slomšek iz Bazovice. Največja atrakcija nedeljske prireditve pa je bila znana in priljubljena slovenska pevska in otroška animatorka Romana Krajnčan. Iz njenega nastopa je bilo razvidno, da se med otroki, kjerkoli jih že obišče, dobro počuti in da jo otroci takoj sprejmejo za svojo. Z njimi se igra, pleše, poje... Predstavlja jim vsebino svojih pesmi, katere glavni junaki so predvsem drobne živalce. Doslej je izdala že sedem kaset in tri zgoščenke. Ob desetletnici svojega delovanja je letos izdala novo kaseto, zgoščenko in prvo videokaseto. Pripravila je tudi dva musicla, brez števila pa so njeni nastopi med otroki iz vse Slovenije. Pisateljica Berta Golob je o njej napisala, da živi in dela predvsem za otroke in si prizadeva udejaniti načelo, da je najboljše zanje komaj dobro. Tudi med openskimi otroki in njihovimi vrstniki, ki so prišli v nedeljo na Opčine, se je Romana takoj znašla. Otroci so z njo navdušeno peli in z animacijo ponazarjali vsebino njenih pesmic, odrasli pa so z zadovoljstvom opazovali razgibano sceno. Tako se je v veselem vzdušju zaključil tudi nedeljski del prireditvi Poj, pleši, igraj in še kaj v veselje sebi in drugim. (MD) OTROCI / OD 28. JUNIJA DO 30. JULIJA Pri Boru tudi letos poletni center Osrednja pozornost ietošnjega poletja bo posvečena miru - Center bo odprt Od 7.30 do 17. ure Po uspešnem lanskem poletnem cen-^ so se pri Športnem združenju Bor Polocih, da tudi letos v obdobju od 28. Lp^ija do 30. julija na Stadionu 1. maja v tstu organizirajo tak center, ki bo namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti "a otroke iz vrtcev in osnovne šole). La-n so bili obiskovalci centra zelo zado-v?j )ni, saj je bil program zelo pester, šte- i - vzgojiteljev in animatorjev pa več Q0t Primerno. Tečaj je vodila Valentina 6stri, ki bo tudi letos držala vse vajeti v Sv°jih rokah. Osrednja pozornost letošnjega polet-8a centra bo posvečena miru. Pod tem 8eslom bo potekala dejavnost otrok, ki no skozi igro in zabavo v »delavnicah ntu« skušali spoznati, kaj mir pomeni tp- kaSen Pomen ima za vse nas. Prav v ^' nptiki in na ustrezen in igriv način se no otroci tudi spoznali s številnimi ra-ki živijo na Zemlji, odvisno od v Smma pa se bodo en dan spremenili esV^6 kitajčke, naslednjič v črnčke, p^rike, indijančke in tudi belce, del r<|,Sram v centru, ki bo od pone-17 ,Ta Pet^a deloval od 7.30 do tak Ji Pa k° na splošno izredno pester, v t rl nikomur ne bo dolgčas. Prvi dan Hair ]U k° namenjen sprejemu otrok in otro • ^ejsim igricam, s katerimi bodo flaliC1 socializirali in se med seboj spoz-’ naslednji dan pa bodo potekale tako imenovane »mirovne delavnice«, v katerih se bodo otroci spoznavali z najrazličnejšimi narodi, njihovimi navadami in tradicijami. Sreda bo namenjena igram v telovadnici, četrtek pa likovni in glasbeni ustvarjalnosti otrok, ki bodo risali, prepevali, izdelovali inštrumente, na zidu pa bodo ustvarjali risbo, na kateri bodo otroci z vsega sveta zaplesali v kolu, udeleženci centra pa bodo odtisnili tudi svoje dlani in tako »podpisali« zidno umetnino. Petek bo dan za izlete, pot pa bo gojence vodila enkrat v Repen, drugič v Miramarski grad, pa na piknik in še mar-sikam drugam. Seveda bo poskrbljeno tudi za ustrezno prehrano, otroci pa bodo imeli tudi dovolj časa, da se »spočijejo« od igric in drugih dejavnosti. Zaradi omejenega prostora nismo mogli napisati vsega, kar bodo otroci doživeli na Stadionu 1. maja na Vr-delski cesti v Trstu. Povejmo le, da starši lahko svoje otroke prijavijo za en, dva, tri.... ali pa tudi za vseh pet tednov. Center je letos vključen tudi v uradni seznam poletnih centrov Občine Trst, pogovorni in učni jezik bo slovenski, prijave pa sprejemajo vsak delavnik od 9. do 15. ure po telefonu 040 - 51377, kjer bodo lahko starši zvedeli tudi za vse ostale podrobnosti. Pevke Stu ledi v Scandianu Tržaška folklorna skupina Stu ledi preživlja delaven konec tedna. Včeraj so plesalci in godci gostovali v Šempetru v Savinjski dolini, kjer je kulturno-umet-niško društvo Grifon priredilo v dvorani Hmeljarskega doma folklorno srečanje, ki se ga je udeležila tudi domača folklorna skupina. Stu ledi je prikazalo plese naših krajev: istrske, goriške in novi tržaški spet, ki prikazuje maj v Bregu in s katerim je prvič nastopilo ob 25-letnici v Prešernovem gledališču vBoljuncu. Skupina pa je na poti tudi danes in sicer v drugo smer, v Italijo, saj bodo pevke nastopile v Scandianu pri Reggio Emiliji, kjer je na sporedu srečanje pevskih zborov, ki ga prireja krajevni pevski zbor La bai-ta. Poleg pevk Stu ledi bo nastopil še zbor iz Ligurije. danes, 13. junija ob 17. uri nastop Godbenega društvo Prosek sledi Akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora od 20. ure ples z ansamblom ADRIA KVINTET jutri, 14. junija od 20. ure dalje ansambel STATUS SVMBOL Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico ŠPORTNO DRUŠTVO ZRRJR-GRJR 1997 organizira ŠPORTNI PRAZNIK danes, 13. junija 1999 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Od 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru in osvežilnimi pijačami. Zabaval nas bo ansambel STATUS SVMBOL SKD Valentin Vodnik in Pihalni orkester Breg Junijski večeri KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA in nastop gojencev oddelka za pihalne orkestre GM v petek, 11.1. m. ob 21. uri v Dolini na KTuži v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani ŠRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 18., 19., 20. in 21. junija 25. Šagro v Praprotu VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 13. junija 1999 ANTON Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 5.11 in zatone ob 20.26 Jutri, PONEDELJEK, 14. junija 1999 DRAGO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,6 stopinje, zračni tlak 1017 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 60-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,3 stopinje. ;: LEKARNE Nedelja, 13. junija 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje -Mazzinijev drevored 1, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (040 271124). Seljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325). Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. junija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 040 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 040410928). Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramar-ski drevored 117 Barkovlje, Ul. Oriani 2 Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 040 764441). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kroj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786300 - vsak dan od 14. do 19. ure SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VID€/Vl podeluje BRONASTA CANKARJEVA PRIZNANJA za uspeh na deželnem tekmovanju v znanju slovenskega jezika Na prireditvi bo bral svoje pesmi JURIJ PAUK ponedeljek, 14. junija ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Jože Strle z besedo in sliko O ZGODOVINI SNEŽNIŠKEGA GRADU Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 jutri, v ponedeljek, 14-. junija ob 20.30 BALKAN FEST CeS § O CQ C/3 C/D O cd O D.J. Hodges vstop prost balkan rock & more v slučaju dežja žur bo! pet 18.06.99 ob 22.00 STANDREŽ -GO KULTURNI DOM »A. BUDAL« balkanska kuhinja SKD VESNA - KRIŽ ZSKD RAJONSKI SVET - ZAHODNI KRAS vabijo na KRIŠKI TEDEN 1999 PETEK, 18. junija - DOM A. SIRK ob 20. uri- Otvoritev fotografske razstave DARUA KOVAČIČA - Obrazi sveta Ob 21. uri Tl IE ORIGINAL KLEZMER ENSEMBLE SREDA, 23. junija - KOCJANOV BORJAČ ob 21. uri -Taku je b’lu ambot - KD ŠAVRIN1 in ANKA ŠAVRINKE SOBOTA, 26. junija - DOM A. SIRK ob 21. uri-Pesem valov - KLAPA VOLOSKO -Opatija TOREK, 29. junija - DOM A. SIRK ob 21. uri-ZUF DE ŽUR in KRAŠKI OVČARJI Q ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Segreti«, i. Michelle Pfeiffer in Jessica Lange. EXCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »The Corrup-tor - Indagine a China-town«, r. James Foley, Oliver Stone. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »L’in-fernale Quinlan«, r. Orson Welles. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Star Trek - LTnsur-rezione«. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00 »Martin, il marziano«, prod. Walt Disney; 17.40, 19.50, 22.10 »La voce delPamore«, i. Meryl Streep, VVilliam Hurt. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«, i. G. Paltrovv. NAZIONALE 3 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.20 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 4 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.15 »Hilary & Jackie«, i. E. VVatson, R. Griffiths. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Giochi proibiti di Antonella«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.45, 19.50, 22.10 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Costner. ALCIONE - 17.30, 19.45, 22.00 »Dr. Akagi«, r. Shohei Imamura. S PRIREDITVE KD IVAN GRBEC. Ske-denjska ulica 124, ob zaključku razstave Marjana Černeta bo Aljoša Žerjal ponovno predvajal FILMSKO LEPLJENKO O TRŽAŠKIH LIKOVNIH UMETNIKIH danes, 13. junija ob 12. uri. MEDNARODNA AKADEMIJA »MUSIČI AR-TTS« - ul. Aquileia 74, Devin - vabi jutri, 14. junija, ob 21. uri na zadnji koncert mednarodnega kitarskega festivala »Tocando guitarra«, v sodelovanju z mednarodnim festivalom kitare - SeZana. Igrali bodo gojenci kitare Glasbene matice (razred Marka Ferija). Vstop prost. TPK SIRENA sporoCa, da bo v petek, 18. junija ob 21. uri na pomorskem sedežu nastopil OKTET ODMEVI. Vljudno vabljeni! Z odličnim uspehom je opravila kuharski tečaj Federica Maar Se veliko nadaljnjih kuharskih uspehov ji želijo mama, očka in brat Alex Včeraj sta se vzela Nada in Diego Vso sreCo na skupni življenjski poti jima Zeli zbor Jacobus Gallus JUNIJSKI VEČERI -SKD Valentin Vodnik v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi v petek, 18. junija na KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA in nastop gojencev oddelka za pihalne orkestre Glasbene matice. ZaCetek koncerta ob 21. uri na dolinski KTuži, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani. SKD VESNA vabi na KRIŠKI TEDEN: v petek, 18. junija ob 20. uri v domu A. Sirk otvoritev fotografske razstave Obrazi sveta, ob 21. uri nastop skupine The Original. Klezmer ensemble; v sredo, 23. junija ob 21. uri na Kocjanovem borjaCu nastop istrske skupine KD Savrini in anka Savrinke s Taku je blu ambot; v soboto, 26. junija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop Kla-pe Volosko s pevksim večerom Pesem valov; v torek, 29. junija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop rock skupin Zuf de žur in Kraških ovčarjev. Toplo vabljeni v Križ! H ČESTITKE Jutri, 14. junija bo v Repnu spet med slavljenci STOJAN. Še veliko, veliko zdravih dni mu želijo ode, mama in brat Goran z družino. V Boljuncu ELIDE in MARCELO 40 let poroke slavita. Vsi domači jima voščijo, da bi bilo nadaljnje skupno življenje še polno zdravja, ljubezni in... izletov. MALI OGLASI tel. 040-7796333 ODDAJAMO APART-MANE na otoku Rabu v bližini morja. Tel. št. 040-44594 od ponedeljka do petka v večernih urah. NA PROSEKU se začne plesni teCaj merengue in salse. Prva vaja bo v petek, 18. junija. Prijave na tel. št. 040-225657. ZA 2.000.000 LIR prodam VW Golf 1300, s tremi vrati, letnik 89, 80.000 prevoženih km. Tel. na St. 040-910154 v večernih urah. IZGUBILI smo velik zlat obesek z vrezanima Črkama M in C. Bil je drag spomin. Najditelju nagrado. Tel. št. 040-228390. VOLKSVVAGEN Polo 1050, letnik 90, tehnično neoporečen, po ceniku Eu-rotax prodam. Tel. št. 0347-7825836 ali 040-415797. 18-LETNO DEKLE sprejme delo kot baby-sitter ali družinska pomočnica v poletnih mesecih. Tel. ob uri obedov na St. 040-225023. ODDAJAMO v najem približno 154 kv. m novih pisarniških prostorov v Gorici, Ul. Gen. Cantore St. 2. Za informacije tel. st. 0481-521383 v dopoldanskih urah. PRODAM Opel Frontera 2.0 Šport, letnik 96, rumene barve, 67.000 km, 2 protivlomni varnostni napravi, električna stekla, servovo-lan, meglenke, bull-bar, perfektna. Nikdar poškodovana. Zelo zanimiva cena. Tel. St. 040-211037. PRODAM Pando 750, letnik 87, rdeče barve, po ugodni ceni. Tel. St. 0481- 33892. NA LEPI LEGI v Povirju pri Sežani dam brezplačno v najem približno 400 kv. m terena (vrta) za nedoločen čas. Tel. na St. 040-200442 v večernih urah. PRODAM Voksvvagen Golf 1800, 90 konjskih moCi, letnik 92, 5 vrat, Črne barve, cena po dogovoru. Tel. St 040-820190 od 8. do 12. ure. ISCEM OSEBO, ki je pripravljena iti z nami na počitnice od 4. do 31. julija, da bi mi pomagala pri delu z otroki in v gospodinjstvu. Tel. na St. 0481-530295 ob umiku trgovin. NOVOFUNDLANDCI, Črni in belocrni, mladici, šampionski, kanadskih prednikov, z F. C. L rodovnikom, cepljeni. Tel. 040-214309, 00386-64-631452 ali 00386-64-620255. TRGOVINA JESTVIN iSCe delavca z opravljenim vojaškim rokom. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro JESTVINE. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepokretne, pokličite v večernih urah na tel. st. 00386-67-25202. PRODAM majhno stanovanje v prvem nadstropju na Proseku. Tel. St 040-225832. PO UGODNI CENI prodamo kompletno dvoposteljno spalno sobo, sve-tlorjave barve, visoka omara (260x260x60). Tel. št. 040-44018 ob uri kosila. GOSTILNA NA KRASU iSCe natakarja/natakarico. Tel. St. 040-200151. ZOBOZDRAVNIK iSCe asistentko, poklicati na tel. St. 040-225356 ali 040-228072. AUDI 80 (1,6) AVANT, bele barve, letnik 94, v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040-827676 ali 0348-2268684. PRODAM nov scooter Aprilia 50, za 2.500.000 lir. Tel. St. 040-225297. UPELJANO PODJETJE, ki deluje na področju vgradnih kuhinjskih aparatov iSCe vajenca za svoj show-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, ne sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno višjo srednjo šolo, obvladati BARI 84 51 58 32 47 CAGLIARI 55 9 26 77 65 FIRENCE 32 56 16 38 41 GENOVA 19 5 75 10 28 MILANO 79 54 8 68 7 NEAPELJ 57 47 82 26 28 PALERMO 84 35 74 20 42 RIM 74 84 85 87 55 TURIN 15 8 52 65 25 BENETKE 70 28 61 25 64 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 22 dobitnikov s 5 točkami 3.371 dobitnikov s 4 točkami 136.084 dobitnikov s 3 točkami 16.053.946.630 - lir 35.313.126.927-lir 9.002.831.526-lir 145.945.000-lir 952.400-lir 23.500-lir mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. 040-311485. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da je razpisala javno selekcijo na osnovi curriculumov za sprejem v službo za določen Cas vodilnih inštruktorjev VIL f. k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: dokončana univerzitetna izobrazba v pravu ali v ekonomiji in trgovinstvu ali političnih vedah ali enakovredna univerzitetna izobrazba, znanje slovenskega jezika. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu Občine Dolina, tel. št. 040-8329244. Rok za vložitev prošenj zapade 15. junija 1999 ob 12. uri. CEZ POLETJE nudim lekcije iz nemščine in sprejmem delo kot baby-sitter. Tel. St. 040-291146 v popoldanskih urah. Ste komunikativni, zanesljivi, odgovorni in pripravljeni na delo. Bi radi svoj delovni dan oblikovali sami? Ponujamo vam delo telefonskega operaterja v uveljavljenem centru za dialog s kupci; z gibljivim delovnim časom, stimulativnim dohodkom in v prijetnem delovnem okolju. Pošljite nam Curriculum vitae na Poštni predal 568 -34100 TRST (Publiest) pod šifro OPERATER TEČAJI VEGETARIJANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. St. 040-2296012 (po 20. uri). BRUNO IN MARIJA sta v Borštu odprla osmico. NA BOŽJEM POLJU sta odprli osmico Debora in Erika. OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula, Repnic 2. PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu bo agroturizem odprt se do 20. junija (od Četrtka do nedelje), tel. 0481-78125. OSMICO ima družina Sne v Briscikih. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci St. 20. OSMICA je v Dolini pn Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pn Batkovih«, Repen st. 32. V SALEŽU st. 61 ima osmico Jožko Škrk. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Miramarski drevored 49 Istrska ulica 52 Ul. I. Svevo 21 SHELL Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Zavije (Milje) Nabrežina 129 ESSO . 267/1 IP Ul. Giulia 58 Trg Valmaura 4 Miramarski drev TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 NOČNE ČRPALKE IN SELE SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 153 AGIP - Miramarski drev. AGIP - Ul. A. Valeno (univerza) „ ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta H_____________IZLETI SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804 ali 040-327284 v večernih urah. GcC 2*4*44 škofije tel. 0038666 - 549588 UGODNO IN NIŽJE CENE Z LETALOM V DALMACIJO DOBRI HOTELI 3* 7 polpenzioni + takse BRAČ (BOL) 714.000 lir (odhodi: 11, 18/7 KORČULA 630.000 lir (odhodi: 4, 11, 18/7) DUBROVNIK 630.000 lir (odhodi: 4, 11, 18/7) CAVTAT 950.000 lir - hotel 5* soba pogled na morje (odhodi od 11/7 do 29/8) P.S. NA VOLJO TUDI CENEJŠI HOTELI! SKD BARKOVLJE pri-feja v nedejo, 20. junija izlet v Kamnik, dolino Kamniške Bistrice in Arboretum. Za informacije tel 040-363452 v urah urnika trgovine ali 040-415797 v urah obedov. KRUT prireja 7-dnev-no križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo jn Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. J OBVESTILA COS FINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s SKD PRIMOREC, vabi na ogled razstave »Vsak dan z mlekom v Trst: mlekari-c9 iz tržaške okolice« v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: danes, 13. junija, od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. RAZSTAVA MARIA-NO ČERNE se nadaljuje še danes, 13. junija 1999 v dvorani KD I. Grbec v Skedenjski ulici 124. Urnik razstave: od 10. do 12. ure. PRIMOTOR KLUB vabi vse ljubitelje motorjev na Motoshod v dolini Glinščice, ki bo danes, 13. junija na Sagri na Kr-menki z začetkom ob 8.30. Sledijo vpisovanje na motoshod, krajši motociklistični izlet po okolici, kosilo in nagrajevanje udeležencev. OBČINA DOLINA obvešča, da bo anagrafski urad ZAPRT za javnost JUTRI, V PONEDELJEK, 14. JUNIJA 1999 zaradi operacij v zvezi z občinskimi volitvami. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da bo v sredo, 16. junija ob 18.30 v Babni hiši v Ricmanjih: 1.) podeljevanje spričeval; 2.) vpisovanje novih gojencev od 5. do 7. leta (pripravnica) in od 8. leta dalje - individualni pouk pihal, trobil, tolkal in pomožnega klavirja; 3.) potrjevanje vpisov za novo šolsko leto. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja tradicionalno vaško ša-gro od 18. do 21. junija. Spored: 18.6. - ob 20.30 nastop dua MARKO in PETER in veseloigra dramskega odseka PD Slovenec »An Ijep spomin in tude...« v režiji Ingrid Verk; 19.6. - ob 14.30 na Jami ex tempere za otroke, ob 20.30 ples z Zamejskim kvintetom; 20.6. - ob 10. uri Lov na zaklad, ob 18. uri kulturni program z Godbenim društvom Prosek in nagrajevanje, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol; 21.6.- ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 18., 19., 20. in 21. junija 25. Sagro v Praprotu. Program: v petek, 18. junija ob 18. uri odprtje C0MUNE Dl DIMO AURISINA (TS) - OBČINA DEVIN NABREŽINA (TS) JAVNA DRAŽBA Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo dne 26. junija 1999 ob 10. uri javna dražba za dobavo in namestitev poletne klimatizacijske naprave v poslopju v Nabrežina Kamn. 24/E Morebitne informacije in razpis je mogoče dobiti v Ekonomatu, Nabrežina Kamn. 25 (tel. 040/2017321) oDGOVORN] SLUŽBE ZA EKONOMAT ____ Nada CAHARUA BF S.R.L. ZA TOPLINO VAŠEGA DOMA, IZDELAMO ZA VSAK PROSTOR, LONČENE PEČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽELU NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS St.7 -TRST ® 040.370151 ©0348.4117048 kioskov, ob 19. uri ženski nogometni turnir, od 21. ure dalje ples z ansamblom Adria kvintet; sobota, 19. junija ob 15. uri odprtje kioskov in tekmovanje v briškoli, ob 17. uri ex-tempore za mladino, ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora, od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; nedelja, 20. junija ob 10.30 drugi memorial Radovan Doljak - tekma v skrlah, ob 14. odprtje kioskov, ob 16. uri tekma v košnji, ob 18.30 nastop Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20. ure dalje ples z ansamblom Ca-lifornia; ponedeljek, 21. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom tekmovanje v žaganju hloda. V primeru slabega vremena se bo šagra nadaljevala tudi v torek, 22. junija. UPODOBLJENO TELO - RezidenCni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija 1999. V idealnem okolju nizkogorske-ga sveta (Mašun-Slo.) se bomo poglobili v študij telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar pod vodstvom prof. Rafaele Buston bo potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 18. junija, za informacije 040-369024. KROŽEK ZVEZDA prireja v soboto, 19. in v nedeljo, 20. junija SVE-TOIVANSKI PRAZNIK v Ljudskem domu v Pod-lonjerju. Vabljeni! OBČINA ZGONIK sporoCa, da bo ob priložnosti športne prireditve 1. PREIZKUŠNJA ZA MEDNARODNI POKAL GRAND PRIX NA SKI-ROLKAH, ki ga prireja SD Mladina, v nedeljo, 20. junija 1999 od 9. do 13.30 zaprte za promet naslednje ceste: 1.) občinska cesta, ki iz komenske pokrajinske ceste (hišna številka 25 vasi Samatorca) preko vasi BrišCe vodi na ozemlje občine Devin-Nabrežina; 2. ) občinska cesta, ki od osnovne šole v Saležu preko vasi Samatorca pelje do križišča s pokrajinsko cesto v bližini hišne številke 24. SKD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg, v okviru 20-letnice društva, organizira fotografski natečaj PODOBE V PREBENE-GU. Za pojasnila lahko kličete na tel. št. 040-231871 (Peter) ali 040-231873 (Petra) od 19. do 20. ure. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z ZGO-NISKO organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cer- Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure vii (Emilia Romagna) od 7. do 21. septembra 1999. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Časovni rok za vpis bo stekel v ponedeljek, 21. junija 1999. Potrebna pojasnila nudi repentabrsko občinsko tajništvo. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska šola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO SK-LAMPERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guar-dieila 7, od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do 15. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje, otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-2122891. ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje? V MarijanišCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. OBČINA ZGONIK ODREJA obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, ki so prisotni v občini Zgonik. Obenem obveSCa, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini izvrševal brezplačno poverjeni živi-nozdravnik P.Z.S. St. 1 Tržaške pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petetk od 11. do 12. ure do 15. -julija 1999. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom. OTROCI, POZOR, POZOR, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave!!! Število mest je omejeno. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32 v Barkovljah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324 od ponedeljka do petka. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! H ŠOLSKE VESTI UCENCI IN UČITELJICE OS ALOJZA GRADNIKA se najpri-srcneje zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je bila naša Šolska prireditev uspešna, staršem pa hvala za bogato zakusko. UCENCI IN UČITELJI OSNOVNIH SOL JOSIP RIBIČIČ in KAREL ŠIROK se toplo zahvaljujemo slovenskemu dobrodelnemu društvu in Slovenski Vincencije-vi konferenci Barkovlje, ki so v letošnjem šolskem letu finančno podprli razne naše pobude. UČITELJICE IN UCENCI OSNOVNE SOLE ALBERT SIRK IZ KRIŽA se iskreno zahvaljujemo vsem vaškim društvom in umetnikom, ki so sodelovali pri proslavi ob 30-letni-ci poimenovanja Sole po likovniku Albertu Sirku. Posebna zahvala naj gre Andreju in Marjanu za scenografijo, luCi in glasbo. Najtopleje se učiteljice zahvaljujemo tudi staršem. Skozi celo šolsko leto so nam stali ob strani in nam radi pomagali ter organizirali tudi pik-nik ob zaključku Šolskega leta. OTROCI SEMPOLAJ-SKEGA OTROŠKEGA VRTCA vas vabijo na razstavo roCnih del, ki bo danes, 13. junija 1999 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da je tržaško šolsko skb-nistvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško Šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, do vključno 28. junia 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in Četrtkih od 16. do 17.30 SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa uCno osebje v staleZu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. člena zakona 932/73. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Vojka Pertota se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in na katerikoli naCin počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre g. župniku Breclju, cerkvenemu pevskemu zboru, Godbenemu društvu Nabrežina in predsedniku Robiju Briscku za poslovilne besede. Zena in sinova Sesljan, 13. junija 1999 t Po muCni bolezni nas je zapustil naš dragi Josip Olenik ELVIRO Žalostno vest sporočajo žena Karla, hči Franca z možem, vnuk Christian, sestra Marija z možem, svakinji Bruna in Marta ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 15. junija ob 10. uri iz mrtvašnice v Ulici Costalun-ga v dolinsko cerkev. Dolina, 13. junija 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Zapustil nas je naš dragi Mario Previdi Pogreb pokonjika bo jutri, v ponedeljek, 14. junija ob 10.20 na pokopališču pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Adriana, hči Paola in ostali sorodniki Posebna zahvala zdravniku dr. Danjelu Žerjalu. Bazovica, 13. junija 1999 Žalovanju se pridružuje družina Mezgec ZAHVALA Ob izgubi dragega Auguština Furlana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Salviju, župnikom Be-dencicu, Slejku in Stru-blju, nosilcem krste in cerkvenim pevcem. SVOJCI Dolina, 13. junija 1999 ZAHVALA Ob izgubi drage Štefanije Škabar vd. Cante se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala zdravniku Igorju Guštinu, g. župniku Markuži, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru RdeCa zvezda. SVOJCI Repnic, Sempolaj, 13. junija 1999 t Po kruti bolezni nas je prerano zapustil naš Boris Ghersin Žalostno vest sporočajo žena Edda, hči Erika, mama Marija, oce Drago, sestra Rosana, tete in bratranci z družinami Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 14. junija 1999, ob 12. uri iz mrliške veže v Ul. Costalunga v kati-narsko cerkev. Podlonjer, Lovran, Savona, 13. junija 1999 Boleč je tvoj odhod, rana v nas ostane Štefanija s Tonetom in Pepka Boris, ostal bos vedno v mojem srcu Silvietta Kot brat bos ostal v mojem spominu Franko z ženo Marijo Tvoj nasmeh bo ostal vedno v najinem srcu Sabri in Eco Neizprosna usoda te je iztrgala od nas. Z bolečino v srcu se te bomo spominjali Lija in Enio, Robi z družino, Kristina in Peter Žalovanju se pridružujeta Oskar in Katja Boris, ostal bos vedno z nami družine Kranjec, Zergol in Bezin Mnogo prerano si nas zapustil dragi Boris družina Uršič Ob izgubi dragega Borisa Ghersina se žalovanju pridružujejo prijatelji kluba Union iz Šestdesetih let NOVICE GORICA-NOVA GORICA / GLAVNA SKUPŠČINA ČEZMEJNEGA PAKTA KOSOVO / IZJAVE Ob koncu tedna v Jamljah srečanje »frajtonarc« Diaton’99 V nedeljo, 20. junija, bosta v Jamljah 5. netekmo-valno in 3. tekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko ah »frajtonarco«.Glasbeno revijo prireja Sportno-kultumo društvo Kremenjak. Praznovanje se bo resnici na ljubo pričelo že v petek, 18. trn., in sicer z večerom mladih. Od 20.30 dalje bo na sporedu Musič Dee Jay. Praznik se bo nadaljeval naslednjega dne. Ob 18. uri bodo odprli razstavo diatoničnih harmonik, od 20.30 dalje pa bo ples ob zvokih Kvinteta Nanos s tekmovanjem v valčku. Kot rečeno, pa bo prtaznik dosegel višek v nedeljo. Od 15.30 dalje se bodo vrstih nastopi harmonikarjev. Nagrajevanje je predvideno ob 19. uri. Večer se bo nadaljeval s plesom ob zvokih ansambla I Bintars iz Benečije, tekmovanjem v tržaškem mambu ter z eksibicijo latinskoameriških plesov. Drugi nastop SCGV Emil Komel Jutri ob 20. uri bo v veliki dvorani KC Lojzeta Bratuža v Gorici drugi nastop gojencev SCGV Emil Komel ob koncu Šolskega leta. Pod naslovom »V galeriji zvokov in glasov« se bodo zvrstih učenci nižje, srednje in višje stopnje s solističnimi točkami. Večer bodo popestrili pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, solopevci in klavirski trio. Poletni umik avtobusov Vodstvo podjetja mestnih javnih prevozov AMG opozarja, da bodo z jutrijšnjim dnem mestni avtobusi začeli voziti s poletnim umikom. Spomnimo naj, da je za avtobuse pokrajinskega podjetja APT poletni umik začel veljati že v petek, 11. junija. Posvet ASCOM o reformi trgovin Jutri ob 16.30 bo v sejni dvorani Trgovinske zbornice posvet zveze ASCOM o spremembah, ki jih prinaša novi deželni zakon o trgovinah. Deželni predsednik zveze Alberto Marchiori bo govoril o političnih in strateških aspektih reforme, pokrajinski ravnatelji ASCOM pa bodo prikazali nova določila na posameznih področjih, od blagovnih tipologij do postopkov za odpiranje novih dejavnosti. Hišna miš ali bolje »netopir« V petek popoldne je v središču Gorice prišlo do nenavadne stanovanjske tatvine. Neznani zlikovec je namreč okradel stanovanje 48-letnega G.G., ki se nahaja v 5. nadstropju v Ul. Nizza 24. Odnesel je sorazmerno malo, in sicer nekaj več kot milijon hr v gotovini. Nenavadnost zlikovskega podviga pa je v tem, da se je tat prikradel v stanovanje tako, da je skočil s terase sosednje stavbe na balkon okradenega stanovanja. Zato bi bolj kot o stanovanjski miši v tem primeru upravičeno govorili o stanovanj-skemmetopirju«. Zadevo preiskujejo karabinjerji. Pijanec na pošti Očitno je moral 38-letni G.S. iz Trsta v petek popoldne res globoko pogledati v kozarec. Pojavil se je namreč na glavni pošti v Gorici, misleč da je v kaki pivnici, in začel nadlegovati vse, ki so se tamkaj nahajali. Ker se kljub nagovarjanju postnih uslužbencev nikakor ni hotel skidati, so posegli karabinjerji, ki so G.S. prijavili sodnim oblastem zaradi nadležne pijanosti. V petek popoldne se je v konferenčni dvorani hotela Perla v Novi Gorici odvijala glavna skupščina Čezmejnega teritorialnega pakta. Poleg njenih članov, se pravi predstavnikov upravno-politične-ga, gospodarskega in socialnega življenja iz go-riškega prostora na obeh straneh državne meje sta se srečanja udeležila v imenu slovenske vlade funkcionarka zunanjega ministrstva Bojana Cipot, v imenu italijanske vlade pa generalna konzulka v Sloveniji Rosa Maria Chicco Ferraro. Zasedanje je uvedel predsednik goriške pokrajine in koordinator pakta Giorgio Brandolin, na njem pa so poročali koordinatorji Štirih komisij, delujočih v okviru pakta, in sicer Velikonja, Sgarlata, Špacapan in sam Brandolin. Komisije so se sestale že dan poprej v Gorici. Pošebno pozornost so v pogovorih odmerili problemom prevoznih infrastruktur. Govor je bil o pospešitvi del za dokončanje avtoceste Vi-leš-Standrež-Vrtojba-Raz-drto, kakor tudi o potrebi, da bi tako imenovani 5. evropski koridor okrepili z ureditvijo visokohitrost-ne železnice prek Gorice. Ob tem so se udeleženci zasedanja zavzeli za to, da bi mejni prehod v Ste-verjanu postal mednaroden in da bi podaljšali urnik odprtja mejnega prehoda pri Neblu. V središču pozornosti je bil tudi problem voda. Predstavniki goriskega občinskega podjetja AMG in Goriških vodovodov so se strinjali, da je treba ce- lovito obravnavati po-soški vodni sistem, ter podprli so idejo o skupni študiji, ki jo bosta dali izdelati vladi obeh držav. Glavna tema petkove skupščine pa je bil problem delavcev iz Slovenije, ki služijo v Italiji. O tem je poročala načelnica deželne agencije za zaposlovanje FJK Chiaretta Spangaro. Izrazila je nujnost, da se ta pojav pravno uredi. V ta namen bi lahko Italija izdajala posebna dovoljenja delavcem iz Slovenije na osnovi Videmskega sporazuma iz leta 1982, lahko pa bi tudi tem delavcem priznala podoben status, kakršnega uživajo čezmejni delavci v primeru dveh polnopravnih članic EU. Ob koncu zasedanja so si udeleženci tudi porazdelili kritje stroškov za dosedanje delovanje Čezmejnega pakta: 60% bo plačala italijanska stran, ostalo pa slovenska. Od 6.30 in do 22. ure so danes odprta volišča za glasovanje za evropski parlament in v številnih občinah tudi za izbiro novih občinskih uprav. V Gorici, Tržiču in drugih večjih občinah v pokrajini glasujemo samo za Evropo, v skoraj vseh manjših občinah vključno s tremi slovenskimi pa tudi za župane in občinske svete. Za evropski parlament je treba prečrtati znak ene od 22 list, ki so se predstavile v okrožju severovzhodne Italije, ob znaku pa lahko izrazimo tudi največ dva preferenčna glasova (za manjšinsko listo samo enega). Za preferenčni glas je treba napisati priimek kandidata ali kandidatov. Za občinske volitve v manjših občinah glasujemo tako, da prečrtamo simbol izbrane liste. S tem podpremo tudi njenega županskega kandidata. Lahko tudi izrazimo preferenco enemu od kandidatov za občinski svet, tako da pripišemo njegov priimek. Štetje glasov za evropski parlament se bo začelo že takoj po zaprtju volišč nocoj ob 22. uri, za izide občinski volitev pa bo treba počakati, saj bodo glasovnice začeli šteti šele jutri ob 14. uri. Olajšanje ob koncu vojne tudi pri nas Noša pomoč je še potrebno Podpis mirovnega sporazuma med Natom in Jugoslavijo je vzbudil veliko olajšanje tudi v naših krajih. To izražajo izjave predstavnikov krajevnega političnega in sploh javnega življenja. Tako je konec vojne pozdravil pokrajinski odbor s predsednikom Bran-dolinom na čelu. V posebnem tiskovnem poročilu poudarja, da smo za vrednoto miru posebno občutljivi v teh krajih, kjer smo bridko izkusili, koliko gorja in razdejanja lahko prizadene sovraštvo med narodi. Prav zato si pokrajinska uprava tudi stalno prizadeva za utrjevanje mirnega sožitja v tem obmejnem prostoru, kot dokazuje npr. Pakt čezmejnega sodelovanja, zavzema pa se tudi za razširitev Evropske unije proti vzhodu. Pokrajinski odbor za mir je tudi izrazil svoje zadovoljstvo ob podpisu mirovnega sporazuma med Natom in Jugoslavijo, poudaril pa je, da je vojna pustila za seboj ogromno gmotno in človeško škodo, ki jo je treba zdaj kolikor mogoče pomagati odstranjevati. Odbor se zavzema za to, da bi pomoč delili vsem, brez diskriminacij, in se za zdaj ne namerava razpustiti. Na potrebo po nadaljnjem zbiranju pomoči za Kosovo opozarja tudi pokrajinsko združenje trgovcev ASCOM. V ta namen je odprlo tri tekoče račune, in sicer pri Goriški hranilnici (CRG), Kmečki banki in pri Hranilnici iz Fare, Ločnika in Koprivnega. Zbrani denar bodo konec meseca izročili škofijskemu Caritasu. Poglobili projekte sodelovanja ob meji Glavno skupščina se je zbrala v Novi Gorici - V ospredju pogovorov problemi prevozov, vodo in čezmejnih delavcev H ZA EVROPO IN OBČINE h Danes na volišča Glasujemo lahko do 22. ure GORICA / REKREACIJSKA TELOVADBA UPOKOJENK Skrb za zdravje in dobro počutje Dejavnost je tudi letos priredilo Društvo slovenskih upokojencev O telovadbi velja posplošeno mnenje, da je to dejavnost za mlade in kvečjemu za ljudi v srednjih letih. Članice društva slovenskih upokojencev v Gorici tako enostransko mnenje izpodbijajo že vrsto let z redno dvakrat tedensko vadbo. Z njo so pričele 24. novembra 1982, torej pred 17. leti. Od takrat se iz sezone v sezono nadaljuje redna vadba pod geslom “...da je človek zdrav, kolikor hoče” (po besedah strokovnjaka prof. Draga Ulage). To po- meni, da vsakdo telovadi toliko, kolikor mu je prav, brez prenapornih vaj. Za letos, do jeseni je vadbe konec. Vseh 18 telovadk gre sedaj na počitnice. Na jesen se bodo spet srečale in ker za tako dejavnost ni starostnih omejitev že sedaj vabijo novo generacijo upokojenk in... upokojencev. Se vedno se namreč sprašujejo, le zakaj ni zraven tudi moških? Na sliki: skupina telovadk z vaditeljico Mijo češčut r ODBOR ZA BOLNIŠNICO Podpisov je že 5 tisoč Akcijo se nadaljuje Goriški enotni odbor za zdravstvo sporoča, da so v poldrugem tednu že presegli 5 tisoč podpisov goriških občanov v podporo zahtevi, naj se splošna bolnišnica ne seli v poslopje bolnišnice Janeza od Boga, pač pa naj se pospeši in dokonča prenova zdajšnjega sedeža, ki traja že nekaj let. K podpisom Goričanov gre prišteti še mnoge podpise prebivalcev bližnjih občin, ki so prav tako uporabniki bolnišnice in zainteresirani za njeno bodočnost. Predstavniki odbora navajajo, da so med podpisniki številni predstavniki javnih inštitucij, družbenih in političnih sil različne usmeritve, kar dokazuje, da bitka za bolnišnico presega strankarske okvire in gre za množično reakcijo javnega mnenja proti pravcati goljufiji, s katero jo hočejo deželni oblastniki s tihim privoljenjem občinske uprave priukrajšati za pravico do zdravstvene oskrbe. Se posebej se pobudniki zahvaljujejo številnim bivšim primarijem, ki so s svojo avtoriteto in poznavanjem problema podprli akcijo. V prihodnjih desetih dneh bodo ob zbiranju podpisov priredili tudi javno skupščino za razgovor o nadaljnjih korakih. 2e sedaj pa postavljajo zahtevo, naj bo odbor, ki predstavlja tako velik del občanov, soudeležen pri vseh bodočih odločitvah o bolnišnici. GORICA / PROTEST Mesto naprodaj kos za kosom Transparenti no cestah enačijo aferi z bolnišnico in košarko S košarko se dogaja kot z bolnišnico: Gorico razprodajajo kos za kosom. To sporočilo se je predsinoči poja' vilo na velikih transparentih na glavnih vpadnicah v mesto in izraža jezo in nemoč občanov zaradi ravnanj3 oseb na vodilnih mestih, ki jim je mar le za osebno korist in ne za interese mesta. Se ostrejša sporočila so navijači razobesili na športni palači: v njih grozijo, da bodo odgovorni plačali s krvjo. Mimo slednjih pretiranih izpadov gre omeniti tudi sporočilo občine, da je pogodba z družbo Pallacanestro Gorizia za upravljanje sporto6 palače bila sicer že pripravljena (»Kar dokazuje, kaK smo jim zaupali«, pišejo), ni pa bila še podpisana. Na sliki (foto Bumbaca) napis na Ločniškem mostu RONKE / SLOVENSKA SOLA IN VRTEC IZ ROMJANA KINO 3 OBVESTILA lil PRIREDITVE Učenci pripravili brošuro o Laškem nekoč in danes Nastopili so no prijetni šolski prireditvi in predstavili prikaz šolskih izkušenj in znanja, med katere sodi tudi ilustrirana pravljica RUPA IN DOBERDOB / OTROŠKA VRTCA Malčki v cirkusu in kraju Ničas Nastopa priredili v sodelovanju z gimnastično sekcijo ŠZ Dom V otroškem vrtcu v Ru-pi so malčki in učiteljici Daniela in Nives ob koncu šolskega leta pripravili “Cirkus”. V 20-minutnem programu so se pod “cirkuškim šotorom” predstavili konjički, plesalke, akrobati, vrvohodec, klovni in celo fakir s pravo gumijasto kačo, ki se je ob zvokih glasbe Prikazala iz koša in prestrašila marsikaterega strahopetca. Predstava se ]e zaključila takrat, ko je Čarodej Samuel tako začaral, da so izginili vsi očki in mamice in ni bilo v dvorani več nikogar. V vrtcu v Doberdobu je zaključna prireditev nastala v sklopu projekta na izpopolnjevalnem tečaju o knjižni vzgoji. Učiteljice Maria Luisa, Mirjam, Rosana in Radiča so tako pripravile pravljico o “Čarovniku časovniku”. Ob njem so plesale ure-rožice, avto-ure, klesidre, okrogle ure, ure vseh barv in oblik in pa nihalo. V obeh vrtcih sta bili prireditvi zasnovani na plesno-ritmično dejavnost oz. gibalnost. Ob zvokih otrokom primernih glasb so malčki z gibi in plesnimi točkami prikazali cirkuške osebnosti v Rupi oz. življenje čarovnika v mestu Ničas v Doberdobu. Vzgojiteljicam je pri pripravi programa in plesnih točk pristopila na pomoč sekcija ritmike in orodne telovadbe SZ Dom in jim “posodila” trenerko in animatorko Damijano Ceščut, ki je z obema vrtcema že sodelovala v prejšnjih letih. Vrtca so do zadnjega napolnili starši in gledalci in z zanimanjem sledili sporedu. Prireditvi sta se zaključili z zakusko in željo, da bi bila zamisel (ki je letos ni bilo mogoče izpeljati) da bi se vsi skupaj srečali na skupni zaključni akademiji v telovadnici Kulturnega doma, v prihodnje izvedljiva. Domenili so se tudi, da se bo sodelovanje med vrtcema (tako kot tudi s šolo) in sekcijo SG SRG nadaljevalo tudi v letu 2000. Ob koncu 'šdlskega leta so lepo zaključno šolsko prireditev imeli v Laškem. Romjanska šola -v ta sklop spadata vzgojni ustanovi otroškega vrtca in osnovne šole - je postala trdna saj šteje okoli šestdeset otrok. Nastop takega števila učencev zahteva tudi primerno strukturo, zato se je prireditev odvijala v športni palači v Ronkah. V gosteh je bil odbornik ronške občinske uprave Sergio Bearzi. Prireditev je ponudila prikaz nabranih izkušenj in znanja v teku šolskega leta. Tokrat pokrovitelj ni bil Javni večnamenski center temveč združenje staršev, ki je bilo ustanovljeno lani. Pomembnejši del prireditve je predvideval predstavitev zanimive brošure. Otroci so namreč začeli že lansko leto zbirati etnološko gradivo in ga skrbno urejevali. Zbirali so podatke o ljudeh, običajih, igrah, igračah itd. in jih primerjali z današnjimi. Intervjuvali so starejše ljudi, oblikovali ter izpopolnjevali teme in ponudili bogat prikaz življenja v Laškem nekoč in danes. Veliko dela je bilo opravljenega v sklopu šolskega projekta in likovne delavnice, ki jo je vodila Jasna Merku. Otroci so tudi ilustrirali pravljico »Igra s knjigo«. Tiskanje brošure je finančno podprl Javni večnamenski kulturni center. Veselo popoldne se je zaključilo s plesom -preizkusom veščin s tečaja, ki ga je med letom priredilo združenje staršev. (MJ) ^DIJAŠKI DOM / PRED JUTRIŠNJIM ZAČETKOM POLETNEGA SREDIŠČA Zborček zapel ob koncu leta V Dijaškem domu Sidona Gregorčiča se je v Četrtek zaključilo šolsko leto za redne gojence, kar Pa še ne pomeni, da bo življenje v njem zamrlo, saj bo že jutri v dijaškem domu zaživelo slovensko Poletno središče Pike Nogavičke. Pred koncem šolskega leta se je številnemu °bčinstvu staršev in Prijateljev pred nekaj dnevi predstavil pevski 2borček, ki deluje v do-Jiiu v okviru pouka glasbene vzgoje. Glasbeni P°uk se ob raznih drugih dejavnostih odvija že lretje leto, prav v tem Šolskem letu pa se je zborček številčno okrepil 111 tudi kakovostno zaži-val, kot dokazujejo nastopi na raznih prireditvah P1 tudi prijetna zaključna domska prireditev. Sestavlja ga približno dvaj-Set med najmlajšimi Spjenci. Vsi so učenci pr-vih treh razredov osnov-116 šole, ki vsak teden ve- selo prepevajo pod vodstvom dirigentke prof. Irene Pahor in ob klavirski spremljavi prof. Dine Slama, ki je uglasbila himno dijaškega doma in vse druge pesmice že kar zajetnega repertorarja. Obema se je na prire- ditvi ravnateljica doma Kristina Knez prisrčno zahvalila ne samo za odlično opravljeno strokovno delo, temveč tudi za veselje in vsestransko sodelovanje pri delu z otroki. Zborček, ki je že danes v ponos domu, naj bi se prihodnje leto še okrepil, je dejala ravnateljica in napovedala, da bodo že v prihodnji zimski sezoni najbrž posneli prvo CD ploščo. Na sliki (foto Bumba-ca) nastop zborčka dijaškega doma GORICA VITTORIA 1 17.45- 20.00- 22.20 »La voce delLamore«. VITTORIA 3 18.00 »Ge-nitori in trappola«. W. Di-sney. (Vstopnica 5 tisoč lir). 20.15-22.15 »Labalia«. Rež. Marco Bellocchio. I. Valeria Bruni Tedeschi. CORSO Rdeča dvorana: 18.00- 20.00-22.15 »Romance«. L Caroline Ducey in Rocco Siffredi. Prep. mladini pod 18. letom. Modra dvorana: 17.45- 20.00- 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«. I. Gwyneth Paltrovv. Rumena dvorana: 17.30-19.45-22.00 »The corrup-tor, indagine a Chinatovvn«. Prep. ml. pod 18. letom. TRZIC EXCELSIOR 17.45- 20.00- 22.10 »Otto milfime-tri«. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je šolsko skrbništvo 19. maja objavilo razpis natečaja za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah, dne 2. junija pa za vzgajanje v slovenskih otroških vrtcih. Prošnje je treba vložiti na skrbništvo najpozneje 30 dni po razpisu zadevnega natečaja. Informacije nudi SSS ob sredah od 15. .do 16.30 na sedežu v Ul. Malta 2. E ČESTITKE Danes praznuje v Doberdobu svoj 91. rojstni dan VIKTORIJA COTIC vd. FRANDOLIC. Se na mnoga zdrava leta v našem krogu ji želijo iz srca vsi, ki jo imajo radi. V ponedeljek LIDIJA JARC svoj osebni praznik slavi. Obilo veselih in mirnih počitniških dni ji pevmski šolski kolektiv želi. Ribčevi u Doberdubi su nezaj usi ses sjebe! Kumžno teku neprji!! Cestitemo usi žlahti. Nika, Ivana, Simon... Ce bodo vsi v zbor stopili, se bomo kar okrepili. Z mamo in Stefanom se veselimo, novorojenčku pa vse najboljše zaželimo. MePZ in društvo Hrast JUTRI ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v druge sklicanju bo v mali dvorani Kulturnega doma redni občni zbor SZ DOM, na katerem bodo člani, poleg pregleda športne dejavnosti, izvolili tudi nov odbor. POLETNO SREDISCE V ROMJANU bo od 28. junija do 16. julija. Odprto bo od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.30. Informacije nudita Rozina Ferfoglia tel. 0481-78209 in Anita Marušič tel. 0481-482634 ali 0338-4414655. V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Otroci bodo v središču ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenj-ske in doberdobske občine bo urejen prevoz. Prijave v Dij. domu tel. 0481/533495. SLOVENSKI POLETNI CENTER KRATKOCASNK bo deloval v Sovodnjah od 9. avgusta do 3. septembra od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Prijave in informacije do konca junija pri Damijani (tel. 0481-82087) v jutranjih oz. večernih urah. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo tehnični urad odprt ob četrtkih, 17. in 24. junija, od 16. do 18. ure. KNJIŽNICA D. FEIGLA bo do 17. septembra odprta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SDZPI obvešča, da je tajništvo odprto vsak torek in četrtek, od 9. do 13. ure. SGZ GORICA vabi im-port-export podjetja, ki niso še vrnila izpolnjenih anketnih listov o padcu prometa z balkanskimi državami, naj to naredijo čimprej. E ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. dAosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca dAosta RONKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. V. Giulia NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri pl ni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure IŠČEMO EKONOMISTA UVELJAVLJENO MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE ISCE DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA Z IZKUŠNJAMI ZA VODENJE FINANČNEGA POSLOVANJA. ZAHTEVA SE PISNO IN POGOVORNO ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN DELA Z RAČUNALNIKOM. PISMENE PONUDBE S CURFUCULUM VITAE , POŠLJITE NA P.P. ST. 33 (LUCINICO/LOČNIK - GORICA) SKD KREMENJAK -JAMLJE vabi v okviru glasbene revije Diaton ’99 v nedeljo, 20. junija, ob 19.30 na prireditvenem prostoru v Jamljah, na predstavitev dveh knjig na tematiko harmonike: Uvod v igranje na diatonično harmoniko Zorana Lupinca in »La fisarmo-nica« Aleksija Jercoga. Vabljeni. »BALKAN FEŠT (ACROSS THE BORDER)« bo v petek, 18. junija, ob 22. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu. Balkanska glasba, kuhinja in še kaj... V slučaju dežja žur bo! Vstop prost! IZLETI KD DANICA VRH prireja 10. in 11. julija, ob prazniku cvetja in piva, izlet v Laško. Poskrbljen je prevoz z avtobusom in prenočitev (samo za prijavljene). Prijave do 25. junija. Informacije in vpisnine pri: Dolores 0339 7484533, Vesna 0339 5696957. SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL IZ DOBERDOBA obvešča, da je bil izlet na jezera Maggiore, Luga-no in Orta prenešen na 3., 4. in 5. september 1999. Vpisovanje in informacije pri Mili. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Miinchen, Niimberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ah pri poverjenikih. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 5. do 11. junija 1999. RODILI SO SE: Francesco Curci, Simon Cotič, Simone Donda, Sara Fregonese. UMRLI SO: 77-letna Ada Fiorin, 84-letna Guglielmina Canciani, 71-letna Anna Trinca, 86-letna Luigia Mozetič, 75-letna Gina Nurchis, 95-letni Luigi Micheluzzi, 73-letni Giuseppe Marche-san, 61-letna Annamaria Zorzetti, 69-letni Teodoro Žnidarčič, 81-letni Natale Cremonese, 85-letna Irma Klinec, 72-letni Alberino Furlan, 86-letna Albina Simčič, 78-letna Livia Dolli, 80-letni Leopolde Vianello. POROČILI SO SE: električar Franco Russo in trgovka Claudia Sain, bolničar Maurizio Trost in uslužbenka Cinzia De Bortoli, centralinist Antonio Pecile in centralinistka Mariagrazia Missio, uslužbenec Pedro Boschin in delavka Barbara Trampuš. OKLICI: brezposelen Vin-cenzo Teppareho in brezposelna Debora Scarpati, delavec Andrea Crasnich in uslužbenka Maja Makuc. : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36 tel. 410340. POGREBI JUTRL 11.30, Dino Sciotti iz splošne bolnišnice v Gradišče; 11.00, Mario Blasizza iz Doma ostarelih v Krminu na pokopališče v Moram. DNEVNE NOVICE 7^ ^ Nedelja, 13. junija 1999 ITALIJA / POMEMBNA VOLILNA PREIZKUŠNJA r- PARIZ / PRVI NASTOP V TOREK -| Volitve za Strasbourg »izpit« za Oljko in tudi za opozicijo 48 milijonov volilcev - Vsi se zelo bojijo nizke volilne udeležbe Sedem slovenskih književnikov na obisku Med pisatelji je tudi Marko Sosič - Številna srečanja RIM - Današnje evropske volitve bodo za Italijo - kot za glavnino držav Evropske unije -priložnost za merjenje notranjih političnih razmerij, Čeprav izidi, kot kaže, ne bodo direktno pogojevali obstoja vlade Massima D’Aleme. Volilnih upravičencev je približno 48 milijonov; vsi, od levice do desnice, pa se več ali manj upravičeno bojijo nizke volilne udeležbe, ki bo hoCeS noCeC pogojevala volilne rezultate. Silvio Berlusconi, ki je v zadnjih dneh s svojo propagando dobesedno preplavil TV mreže Fi-ninvesta, je prepričan v uspeh Pola svoboSCin in v poraz Oljke in na splošno levice. Če bo do tega prišlo, bo nekdanji premier zahteval odstop vlade in morda celo predčasne parlamentarne volitve. Nekoliko previdnejši pa je njegov zaveznik Gianfranco Fini, katerega v tem trenutku bolj skrbijo ravno- vesja znotraj opozicije, kot usoda vladne koalicije. Nacionalno zavezništvo se boji, da bo Berlusconi v vsakem primeru po volitvah iskal kompromise z D’Alemo. V levi sredini so nad rezultati evropskih volitev najbolj zaskrbljeni pri Ljudski stranki. Predvolilne ankete kažejo, da je ta stranka v precejšnji krizi ter da jo bodo z glasovi prehiteli Demokrati Antonia Di Pietra in Romana Prodija. Če se bo to zgodilo bo imel ministrski predsednik jutri še dodatni politični problem, ki bi znal ustvariti nove težave levosredinskemu zavezništvu. Stranka komunistične prenove raCuna, da bo volilno »vnovčila« dosledno in odločno nasprotovanje vojni na Balkanu, čeprav se tudi na skrajni levici marsikdo boji nizke volilne udeležbe. Slednja je v prejšnjih letih prizadela zlasti center in desnico, sedaj pa je bojkot volišč enakomerno porazdeljen. Veliko neznanko današnjih volitev predstavlja izid Stranke komunistov Ar-manda Cossutte, ki je svojcas rešila levo sredino pred propadom, potem pa je iz vladne večine kontestirala letalske napade Nata na Srbijo in na Kosovo. Podobno stališče so zagovarjali tudi zeleni. Evropske volitve bodo preizkusni kamen tudi za Severno ligo. Umberto Bossi je bil med vojno vseskozi kritičen do napadov na ZRJ in pri tem precej simpatiziral z Miloše-vičevim režimom, razne raziskave pa so pokazale, da so bili tradicionalni volilci Lige precej naklonjeni Natu. Bossiju zna to ustvariti precej težav, vojna na Balkanu pa bo najbrž iz tega ali onega razloga pogojevala tudi volilce LD. V Italiji, kot v vseh državah EU, bodo volitve potekale po Cistern proporCnem sistemu. Italijanski volilci bodo poslali v Strasbourg 87 poslancev, za poslanski mandat bo dovolj že 0, 8 odst. glasov. H BENETKE / BIENALE SODOBNE UMETNOSTI Zlati levi za umetnost V mednarodni žiriji tudi Slovenka Zdenka Badovinac BENETKE - V Benetkah so vCeraj podelili nagrade 48. beneškega bienala sodobne umetnosti. Žirija, v kateri je bila tudi slovenska predstavnica, direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, je mednarodno nagrado bienala podelila umetnikom Dougu Aitkenu iz ZDA, Cai Guoju-Qin-gu iz Kitajske in Sirinu Nashatu iz Izraela. Zlatega leva so prejele italijanske umetnice Monica Bonvicini, Bruna Esposito, Luisa Lambri, Paola Pivi in Grazia Toderi, ki jim je žirija izrekla priznanje za najbolj pripravljen nacionalni paviljon. Posebno častno na- grado so prejeli Geor-ges Adiagbo (JAR), Eija-Liisa Ahtila (Finska), Katarzyna Kozyra (Poljska) in Lee Bul (Koreja). Neuradno nagrado Unesca pa je prejel Ghada Amer iz Egipta. Med še živečimi mojstri pa so nagradili Louisea Bourgeoisa in Brecea Naumana. PARIZ - Kulturno dogajanje v francoski prestolnici bo v naslednjih dneh zaznamovala tudi prisotnost sedmih slovenskih literatov, treh pesnikov in Štirih pisateljev. Sodobno slovensko pesniško ustvarjalnost bodo zastopali Dane Zajc, Tomaž Šalamun in Boris A. Novak, umetniško izražanje v prozi pa Drago JanCar, Feri LainšCek, Brina Svit in Marko Sosič. V okviru slovenskega tedna v Parizu se bodo pesniki in pisatelji najprej predstavili ločeno, nakar pa bodo sodelovali še na raznih srečanjih. Uradni program pobude »7 Slovenes a Pariš« predvideva v torek, 15. junija, ob 20. uri v Domu pisateljev (Mai-son des ecrivains) pesniški veCer z Zajcem, Šalamunom in Novakom, naslednji večer (ob isti uri in v istem kraju) pa bo namenjem srešanju s pisatelji Jančarjem, Lainšckom, Sosišem in Svitovo. V Četrtek bo slovenski literarni večer iz niza »Cafes litteraires eu-ropeens« v Domu Evrope (Maison de 1’Europe), v petek pa slovenske književnike sprejel slovenski veleposlanik v Parizu Jožef Kunič. Obisk sedmih slovenskih ustvarjalcev bo v soboto popoldne sklenilo literarno popoldne v knji-gami-galeriji Le Lys. Glavna pobudnica »slovenskega tedna v Parizu« je že dolgo v Franciji živeča slovenska ustvarjalka Brina Pascal Merat, ki tokrat nastopa kot Brina Svit. V izbor gostov je prišel tudi slovenski pisec iz Italije Marko SosiC, ki je z Balerino, Balerino dosegel viden uspeh (tudi v gledališki predelavi), tako da se to delo prevaja tudi v druge jezike. Nared je francoski prevod, italijanski izpod peresa Darie Betocchi pa bo jeseni izšel pri tržaški založbi Lint. SANDOMIERZ / MED OBISKOM NA POLJSKEM Papež se je lažje poškodoval Spodrsnilo mu je in je padel, vendar obisk normalno nadaljuje SANDOMIERZ - Papež Janez Pavel B., ki se mudi na obisku na Poljskem, je vCeraj zjutraj po nesreči padel in se pri tem ranil v sence. Rano so mu zašili s tremi šivi, kljub poškodbi pa je vodil mašo na odprtem v Sandomierzu na jugu Poljske. Vatikanski tiskovni predstavnik Joaquin Na- varro je dejal, da je papeževo splošno zdravstveno stanje nespremenjeno, saj ima normalen pritisk in srCni utrip. Navarro je zanikal, da bi bil izgubil zavest. Nespremenjen ostaja tudi program obiska na Poljskem, ki se bo končal 17, junija. Želje za takojšnje okrevanje je Janezu Pavlu II. izrazil tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi. Doslej je Janez Pavel II. že dvakrat padel, tedaj pa so bile posledice dosti hujše. Med srečanjem s predstavniki Fao 11. novembra 1993 se je zapletel v tapison, s katerim so bile prekrite tri stopnice, ki so vodile do njegovega stola. Takoj je sicer vstal in nadaljeval srečanje, vendar so ga morali kasneje odpeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je spahnil desno ramo. Naslednje leto, 29. aprila zjutraj, pa mu je pred napovedanim potovanjem v Catanio in Siracuso spodrsnilo v kopalnici, zlomil si je stegnenico. Okrevanje je trajalo dalj Časa, odtlej ima težave pri hoji. Med svojim včerajšnjim govorom pred vec kot tristotisocglavo množico je Janez Pavel II. poudaril, da razuzdanost »ni ne svoboda niti ljubezen«, temveč skrunjenje vrednot, ki so najbolj pri srcu, in da se ji ne smemo prilagoditi, Čeprav se »civilizacija smrti« zavzema za svobodno ljubezen. Ta civilizacija, je poudaril, »hoče uničiti Čistost srca«. Mlade je povabil, naj se ne prilagajajo mentaliteti tega stoletja: »Ne bojte se živeti navzkriž z javnim mnenjem, ki je trenutno v modi, in s predlogi, ki so v nasprotju z božjim zakonom.« Obrnil se je tudi do družin, naj se odločno postavijo proti pornografiji, ki »danes v raznih oblikah osvaja človeško zavest,»zlasti otrok in mladih.« KOROŠKA • SLOVENIJA Spomin na žrtve nacističnih taborišč na obronkih Ljubelja CELOVEC - Najbolj temno poglavje evropske zgodovine 20. stoletja, doba nacizma s svojimi koncentracijskimi taborišči, v katerih je umrlo veC milijonov ljudi, ne sme v pozabo in se ne sme se ponoviti! Ostanki nekdanjih koncentracijskih taborišč na Ljubelju in po vsej Evropi naj bi bili opozorilo mlajšim in bodočim rodovom. To je bilo sporočilo vCeraj Snih spominskih svečanosti za žrtve podružnic nacističnega taborišča Mauthausen na avstrijski in slovenski strani cestnega predora Ljubelj. Svečanosti sta se letos - poleg številnih nekdanjih internirancev iz skoraj vse Evrope - udeležila predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer in predsednik DZ-Slovenije Janez Podobnik in slovesnosti dala poseben peCat. Oba sta poudarila, naj bi predor prav zaradi krute zgodovino v bodočnosti še tesneje povezoval prebivalstvo na obeh straneh državne meje, meje, ki naj bi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo izginila že v nekaj letih. Slavnostni govornik na avstrijski strani je bil Heinz Fischer, na slovenski strani pa mariborski škof Vekoslav Grmič. Medtem ko na slovenski strani predora prirejajo spominsko svečanost že vsa povojna leta, se na avstrijskem Koroškem spominjajo obstoja podružnice Ljubelj-sever koncenbacijskega taborišča Mauthausen, v katerem je v letih 1943 do 1945 trpelo in umiralo skoraj tisoč ujetnikov, pripadnikov skoraj vseh evropskih narodnosti, Sele od leta 1995 dalje. Tedaj je namreč skupina znanstvenikov s celovške univerze na Čelu s profesorjem Pe-terjem Gstettnerjem končala raziskovati zgodovino skoraj pol stoletje zamolčanega nacističnega taborišča in jo posredovala širši avstrijski in mednarodni javnosti. Ivan Lukan KDOR SE BO NAROČIL NA IZREDNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE PRIMORSKEGA : DNEVNIKA! PRIMORSKI DNEVNIK do 30. junija, bo plačal samo 200.000 lir naročnine do konca leta POLEG UGODNE CENE, BO IMEL TUDI POPUST V VIŠINI 50.000LIR ZA NAKUP DARIL ALI KNJIG v Sledečih knjigarnah: ' . - TRŽAŠKA KNIJGARNA V TRSTU - KATOLIŠKA KNIGARNA V GORICI Vse potrebne informacije lahko dobite na sledečih telefonskih številkah: 0407786300 TRST ali na 0481533382 GORICA Člani Zadruge Primorski dnevnik imajo še 10% popusta pri ostalih storitvah ZR JUGOSLAVIJA »Kdo to pravi, kdo laže, da je Srbija majhna,« je začetek delniške pesmi, ki so jo zmagoslavno pele Sešljeve in Arkanove paravojaške enote, ki so skupaj s takratno Se Jugoslovansko ljudsko armado vkorakale v Vukovar in ga »očistile« vsega nesrbskega prebivalstva. Ko se je začela srbska agresija na BiH, ki jo je naivni Alija IzetbegoviC do zadnjega poskušal preprečiti in se pri tem na smrt zameril hercegovskim Hrvatom, so se v glavnem uresničile stoletne sanje o veliki Srbiji. Manjkala jim je le osvojitev Dalmacije in Istre, padec Sarajeva, pa bi izpolnili blodni memorandum srbske Akademije znanosti in umetnosti. Pohod za uresničitev te zamisli se je začel na Kosovu in se je kot kaže tam tudi konCal. V sredo podpisani tehnicno-vojaški sporazum med Natovimi in srbskimi generali kljub političnim zagotovilom o ozemeljski celovitosti ZR Jugoslavije pomeni začetek konca tretje Jugoslavije. Miloševičev propagandni stroj se seveda trudi, da bi srbski umik s Kosova in prihod mednarodnih mirovnih sil ne izpadel kot poraz, temveč kot zmaga srbske mirovne politike. Vojne je torej konec, a najhujse težave se nedvomno začenjajo sedaj. Že res, da je Osvobodilna vojska Kosova (UCK) svečano izjavila, da pristaja na lastno razorožitev, vendar se je beg srbskega prebivalstva s Kosova že začel. Za Srbe je skoraj nepojmljivo, da bi bili lahko manjsinci na »svoji zemlji«. Kosovo je navsezadnje za vsakega Srba zibelka srbske državnosti. In prav to zibelko so v sredo izgubili, saj bodo sedaj na Kosovu platno in škarje imele Klorove enote. V noči na Četrtek so po vseh srbskih mestih bučno praznovali konec vojne, ne da bi se zavedali, kaj jih še Čaka. 78-dnevno bombardiranje Srbije je državo spremenilo v kup ruševin, uničilo skoraj vso industrijo in prometne infrastrukture. Natovo bombardiranje pa v zavesti Srbov ni sprožilo tistega občutka krivde, ki so §a imeli Nemci Po porazu drugi sve-t o v vojni. Grozote, ki jih je 1 Z - ved- 1 a M i . lose-vičeva srbij£ n i s Primerljive Uresničitev miru bo težja, kot so bili zračni napadi grozotami, ki jih je zagrešila Hitlerjeva Nemčija. Upamo si celo trditi, da je srbska soldateska povzročila skoraj veC gorja na Hrvaškem in v BiH kot na Kosovu, saj so za Srbe kosovski Albanci neljudje, za katere rabijo psovko Arnavti. Ob tem se sama po sebi zastavlja primerjava med usodo BiH in Kosova. Od desnice vodena Evropska unija se je štiri leta jalovo pogajala z Miloševičem in Sele ameriški poseg z bombardiranjem Republike Srbske je omogočil Daytonski sporazum, pravo skrpucalo, ki pa je v BiH vsaj zagotovil navidezen mir. Na Kosovu je levosredinska Evropska unija pokazala večjo odločnost. Od prvih srbskih posegov in nasilja proti kosovskemu albanskemu prebivalstvu lansko pomlad je namreč minilo le slabo leto, da je Evropa ob izdatni ameriški pomoči zaCela z zračnimi napadi na srbsko-Crnogorsko federacijo. Pri tem je Nato skrbno pazil, da ne bi prizadel Črne gore, Id se je pod vodstvom Mila DjukanoviCa ogradila in celo nasprotovala Miloševičev! politiki na Kosovu. Odprla je celo svoje meje albanskim kosovskim izgnancem in ves Cas vodila samostojno politiko, ki bi se lahko vsak trenutek spremenila v državljansko vojno in sprožila poseg jugoslovanske vojske. Do tega na srečo ni prišlo. Kaj bo s Črno goro, Se ni jasno. VOJKO COLJA tovi obljubil vsestransko logistično pomoč za Kforove sile, ki bodo jamčile mir na Kosovu, in to bo seveda s pridom unovčil, saj je jasno, da se bo z obnovo Kosova in Srbije ob Albaniji okoristila predvsem Črna gora s svojimi pristanišči in s Se kar sprejemljivimi cestnimi povezavami s Kosovom in Srbijo. Jasno je tudi, da bo utrjevanje miru na Kosovu težje kot bombardiranje ZR Jugoslavije. Obnova porušene države bo za Zahod najbrž poslovna priložnost, a nad srbsko-Crnogorsko federacijo se zgrinjajo temni oblaki. Madžarska je že dala vedeti, da pričakuje za Vojvodino, kjer živi njena manjšina, podobno avtonomijo, kot jo je imela pokrajina pred »jogurtno revolucijo«, s katero si je Miloševič prisvojil tudi to pokrajino. Nenazadnje je treba upoštevati, kaj se bo zgodilo njegovo garnituro. Vsa srbska zgodovina priča, da so njeni v vojni neuspešni despoti slabo končali. Nad Miloševičem in njegovimi najožjimi sodelavci kot Damoklejev meC visi obtožnica Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji SFRJ, ki je njega in ostale obtožilo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Tudi general Svetozar Marjanovič, namestnik načelnika generalštaba jugoslovanske vojske, ki je v sredo podpisal »tehnicno-vojaški« sporazum o umiku srbskih enot s Kosova, je že bil obsojen v odsotnosti na 20 let zapora. SodišCe v hrvaškem Karlovcu ga je leta 1993 obsodilo na to zaporno kazen, ker je bil Marjanovič leta 1991 ob srbskem napadu na Hrvaško poveljnik karlovške garnizije in ker je ukazal bombardiranje Karlovca. Pri tem je življenje izgubilo 160 oseb, 1.100 pa jih je bilo ranjenih. Za Hrvate je torej tudi Marjanovič vojni zločinec. Kot rečeno, pa bo na Kosovu najtežje uresničiti sožitje in spravo med raznimi etničnimi skupnostmi. Ce so v Sarajevu Romi ostali zvesti Izet-begovičevi vladi in aktivno sodelovali v obrambi mesta, pa se to ni zgodilo na Kosovu, kjer so se aktivno pridružili srbskim paravojaškim enotam pri najbolj gnusnih poslih. Ob teh težavah so na Kosovu Se druge pasti. Pri tem ne mislimo na protipehotne in protitankovske mine, temveč da mir ni jasno določen. Te pasti so predvsem politiCno-vojaške narave. Se ni jasno, kakšno vlogo bo odigral ruski vojaški kontingent, prav tako so nejasnosti glede vloge OZN in zveze Nato. Ob tem lahko pričakujemo dodatne zaplete. Bodri pa nas le spoznanje, da Rusija krvavo potrebuje zahodno pomoč in da Kitajska brez Zahoda ne more nadaljevati svoje modernizacije. Kot zadnji naj omenimo notranjepolitični položaj v Srbiji. Z Natovim bombardiranjem je prišlo do homo-genizacije vseh Srbov, tako da so se v bistvu zbrisale meje med pozicijo in opozicijo. Z mirom pa bo spet prišlo do delitev. Podpredsednik vlade in Cetniski vojvoda Šešelj je sporazum ocenil kot veleizdajo. Vuka Drasko-viča so pred tem že vrgli iz vlade, ker se ni strinjal z MiloSeviCevo politiko, a kaj ko Draškovič ni nic boljši od Miloševiča, da sploh ne omenimo Djindjiča, ki je med nacionalistično norostjo ob začetku razpada SFRJ izjavil, da bi bilo treba v Sandžaku z zemljo zravnati vse džamije. Ostaja torej le Vesna PešiC, ki pa za seboj nima prave volilne baze. Morda pa se bo v Srbiji pojavila nova pragmatična politična osebnost, ki bo prej ali slej zamenjala Miloševiča in državo končno spravila na tire demokracije in spoštovanja Človekovih pravic. Ob vsem tem se seveda zastavlja vprašanje, kdaj se bo lahko skoraj milijon kosovskih izgnancev, ki so bili žrtve etničnega čiščenja, lahko vrnil na svoje domove. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi se to začelo že septembra, kdaj pa se bo končalo, ni mogoče napovedati, saj bo takrat pred vrati zima, beguncev ne bodo uspeli poslati na njihove od Srbov sistematično požgane domove. Kako se bodo počutili ti povratniki, ki bodo za soseda morda imeli Srba, ki se je udeležil, klanja in posiljevanja? Kitajsko tržišče s svojimi ogromnimi razsežnostmi je za.ikalo marsikaterega evropskega, ameriškega in japonskega proizvajalca, da bi zaCel s produkcijo v Kitajski. To je nekaterim tudi uspelo, na avtomobilskem področju pa so tako pobude komaj na začetku, kot je v povojih tudi kitajko a vtomobilsko tržišče, kljub svojemu ogromnemu potencialu. Kitajska šteje trenutno tam nekje med 1,2 in 1,4 milijarde prebivalcev, leta 1997, zadnjem, za katerega je kitajsko ministrstvo za trgovino objavilo statistične podatke, pa so v Kitajski prodali približno pol milijona vozil, se pravi toliko približno kot so jih v istem letu prodali v Piemontu, Lombardiji in Venetu. 95 odstotkov prodanih avtomobilov je lokalne izdelave, točneje Kitajci sestavljajo Citroene, Jeepe, VW, Audije in še nekaj malega japonskih avtomobilov, predvsem zato, ker je davek na sestavne dele nizek (od 5 do 10 od sto), medtem ko znaša davek na uvožene avte 20 odstotkov. Polovico kitajske proizvodnje tvori Volkswagnov santana, ostalo odpade na Citroen Jeep, Daihatsu in Suzuki. Na dlani je, da je eksplozija avtomobilskega tržišča le vprašanje časa, nakar bo krajevna proizvodnja odločna prenizka in ne bo mogla zadostiti vseh potreb. Av- tomobilski proizvajalci upajo na sprejem Kitajske v WTO (svetovno trgovinsko organizacijo), kar bi kitajski ekonomiji zelo koristilo. Prav pričakovanje na sprejem v WTO je najbrž eden od razlogov, da se je Kitajska omejila le na vrrbalne proteste od bombardiranju svojega veleposlaništva v Beogradu in ni ponudila Jugoslaviji konkretnejšo pomoč ob napadu NATO. Pekinški avtomobilski salon, ki je bil v začetku junija, je pokazal za obiskovalca, ki je navajen na zahodne avtomobilske salone, dokaj skromno ponudbo. Tako smo lahko na lastne oči občudovali Rdeč zastavo, prestižno limuzino kitajske izdelave, s katero se peljejo tuje diplomatske delegacije ob prihodu v Peking. Avto, obvezno črne barve, je sedaj kopija velikega Audija, poganja pa ga motor, ki je prav tako kopija Audijevega agregata. Nismo imeli priložnosti, da bi ge vozili, komur pa je to uspelo trdi, da se podobnost z Audijem konča pri zunanji obliki. Med proizvajalci, ki so se pojavili na pekinškem salonu velja omeniti turinskega oblikovalca Pi-ninfarino, ki je za kitajskega proizvajalca Harbin Aircraft Industry Group izdelal načrt majhne kom-bilimuzine (na slikah), ki bo nadomestila tistom mnogo bolj okorno, ki jo HAIG že izdeluje in sicer v 35 tisočih primerkov mesečno. Številka je nekoliko skregana z uradnimi statistikamim vendar jo je morda mogoče pripisati prevodu iz kitajščine v angleščino. Kombilimuizina, ki ima po kitajski navadi še kar dolgo oznako (HF6351B), je dokaj prijaznega videza, dolga je 3,56 m, poganjala pa jo bosta dva različna motorja, štirivaljnik s prostornino 970 kub. cm in štirivaljnik z 870 kubiki-Najvišja hitrost bo v prvem primeru , v drugem pa 90 km na uro. Proizvodnja naj bi se začela že avgusta letos, prodaja pa nekje konec leta. Novi Jaguaijev S-type huda konkurenca m mercedese E in BMW serije 5 Mali jaguar je končno prišel tudi k nam, potem ko so ga predstavili v Birminghamu že v drugi polovici lanskega leta. Sicer pa je »mali« ali »ljudski« Jaguar tak samo, če ga primerjamo z njegovimi večjimi sestrami iz serije XJ, v resnici gre za še kar zajetno limuzino, dolgo 4,86 m, ki jo poganjata vse prej kot majhna motorja: 300,0-kubični šest-valjnik na V v enem primeru in kar 4000-kubični osemvaljnik v drugem, s čimer se jaguar S-type, tako se namreč imenuje novi angleški lepotec, postavlja kot konkrenca za mercedesove limuzine E razreda in beemvejeve limuzine serije 5. Jaguar S-type je prvo vozilo sad sodelovanja z novimi lastniki. Ko je namreč pred leti Ford kupil prestižno angleško znamko se je marsikdo spraševal, ali bo to sodelovanje koristilo obema tovarnama. Na prvi pogled bi rekli, da je tako, čeprav bodo puristi očita- li Britancem, da je njihovo najnovejše vozilo v bistvu ameriški lincoln LS, od katerega je prevzel ves mehanski del. Vendar tudi industrijsko sodelovanje ima svoja pravila in jaguar S-type je konec koncev res zelo posrečeno in uspešno oblikovano vozilo, s tistim kančkom staromodnosti v svojih zaobljeni oblikah, ki bo pritegnil marsikaterega petičnega kupca. Peti č n e g a pravimo, saj avto velj v naj-p r e p r o -stejši izvedbi, ki je že zelo popolna več kot 75 milijonov lir, v najpopolnejši, se prahi s tisti z osemvalj-nikom, pa čez 100. S-type je na voljo tako z mehanskim kot s samodejnim menjalnikom in resnici na ljubo je z obema motorjema prijetneje voziti s šeststopenjskim elektrosko vodenim samodejnim menjalnikom. Kaj kmalu boste za doplačilo dobili sistem, ki odgovarja na vokalne ukaze voznika in sicer tako, da boste klimatiza-tor, radio in telefon laliko prižgali kar s svojim glasom. NEPIJE CUDRE - Z 1 LITROM VEČ KOT 23 KM Izvenmestna poraba 4,3 1/IOOkm; srednja EGS 5,0 l/km m KADI CU0RE ■ ZELO MALO IZPUŠNIH PLINOV NE STANE CU0RE ■ ZE OD 15.900.000 LIR DALJE Cena »ključi v roke«, APIET izključen ZASTOPNIK autoscmdra TRST, ui. Ravia 17 TRŽIČ, ui. Vati 43 tel 040329777 Sams: ti Rossini 40 ta 040 320569 ti. 0481484020 Daihatsu Cuore 1 0 0 0 ccm, tri in pet v r a t ■ Pri uradnih zastopnikih Daihatsu Naslovi na stri^ Pagine Gialle E9 DAIHATSU ■ C 0 M P A C Tj ± Vlak je že iz Londona odpotoval z več kot polurno zamudo in prav kmalu proti Cardiffu drvimo skozi temno noč. Le v bližini mest in vasi, ki se nam skoraj enakomerno razporejene nastavljajo na poti, je videti delček zunanjega sveta, v katerem tudi lučke za številnimi okni polagoma ugašajo. Potniki se ukvarjajo vsak s svojimi opravili. Mimo se sprehajajo z dišečimi papirnatimi vrečkami iz vagona-restavra-cije, mobilni telefoni zvonijo, potniki kričijo vanje kot bi se pogovarjali s kom na drugi strani prometne ulice. Nekateri z na široko odprtimi usti spijo. Z nakopičeno zamudo se na železniški postaji v Cardiffu znajdemo slabe pol ure pred polnočjo. Postajo obnavljajo. Razni znaM opozarjajo na nevarnosti, ki minoidodm pretijo zaradi tekočih obnovitvenih del, puščice in smerokazi pa usmerjajo k izhodu. Čeprav se je april že prevesil v drugo polovico, na planem preži oster in mrzel zrak, katerega moč še dodatno krepi veter z morja. Počasi se na mestu, ki je videti kot postajališče za taksi, zbere manjša gručica potnikov, ki smo prispeli z istim vlakom. Smo edina živa bitja daleč naokoh. Ah to mesto sploh živi? Zenska, ki se je s svojo prtljago ustavila ob moji desni, si me ogleduje. Tudi jaz jo pogledam in kar zdi se mi, da sva obe prišli v Cardiff po istih opravkih. In res, kaj kmalu ugotoviva, da si lahko deliva taksi. Obe je v nam-reč Cardiff, glavno mesto Wale-sa, privedel Studijski obisk, ki ga organizira Evropski urad za manj razširjene jezike. V hotelski veži naju sprejme s tapisomom obložen pod. Odslej nas bo tapisom spremljal po celem VValesu ter tako vsaj navidezno prikrival lesene pode iz neenakomerno in neuravnoteženo položenih desk. Tukaj je hotelski pub, tamle jedilnica, kjer vam bom zjutraj postregli i zajtrkom, po tehle stopnicah pa se povzpnite do svojih sob. Pa lahko noč. Zjutraj se znajdem v Se popolnoma prazni zajtrkovalnici. Hladen del zajtrka je na voljo na bogato obloženi mizi. Jajca, klobase, fižolčke v paradižnikovi omaki ter toast pa sveže pripravljene prinese natakarica. Sčasoma prihajajo na piano tudi ostali udeleženci študijskega obiska in kaj kmalu smo zapolnili večji del viktorijansko opremljene jedilnice. Na podlagi seznama udeležencev, ki smo ga dobili že pred potjo, ugotavljamo, kdo je kdo izmed petnajstih udeležencev iz vseh koncev Evrope. Ob devetih je predviden začetek programa. Zberemo se v veži. Spoznamo Catrin in Elin, naši spremljevalki in organizatorici študijskega obiska. Tema našega obiska v VValesu so manjšinski mediji: od časopisov, do radijskih in televizijskih postaj ter založb oziroma vaških biltenov. Odgovorni urednik velškega mesečnika Bar n (Mnenje), revije, ki po videzu precej spominja na slovensko Mladino, nas že v prvem stavku seznani z dejstvom, da noben dnevni časopis ni pisan v velškem jeziku. To naj nas ne bi čudilo, ker tudi sicer obstajata le dva dnevnika, ki izhajata v VValesu, saj ljudje veliko raje segajo po svetovno znanem londonskem dnevnem časopisju. Za londonske dnevnike se baje odloča kar 85% Va-ližanov. Sicer pa v VValesu delajo na tem, da bi s pomočjo televizijske mreže BBC že meseca maja oblikovali spletno stran v velščini, na kateri bi bile vsak dan na voljo novice. Slo naj bi torej za dnevnik v elektronski oblila, ki bo pač dostopen le tistim, ki lahko vstopajo v "internet" omrežje. V primerjavi z dnevnikom "na papirju" bo tak dnevnik imel dve glavni prednosti: dostopen bo nemudoma, ko bo pripravljen (sicer traja raznašanje časopisov lahko tudi več dni), stroški pa bodo veliko nižji kot bi bili stroški tiskanega dnevnika. Bam se, prav tako kot večina ostalih tiskanih medijev v velščini, sooča s hudimi finančnimi težavami. V Veliki Britaniji je za razliko od televizijskih in radijskih postaj, večina tiskanih medijev v rokah privatnih lastnikov. To pa pomeni, da jih država finančno ne podpira oz. to dela le, če gre za tiskovino, ki obravnava zelo specifične teme. Tako Bam dobiva vsakoletno podporo s strani Velškega sveta za umetnost zato, ker naj bi literatura in umetnost predstavljali osrednji temi mesečnika. "čeprav dejansko", nam zaupa urednik "temu ni tako! " Omenjeni denar tudi sicer ne zadošča potrebam mesečnika, ki si ne more privoščiti večjih reklamnih akcij, učinkovitejšega raznašanja itd. Barn tiskajo z naklado 1400 izvodov, od teh je 600 namenjenih naročnikom, ostah izvodi pa gredo v prodajo v knjigarne in papirnice, v katerih je tudi sicer naprodaj tiskovina v velščini. Bam je revija, ki jo povečini berejo predstavniki srednjega sloja. Največ izvodov gre v prodajo na severo-zahodu VValesa, kjer je tudi sicer največja koncentracija aktivnih govorcev in bralcev velškega jezika. Velščina, ki se je sicer v pisani obliki začela uveljavljati že davnega leta 1547, ko je izšla pr- va velška knjiga - nekakšen molitvenik v prevodu Sir John Pri-ce-a iz Brecon-a, ki je vseboval tudi navodila za branje velščine - je v sedemnajstem stoletju nekoliko izgubila na veljavi, vendar se je že v naslednjem stoletju ponovno povzpela. To se je zgodilo po zaslugi Griffith Jones-a, ki je leta 1730 začel z ustanavljanjem šol, v katerih so se učenci opismenjevah v velškem jeziku. Uspeh Griffithovih šol je bil takšen, da jih je trideset let po začetku njihovega delovanja dalo skozi že približno 250.000 Va-ležanov, kar je takrat predstavljalo skoraj polovico celotnega prebivalstva (480.000). Toda v obdobju pospešene industrializacije (od konca osemnajstega stoletja dalje) se je jezikovna slika VValesa dokaj spremenila. Na eni strani so prebivalci, ki so dotlej živeli v agrarnih območjih in katerih materinščina je bil velški jezik, svoj jezik prenesli v urbana območja, kar je doprineslo k znatni obogatitvi samega jezika, na drugi strani pa so se zaradi industrijskega napredovanja začeli v VVales priseljevati ljudje, ki izvorno niso bili velškega porekla. Polagoma so si priseljenci priborili višji socialni status, medtem ko je avtohtono prebivalstvo kar naprej zasedalo nižja mesta na družbeni lestvici. Tako se je začelo obdobje uvajanja angleščine in izrinjanja velščine iz nekaterih krogov (npr. iz šolstva), kar je sčasoma privedlo do tega, da je avtohtona velščina prešla v drugi plan, medtem ko je angleščina postala vodilni jezik VValesa. Iz popisa govorcev velščine in angleščine, ki je bil prvi tovrstni popis prebivalstva in je bil opravljen leta 1881, izhaja, da je v povprečju 54% prebivalcev VValesa govorilo velščino, medtem ko je angleščino govorilo 70% prebivalstva. Popisa, ki sta bila izvršena 10 oziroma 20 let kasneje, sta pokazala konstantno padanje odstotka govorcev velščine in porast angleško govorečih Valižanov. Samo dejstvo, da si Valižan, odtlej ni več nujno pomenilo, da govoriš in razumeš valižanski jezik. Odstotek oseb, ki so se bile sposobne sporazumevati v velščini je nato še kar padal, prav tako kot je v šestdesetih letih prišlo skoraj na ničlo število skupnosti, znotraj katerih naj bi komunikacija potekala izključno v velščini. Popis prebivalstva iz leta 1991 pa vsekakor vnaša nova upanja za preživetje velščine, saj je bil, zahvaljujoč se večjemu številu šol z velškim učnim jezikom ter zaradi uvedbe velščine kot obveznega predmeta na vseh šolah, med osebami, ki so leta 1991 obvladale velščino, v porastu ravno odsotek prebivalcev med tretjim in petnajstim letom starosti. To pa je vsekakor spodbuden podatek... Čeprav se na drugi strani Valižani pritožujejo, češ da sicer otroci znajo s pridom uporabljati velščino, vendar jo običajno po pouku "pustijo v šoli". Pri igri in med izvenšolskim srečevanjem se namreč pogosteje poslužujejo angleščine, prav tako se pogovarjajo angleško tudi s starši, ki v številnih primerih sploh ne znajo govoriti velščine. Po mnenju nekaterih velških sogovornikov je razlog, zaradi katerega se danes Valižani ne borijo kaj dosti za dodatne jezikovne pravice ta, da bi v tej borbi pravzaprav ne imeli nasprotnika. Država zaposluje namreč velik del valižanskih intelektualcev - bodisi v šolstvu kot tudi v medijih (radiu in televiziji), kar pomeni, da na nek način prav država skrbi za njihove materialne potrebe in torej edini potencialni nasprotnik avtomatično neha obstajati. Poleg tega bodo 6. maja 1999 v VValesu prve volitve v narodno skupščino, ki bo nato s 60 člani prvič zasedala 12. maja 1999. Zasedanja narodne skupščine, pravico do katere so si Valižani priborili z odločitvijo "v prid" na lanskem referendumu, se bodo praviloma odvijala dvojezično, kar pravzaprav pomeni, da bo vsak član skupščine lahko svobodno izbiral jezik, v katerem se bo izražal. Kljub temu pa bo obstajala neka razlika med uporabo velščine in uporabo angleščine in sicer v smislu, da bo vse, kar bo povedano v velščini, simultano prevajano v angleščino, obratno pa le po potrebi... pri čemer obstaja osnovna predpostavka, da vsi Valižani tako ali tako obvladajo tudi angleščino, zaradi česar naj bi simultano prevajanje v velščino ne bilo nujno. Vse odločitve, ki jih bo sprejela skupščina, bodo v končni, uradni verziji, izšle v obeh jezikih. Narodna skupščina ne bo imela zakonodajne oblasti, vendar bo kljub temu lahko odločala o številnih vprašanjih, ki pestijo VVales in njegove prebivalce. Med ostalim tudi o šolstvu. Težave, s katerimi se sooča Bam - in tukaj mislim na nizko število bralcev in majhno naklado, prenizko finančno podporo s strani državnih in lokalnih organov itd., so značilne tudi za ostalo časopisje v velškem jeziku, čeprav je glede na porast števila mladih govorcev velščine ter glede na spremembo družbenega položaja velščine (na katero kaže že samo dejstvo, da so čedalje pogostejši primeri družin, ki želijo, da bi njihovi otroci obvladali velščino, čeprav je sami starši ne govorijo) upati, da bo v bodoče poraslo tudi število bralcev v velščini izdane tiskovine. Med časopisi, ki so v celoti pisani v velškem jeziku, zaseda pomembno mesto tednik s staro tradicijo (začel je izhajati leta 1923) Y Cymro (Velščina), za katerega računajo, da ima med 5500 in 6000 bralcev - povečini iz severnega VValesa. V Y Cym-ro, pri katerem je zaposlenih le osem oseb, je v glavnem najti novice, ki jih ni v vsedržavnem časopisju, medtem ko so redkejše mednarodne novice. Le-te se pojavljajo le, če so zelo relevantne in "sveže" tik pred izidom časopisa. Ker svetovne in mednarodne novice hitro zastarijo in je Y Cymro tednik, bralci že pred njegovim izidom iz drugih medijev izvedo za dogajanje na mednarodni sceni. Drugi tednik v velščini, "Golvvg" (Pogled), ki je bil leta 1988 ustanovljen potem, ko so oblasti ponudile namensko finančno podporo za časopis v velščini, skuša biti karseda berljiv in privlačen tako za mlajše kot starejše bralce. Golvvg je začel izhajati z že omenjeno finančno podporo, ki pa kmalu ni več zadoščala. Golvvg danes sam po sebi povzroča več izgube kot profita, saj je tedensko prodanih le 3000 kopij. Prav zato pa se pri Golvvgu ukvarjajo tudi z oglaševanjem, raznimi marketinškimi dejavnostmi, oblikovanjem in tiskanjem časopisov za naročnike iz industrijskih krogov itd. Pri družbi je redno zaposlenih le deset oseb - ostah so zunanji sodelavci in dopisniki. Golvvg poroča o številnih kulturnih dogodkih in skuša pokriti tako velško kot angleško govorečo "sceno", saj se uredniki zavedajo, da si bralci želijo biti na tekočem tudi z vsebinami, ki se ne tičejo le Valižanov oz. dogodkov, ki potekajo v velščini. Kljub temu pa prevajanje člankov, ki izidejo v drugih, angleških, časopisih, praviloma ni utečeno. Prevajanje pride v poštev le, ko je za sicer izvirni članek zadolžen novinar, ki ne oblada velščine. Bralci Golvvga so v glavnem zaposleni v javnih službah (šolstvu, medijih itd.) ter so srednje starosti. V uredništvu želijo tednik čim bolj približati tudi mlajšim odraslim osebam, zaradi česar vanj vse pogosteje vključujejo tudi članke o sodobnih glasbenih skupinah itd., načrtujejo pa tudi oblikovanje nove revije, ki bi bila namenjena adolescentom med 16 in 18 letom starosti, saj je v smislu velških tiskovin prav ta starostna skupina najslabše preskrbljena. Poleg "uradnih" revij in časopisov, ki so namenjeni vsem velškim bralcem, izhaja v VValesu že cela vrsta časopisov z zelo majhno naklado, ki so lokalnega značaja. Koliko je tovrstnih časopisov menda nihče ne ve, saj so se številke, ki smo jih slišati iz različnih virov, medsebojno dokaj razlikovale. Vsekakor jih je menda med 55 in 70. Pišejo, opremljajo, tiskajo in izdajajo jih izključno prostovoljci, prav zato pa so zelo poceni. Obravnavane teme so izrazito lokalnega značaja: od zabave pri družini XY, kjer je babica praznovala 90 let, pa do šolske prirediti- e ali vaškega praznika, na katerem je sodeloval župan iz sosednje vasi. Primer takega časopisa je npr. Papur Pawb (časopis za vsakogar), ki izhaja v pet stotih izvodih in ga ljudje prav radi kupujejo prav zato, ker v njem lahko v besedi in sliki izvedo za najnovejše vaške do godki ter morda še sarm sebe vr dijo na sliki. Baje gre v celem VValesu mesečno v prome kakih 70.000 izvodov tovrstnin časopisov, kar krepko presega število prodanih izvodov ura nih" velških časopisov, kr j1 ustvarjajo profesionalci. Za izbor in izdajanje knjig velškem jeziku skrbi ® books council" (Svet za ve knjige), ki je bil ustanovljen le 1961 in katerega sedeč se nan J v obmorskem mestu Abery stwyth. Od ustanovitve si sh books council" prizadeva finančno podporo (v®aj , . v vsem knjigam, ki izid®J . velščini. Pri Svetu si priza e za izid vseh knjig, ki so izvom napisane v velščini ter za tiste, ki jih, čeprav v angleščini, pišejo velški pisci oz. katerih tematika je kakorkoli povezana z velško stvarnostjo. V letu 1998 je tako "v režiji" Sveta za velške knjige izšlo 619 knjig v velščini ter 450 v angleščini. Od knjig v velščini jih vlada letno financira 200, kar pomeni, da je med novimi predlogi vsakič potrebno izbrati le najboljše. Svet za velške knjige ima pogodbe s številnimi tiskarnami, samostojnimi umetniki in knjigarnami, kar pomeni da poskrbi tudi za grafično opremo, tiskanje, distribucijo knjig. Pri Svetu sicer ne oglašujejo posameznih naslovov, pač pa poskrbijo za to, da so knjigarne vedno obveščene o izidu novih knjig ter tako prispevajo k njihovi prodaji. Svet ima svoj distribucijski center, odkoder je knjige - tudi preko elektronske spletne strani - močno naročiti iz kateregakoli konca sveta. Povpraševanje po knjigah v velščini narašča; tako je leta 1998 v primerjavi s povpraševanjem eno leto poprej narastki za 11,4%. Ker je zadnja leta velščina obvezni predmet v vseh šolah širom VValesa, čedalje bolj narašča povpraševanje po otroški literaturi v tem jeziku. Leta 1998 je Izšlo 410 novih otroških in mladinskih knjig v velščini. Med ostalim Svet za velške knjige poskrbi tudi za to, da vsaka šola v Talesu (tudi šole z angleškim Učnim jezikom) dobi najnovejši katalog z naslovi knjig, ki jih je možno naročiti, poleg tega pa je pri Svetu zaposlena tudi skupina devetih oseb, ki so zadolžene za marketinške podvige, med pstalim tudi za obiskovanje šol m pridobivanje novih članov v otroški klub bralcev. Trenutno je v klubu vpisanih 18000 otrok. Tudi založbe, ki se ukvarjajo z izdajanjem knjig v velščini, se zavedajo, da so otroci številčno Uajmočnejža skupina interesentov za knjige v velškem jeziku. Zato je knjig za otroke čedalje več. Sedaj je na voljo tudi že več Prevodov svetovnih tekstov za otroke. Naklade so kljub temu če Vedno zelo nizke, saj se za Uspečno smatra če otročka knjiga, ki se proda v 1000 izvodih. V Primeru knjig za odrasle pa je število prodanih izvodov po naslovu priblično za pol manjče. V Aberystwythu se na griču s Prečudovitim pogledom na morje in celotno mesto nahaja tmpozantna stavba, v kateri domuje Velška narodna knjižnica, tmpozantna ni le stavba, pač pa tudi njena vsebina, saj je v 'miški narodni knjižnici poleg skorajda neštetih knjig zbrana tpdi večina dokumentov, rokopisov, audio- ter video- posnetkov radijskih in televizijskih j1'Idaj, ki se kakorkoli tičejo Wa-,sa, njegovih prebivalcev in je-2lka. Skozi narodno knjižnico §ru letno 50.000 kopij knjig z fmjrazlicnejšo tematiko. Videti )e> da so Valižani prav ponosni jm neverjetno dobro založeno ‘mjižnico, saj je istočasno z nami 113 ogledu še velika skupina uPokojencev, prav kmalu pa Pričakujejo še eno skupino obiskovalcev. V veliki predavalnici um celo postrežejo s kosilom in deti je, da kosilo v knjižnici za 'Užbence knjižnice ni prav nič (-osebnega, saj smo nekaj podob-ega videli tudi v drugem pro-i.°m nekje na drugem koncu la-v mtske stavbe. Onkraj samih s Pg in zbirk dokumentacije pa mine obiskovalce privabijo v knjižnico tudi razstave slik znanih umetnikov. Od 1. novembra 1982 obstaja televizijska postaja, ki tedensko pošilja v eter med 35 in 40 ur programov v velščini. Gre za postajo Sianel Pedvvar Cymru (Va-ližanska četrta postaja), bolj znano s kratico S4C. Omenjena televizijska postaja se je razvila potem, ko so v šestdesetih in sedemdesetih letih na angleško govoreči postaji BBC-Wales po sedem ur tedensko oddajali v velščini, kar velško govorečim gledalcem ni zadostovalo, medtem ko so se angleško govoreči pritoževali, češ da ne razumejov velških oddaj, alternative pa nimajo. Tako je prišlo do kompromisa in ustanovitve četrtega televizijskega kanala, ki ga - prav tako kot ostale - financira država. Sredstva, ki jih na S4C dobijo od države, so zelo visoka, kar omogoča zaposlovanje velikega števila oseb ter naročanje kvahtetnih programov pri producentskih družbah. Večino programov za S4C pripravljajo namreč zunanje družbe po naročilu - izjema so v glavnem le otroški programi, ki jih pri S4C pripravljajo kar "v hiši". Na S4C predvajajo programe z najrazličnejšo vsebino - od športa pa do televizijskih nadaljevank, šolskih programov, poročil itd., pri čemer je bistveno, da so programi originalno izdelani v velščini. Pri S4C so namreč prepričani, da iz angleščine prevedeni programi med gledalci ne bi žeti uspeha, saj so le-ti tako ah tako na voljo na ostalih britanskih ter na sate-litskih televizijskih kanalih. Med najbolj gledanimi programi, ki jih predvajajo na S4C, je prav gotovo televizijska nadaljevanka Pobol y Cwm, ki v teletekstu ponuja podnapise v angleščini ter podnapise v poenostavljeni velščini za osebe, ki se jezika šele učijo. Kljub temu, da je velščina uradni jezik S4C-ja, pa je večina predvajanih reklamnih sporočil kljub vsemu v angleščini, tista, ki so posneta v velščini, pa so na splošno prav zaradi neobičajnosti toliko bolj odmevna, kar prispeva k temu, da se zadnje čase več oglaševalcev opredeljuje za velško verzijo. Poročila za S4C pripravljajo na televizijski postaji BBC-Wales in so popolnejša od poročil, ki jih oddajajo na angleško govoreči BBC-Wales. Radijski programi v velščini gredo v eter tako preko nekaterih privatnih radijskih postaj kot tudi preko postaje Radio Cymru, ki spada med državno financirane ustanove in se je od angleško govorečega Radio VVales dokončno "jezikovno" ločila pred tridesetimi leti. Radio Cym-ru oddaja 18 ur na dan. Vsake pol me so na sporedu kratka poročila. Sledita dve minuti obvestil s sedežev, ki so razporejeni po najrazličnejših predelih VValesa. Za omenjeni dve minuti se program razdrobi po posameznih območjih, kjer gredo v eter krajevna poročila, nakar se ponovno združi v enovito oddajo. Radio in televizija igrata zelo pomembno vlogo pri uveljavljanju velščine med čedalje širšo publiko. Omenjena medija sta zelo pomembna tudi zato, ker je večina otrok v VValesu sposobnih govoriti velško, medtem ko veliko število staršev jezika sploh ne pozna ah pa ga ne pozna dovolj dobro, da bi ga uporabljali kot sredstvo sporazumevanja z lastnimi otroki. To pa pomeni, da otroci, ko pridejo iz šole, takoj ponovno preskočijo na angleščino, medtem ko velščina ostane "šolski jezik" v najbolj diglosičnem izmed smislov. Prav zato pa je pomembno, da lahko velščino poslušajo tudi doma - če že ne "v živo" pa vsaj po radiu Pomembno je, da je o njihovih priljubljenih temah, kot so glasba, šport, prosti čas in podobno, govora tudi v velščini, kar naj bi pripomoglo k razširitvi velščine iz ozko šolske na širšo, vsakdanjo uporabo. Nekateri premiki v to smer so že vidni, saj postajajo zadnje čase celo radijski napovedovalci medijske zvezde, kar lahko pomeni le, da jih ljudje redno in radi poslušajo. Kot menijo na VVelsh Language Board (Urad za velški jezik - gre za edino državno inštitucijo, ki skrbi za promocijo in širitev velškega jezika) pa je pri oblikovanju radijskih in televizijskih programov potrebno še posebej paziti na to, da uporabljeni jezik ne preseže sporazumevalnih sposobnosti poslušalcev in gledalcev. Po raziskavi, ki je bila po naročilu S4C opravljena leta 1993, je le 14% vpraša- nih oseb trdilo, da velščino obvlada dobro ah zelo dobro, 13 % da obvlada nekaj velščine, 25% da samo razume "nekaj malega" velščine. Ostah je sploh ne razumejo. Iz tega izhaja, da je televizijske in radijske programe, kjer je uporabljeni jezik na zelo visoki ravni in kjer prihaja do uporabe neologizmov za besede, ki so vezane na sodobni način življenja (kakor na primer beseda "internet") in jih torej v tradi- cionalni velščini ni, sposobno poslušat vsega 14 % potencialne publike. Zato so na Uradu za velški jezik mnenja, da mora biti uporabljeni jezik zato, da pritegne čim širšo publiko, karseda poenostavljen... tudi zaradi tega, ker osebe, ki se velščine niso učile v šoli, pač pa v družinskem okolju, bolje obvladajo katerega izmed narečij kot pa standardizirano obliko jezika. Vsem težavam navkljub pa lahko rečemo, da so imeli mediji v preteklosti prqav tako kot bodo prav gotovo imeli tudi v bodočnosti - pomembno vlogo pri oživljanju, ohranjanju in širjenju velščine med prebivalci VValesa, kar bo še posebej res, če se bodo "jezikovni aktivisti" preusmerili z borbe za jezikovne pravice k "jezikovnemu marketingu", pri čemer naj bi se marketinških prijemov posluževati pri širjenju in uveljavljanju jezika tudi med čim širšo publiko. Med take "marketinške" podvige lahko nedvomno uvrstimo tudi velški jezikovni festival v mestu Lla-nelli, katerega doprinos k širitvi velščine se še kaže v povežanem številu trgovin z velškimi imeni, v povečanem številu oglasov v velščini itd. Prižgem računalnik. Vtipkam svoje uporabniško ime, tajno geslo. Daljši trenutek, nato se mi na ekranu prikaže cel seznam sporočil, ki so po elektronski pošti prispeti iz vseh koncev Evrope... Nekje je še prav vroče, drugje pa že prevladuje megleno in hladno vreme. Vseh petnajst, ki so nas za en teden združile različne, a vendar podobne manjšinske zgodbe, se nas z veseljem spominja tedna, ki smo ga tako aktivno preživeli v VValesu ob spoznavanju manjšinskih stvarnosti ... iz vseh koncev Evrope. Marina Furlan Na slikah: na prejšnji strani skupina udeležencev študijskega obiska; zgoraj narodna knjižnica; levo pogled na Aberystwith. NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. junija 1999 Lojze Abram: Zagotovili smo redno izhajanje časopisa Prihodnjo nedeljo bo v Zgoniku redni in izredni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Na rednem obenem zboru bodo odobrili obračun za lansko leto, izredni občni zbor pa bo namenjen spremembam statuta Zadruge. O pripravah na občni zbor in o dejavnosti Zadruge nasploh smo se pogovarjali predsednikom Lojzetom Abramom. Kako ocenjujete delovanje Zadruge Primorski dnevnik od njene ustanovitve do danes? »Zadruga izpolnjuje svoj namen, za katerega je bila ustanovljena: zagotoviti slovenskim bralcem vsakodnevne informacije o dogajanju pri nas in v svetu z rednim izdajanjem Časopisa Primorski dnevnik. To pomeni nuditi informacijski servis svojim elanom, ki so s pristopom v Zadrugo postali sami lastniki Časopisa Primorski dnevnik, saj je bila razširitev lastnine na naročnike in bralce na splošno eden glavnih ciljev Zadruge«. Ali boste na obenem zboru predstavili kako novost za elane? »Preko svoje nadzorovane družbe DZP-PRAE Zadruga že priznava svojim elanom določen popust pri korišCanju Časopisnega komercialnega prostora. Sedaj smo si omislili izkaznico, ki jo bo na obenem zbo- ru prejel vsak elan. Izkaznica predstavlja nekakšno otipljivo vez med elanom in Zadrugo, ki ima v naCr-tu in proučuje nekaj pobud v tem smislu. Izkaznica bo odslej stvarno omogočila uresničitev za- misli, od katerih bodo imeli elani korist«. Med cilji občnega zbora je bilo tudi pridobivanje novih elanov. Ali mislite, da se bo število elanov lahko povečalo in ali načrtuje Vaš odbor v zvezi s tem kako pobudo? »ZaCetni množični pristop je sčasoma upadel, kar je bilo paC razumljivo in pričakovano. Namen za pridobivanje novih članov je vedno prisoten in zadnje mesece je bilo v Zadrugo sprejetih nekaj novih članov. Upravni odbor Zadruge proučuje razne načine, kako pomnožiti vrste Članstva, ki pa se niso izkazali za najbolj primerne, ali pa niso imeli odziva. Pri tem je treba povedati, da so ves ta Cas stopali v ospredje drugi pereči problemi, s katerimi se je moral ukvarjati tudi upravni odbor Zadruge, ki se tičejo stanja Primorskega dnevnika in zagotovitve finančne podpore za založniško dejavnost, ki jo je ministrski svet v Rimu precej oklestil. Zadruga se zaveda kakšen je možen potencial pomnožit-ve Članstva in se bo trudila za izvajanje uspešnejših akcij«. Na dnevnem redu so tudi spremembe statuta. Ali lahko obrazložite, katere spremembe nameravate predlagati? »Spremembe statuta so le formalnega značaja in v ničemer ne vplivajo na bistvo statutarnih določb. Gre za malenkostne spremembe delov besedila štirih Členov, na katere so nas opozorili in nam jih narekovali pristojni organi dežele Furlanije Julijske krajine. Brez teh potrebnih sprememb ni mogoC vpis Zadruge Primorski dnevnik v seznam zadrug dežele Furlanije Julijske krajine. Gre le za formalnost, za katero pa je potreben sklic izrednega občnega zbora, na katerem morajo elani, ob prisotnosti notarja, glasovati o spremembah. Na rednem obenem zboru pa gre za odobritev bilance Zadruge za leta 1998, ki, kot predvideno, izkazuje nekaj nad 85 milijonov lir izgube. 2e v tekoči poslovni dobi 1999 pa je napovedan pozitivni saldo«. Osnovni cilj Zadruge je bil zagotovitev rednega izhajanja Primrskega dnevnika. Kako ocenjujete dosedanje dosežke in kakšne so perspektive Primorskega dnevnika za prihodnost? »Na to vprašanje lahko odgovori vsak bralec in naročnik Primorskega dnevnika in mirne duše potrdi, da je v vsem tem Času od ustanovitve Zadruge, oziroma, kar se mene tiče, od volilnega občnega zbora novembra 1997, redno dobival Časopis z zadovoljivim obsegom strani. Ves ta Cas je bilo zagotovljeno redno izhajanje in elanu, bralcu in naročniku je Primorski dnevnik zagotavljal dnevno informacijo. Koristnika Primorskega dnevnika ne težijo razne notranje skrbi in napetosti o smotrnem, pravilnem upravljanju, predvsem v zvezi z državnimi nakazili in podporami iz Rima in Ljubljane. S temi problemi se ukvarja Zadruga, oziroma njena nadzorovana družba DZP-PRAE, kateri so določene sreCne okoliščine omogočile poravnavo dolga do Tržaške kreditne banke v likvidaciji in zvišanje družbene glavnice. Priznanje prispevkov brez krCenj s strani italijanske države in Republike Slovenije je vsekakor ključnega pomena za redno izhajanje Primorskega dnevnika«. Vabilo na občna zbora Zadruge PD Izredni občni zbor in tretji redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik bosta v prvem sklicanju v petek, 18. junija 1999, ob 19.30 oziroma ob 20.30 na sedežu Zadruge v Trstu, v Ul. Montecchi 6, in v drugem sklicanju V NEDELJO, 20. TUNITA 1999, OB 9.30 OZIROMA OB 10.00 V SPORTNO-KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU. Na izrednem občnem zboru bodo člani ob prisotnosti notarja glasovali o spremembah štirih členov statuta. Popravke je zahtevala uprava Dežele FJK, ker sicer ne bi bil mogoč vpis Zadruge Primorski dnevnik v deželni seznam zadrug. Na rednem občnem zboru bodo člani glasovali o bilanci za poslovno leto 1998. Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 18. marcem 1999. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti osebni dokument in bo prejel izkaznico Zadruge PD (kot dokaz članstva v Zadrugi in za koriščanje danih ugodnosti in olajšav). Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora iz-striči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Pooblastilo velja tudi za dvig izkaznice. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Ce zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV IZREDNI OBČNI ZBOR: v prvem sklicanju v petek, 18. junija 1999, ob 19.30 na sedežu Zadruge v ul. Montecchi 6 v Trstu in v drugem sklicanju V NEDELJO, 20. JUNIJA 1999, OB 9.30 V SPORTNO-KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU REDNI OBČNI ZBOR: v prvem sklicanju v petek, 18. junija 1999, ob 20.30 na sedežu Zadruge v ul. Montecchi 6 v Trstu in v drugem sklicanju V NEDELJO, 20. JUNIJA 1999, OB 10.00 V SPORTNO-KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU V primeru, da se ne morete udeležiti rednega in izrednega občnega zbora lahko pooblastite drugega člana. Vsak član lahko zastopa največ pet članov. Pooblaščenec mora imeti s seboj osebni dokument P O O B L A STIL O Podpisani/a pooblaščam elana/ico .............................. da me zastopa na izrednem in rednem obenem zboru Zadruge Primorski dnevnik dne 20. junija 1999 in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. Obenem pooblaščam isto osebo, da zame dvigne Člansko izkaznico. Datum .............. Podpis ....................... A NEDELJSKE TEME Nedelja,13. junija 1999 __________ŠKODLJIVCI / KAKO SE JIM ZOPERSTAVIMO _ Cameraria ohridella tudi letos hud problem za divji kostanj Pravilni čas za škropljenje proti škodljivcu je okrog 20. junija Pred tremi leti se je na naših divjih kostanjih prvič pojavil v manjši meri škodljivec, ki so ga strokovnjaki razvrstili pod imenom Cameraria ohridella. Leto pozneje se je škodljivec zelo razširil po vsej tržaški pokrajini in tudi v Sloveniji. Nekoliko manj ga je bilo opaziti v drugih pokrajinah naše dežele. Veliko pa se je škodljivec pojavil v Venetu. Prav tako so se bolezenski znaki pojavili tudi lani. Letos je Cameraria ohridella prisotna že po vsej severni Italiji. Žuželka je prišla v naše kraje iz Makedonije, prisotna je že od nekdaj v Avstriji in Nemčiji in se polagoma širi v sosednje države. 2e nekaj let divji kostanj napada tudi glivična bolezen z imenom guinardia. Ker so njeni bolezenski znaki podobni Camerarini, ni izključiti, da je ta prisotna že veC let. Problem tega škodljivca je zelo pereč ne le za divje kostanje, ki krasijo mestne ulice, temveč tudi za vaške in zasebne kostanje. Cameraria ohridella je zelo majhen metuljček, ki spada v družino GRACIL-LARIIDAE (LITHOCOLLE-TIDAE). Metuljček je živo-srebme barve s suličastimi krili in ima na eni strani dolge resice. Klasifikacija škodljivca ni bila lahka, Vinogradi DOC Vinogradniki so gotovo seznanjeni s pravilom, po katerem je možno v vinogradih uveljaviti pravico do poimenovanja z zaščitenim poreklom (DOC). Vinograde se lahko vpise v seznam samo enkrat, zato obvestilo ne zanima tistih vinogradnikov, ki imajo vpis že opravljen. Kdor pa je zainteresiran za vpis novih vinogradov pod oznako zaščitenega porekla, ima čas do konca junija, da naslovi na trgovinsko zbornico ustrezno prošnjo. Uporabnikom goriva za kmetijstvo Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. junija rok za predstavitev (na krajevno trgovinsko zbornico) prijave goriva po znižani ceni za kmetijske namene za leto 1988 in obenem prošnje za dodelitev kontingenta za leto 1999. Za zamudnike so Predvidene visoke globe. ^er se doslej ni nikoli Prikazal v Italiji. Napada '^te, pri katerih je lahko skoda velika, in sicer Predvsem z estetskega vi-'kka, saj je divji kostanj ok-,asno drevo. Naj povemo, a je v samem mestu Trst Vec kot 700 divjih ko-8 anjev. Gosenice metuljev S° kar precej požrešne in P°glodajo eno stran listne Ppvrsine tako, da list zado-1 siroke lise. Listi lahko Predčasno odpadejo. Sko-j.Pvec pa lahko vpliva tu-aa nepravilno delovanje v fiziologiji. Ponekod je namreč divji kostanj ponovno cvetel proti koncu poletja. Opazovalnica za varstvo rastlin v Trstu že od vsega začetka spremlja problem. Tudi letos so postavili fe-rormonske vabe na 15 različnih točkah tržaške pokrajine, da bi ugotovili tako čas kot jakost prisotnosti škodljivca v različnih krajih. Tudi letos je Cameraria različno prisotna od kraja do kraja, kar je odvisno od številnih dejavnikov. V Borštu in v vili Engelman je na primer prisotnost zelo velika. Ker je škodljivec zelo podoben metuljčku s strokovnim imenom Lithocolletis blan-cardella, ki dela škodo na jablanovih listih, uspešno uporabljajo ferormonske vabe namenjene slednjemu. Ferormonske vabe so specifične za vse vrste roda Filonoritter. S pomočjo ferormonskih vab so ugotovili, da se prva generacija pojavi od konca aprila in se nadaljuje do polovice maja. Skoda te generacije je relativno omejena. Druga generacija se pojavi v juniju in je najbolj nevarna. Opazovalnica za varstvo rastlin v Trstu je prav zaradi zaskrbljujoče prisotnosti škodljivca že lani začela z raznimi poskusi, da bi odkrili primerno škropilo, ter pravilni čas in način ukrepa. Preizkusili so razna sredstva za varstvo rastlin. Poskusili so obenem vbrizgati insekticid direktno v limfo. Letos so se razni poskusi zaceli že na začetku maja. Na divjih kostanjih v Ul. Rossetti so zaceli z vbrizganjem pod pritiskom, med katerim so uporabljali 6 različnih sredstev ali njihovih mešanic. Obenem so poskušali vbrizgati škropilo s sistemom Mau-get, ki deluje pod nekoliko nižjim pritiskom. Tu so uporabljali le 2 različna aktivna principa, edina prisotna na tržišču. V istem obdobju so poizkusili škropiti krošnjo in pri tem uporabljali 3 razližne aktivne principe. Proti koncu maja so opravili še en poizkus na divjih kostanjih. Vbrizgali so škropilo ne vec pod pritiskom, temveč pod prostim padanjem. Za to so se posluževali aparatme, ki je povsem podobna flebu in jo uporabljajo v medicinske namene. To je pravzaprav absolutna novost, ne le v primeru Camerarie, temveč za vse dosedanje poskuse na Tržaškem. Glede načina zatiranja tega škodljivca obstaja še veliko odprtih vprašanj. Poizkusi se še nadaljujejo in podatki niso še dokončni. Problem je tudi, da je divji kostanj prisoten pretežno v mestih oz. vaseh in je zato tu škropljenje vedno problem. Na opazovalnici svetujejo zasebnikom dva različna načina ukrepa proti škodljivcu: 1) Lahko direktno škropimo krošnjo. To pa je zelo težko izvedljivo po vaseh in v mestu ali če so v bližini hiše. Obenem moramo razpolagati z razpršilno škropilnico (atomizator), s kate- ro dosežemo tudi najvišje vrhove. Glede izbire škropila izbirajmo taka, ki so selektivna in ki torej Cim manj škodijo okolju. Taka so na primer tista, ki spadajo v skupino uravnalcev razvoja ličinke (sredstva na podlagi diflubenzurona, te-flubenzurona, tebufenozi-de, lufenurona in drugi). Pravilni Cas škropljenja je okrog 20. junija, ko se valijo ličinke druge generacije. Škropljenje mora biti opravljeno v tistem času, saj učinkuje na mlade gosenice. Pozneje škropilo ni več tako učinkovito. 2) Drugi način zatiranja škodljivca je z vbrizganjem pod pritiskom ali z Mauget metodo. Za to se moramo nujno posluževati kakega podjetja, ki razpolaga z vsem potrebnim, da to lahko opravlja. Trenutno sodeluje s Tržaško občino neko podjetje iz Cesene. Obstajajo še druga tri podjetja, ki se ukvarjajo z vbrizgovanjem po Mauget metodi in katerih so se posluževali tudi nekateri privatniki. Njihova razpoložljivost pa je omejena, saj kapsule, ki se jih ta metoda poslužuje, prihajajo le iz Amerike, in to v omejenih količinah. Škodo, ki jo povzroča Cameraria, lahko delno omejimo za naslednje leto, tako da jeseni poberemo vse liste in jih uničimo, ko listje odpade. Škodljivec namreč prezimi tako, da se zabubi v liste. Opazovalnica za varstvo rastlin bo vsekakor nadaljevala s poskusi za ugotavljanje najboljšega načina ukrepanja in opozarja vse, ki so zainteresirani, da se za katerokoli vprašanje glede tega problema obrnejo nanjo. M. S. NOVICE Pozor na dogajanje ob trasi plinovoda Februarja letos je bil, kot smo že poročali, dogovorjen sporazum med družbo SNAM in stanovskima organizacijam Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev glede novega plinovoda. Glede na to, da je bil okvirni dogovor o cenah, rokih in postopkih za izvedbo del sprejet, Zeli KZ pozvati člane, naj bodo pozorni do dogajanja na trasi plinovoda. Ob morebitnih kršenjih ali nejasnostih pa naj se nemudoma obrnejo do stanovske organizacije. Sporočilo oljkarjem Kmečka zveza obvešča oljkarje, da je sedaj pravi čas za predstavitev prošenj za dopolnilo k ceni olivnega olja. Vse ustrezne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih Zveze in njenih podružnicah. Važno obvestilo Kmečke zveze Lastniki hiš oz. stanovanj na ozemlju tržaške občine, v katerih bivajo sorodniki (sinovi in hčere, starši, bratje in sestre, vnuki, dedje) imajo letos pravico do znižanja davka IQ (4,5 odstotkov namesto 6 odst.) na omenjene hiše oziroma stanovanja. Prosimo interesente, da nam ob plačilu davka IQ javijo omenjene primere. Prijave dohodkov Kmečka zveza sporoča, da so njeni uradi na razpolago za izpolnjevanje prijav dohodkov po modelu 'Unico" (bivši 740) redni rok poteče konec meseca, zato je treba prijave izpolniti do 26. junija Pirnat sklicuje sestanek Na pobudo predsednika deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA Bruna Augusta Pinata bo jutri na sedežu raziskovalnega centra na Padričah drugi sestanek glede možnosti kmetijskega razvoja na tržaškem Krasa Prvo srečanje je bilo maja in je bil njegov pobudnik prav tako deželni predsednik ERSA Na jutrišnje srečanje je vabljeno večje število predstavnikov krajevnih ustanov, občin in stanovskih organizacij, izrecno pa sta vabljena tudi predsednik deželne vlade Antonione in odbornik za Kmetijstvo Gioigio Venier Romano. Ustavljen ribolov Na Kosovu je urožje sicer utihnilo, posledice pa občutijo tudi ribiči v Jadranskem morju. Zadnje dni je ita-lijanska vlada izdala dekret, ki predvideva od 4. junija do 15 julija prostovoljno ustavitev ribolova za operaterje tega sektorja ter 60 milijard odškodnin. Dekret bo imel tudi retroaktivno vrednost za rok med 14. majem in 3. junijem. KORISTNI NASVETI Učinkovitost toliarnega gnojenja Listno ali foliarno gnojenje je poseben način gnojenja, pri katerem gnojilo raztopimo v vodi in nato škropimo rastline. Na ta način rastlina sprejema hranilne snovi preko listnih rež, ki se tu nahajajo v velikem številu, in ne preko korenin, kot se to dogaja pri klasičnem gnojenju. Sprejemanje mineralnih snovi preko listov je hitrejše in bolj učinkovito. Hitrost vsrkavanja je odvisna od raznih dejavnikov, kot na primer od pripravka, vlažnosti zraka, toplote, vremena in drugih dejavnikov. Najboljši uspeh dosežemo, če škropimo v oblačnem in ne prevročem ali suhem vremenu. Po škropljenju vsaj 6 ur ne sme deževati. Foliarno gnojenje je priporočljivo v posebnih primerih ali fazah razvoja rastlin. Ker je s foliarnim gnojenjem gnojilo takoj učinkovito, je ta način priporočljiv takrat, ko hočemo takoj nadoknaditi pomanjkanje hranil. To pride največkrat v poštev pri pomanjkanju mikroelementov. To se zgodi tak- rat, ko je elementa v zemlji premalo ali ko je elementa v zemlji sicer dovolj, ni pa prisoten v razpoložjivi obliki. Pomanjkanje se na rastlinah začenja pojavljati na začetku poletja, torej prav v tem času. Danes so v prodaji številni pripravki za foliarno gnojenje, ki vsebujejo enega ali več elementov. Veliko je tudi takih, ki vsebujejo kelate. To so molekule, ki obdržijo element in na ta način preprečijo, da postane nerazpoložljiv rastlini. To pride v poštev posebno pri železu, ki je večkrat težko razpoložljivo. Slaba lastnost kele-tov pa je, da precej stanejo. Eden izmed najbolj razširjenih problemov glede pomanjkanja mikoelementov v n4sih krajih je pomanjkanje magnezija. Problem je razširjen zlasti pri trtah, predvsem mladih. V primeru pomanjkanja opazimo na mladih, še ne popolnoma razvitih listih temne madeže raznih oblik ob robovih in med ožiljem. Ce pomanjkanje nastopi pozneje, se znaki pojavijo na spodnjih li- stih rastline. Slednji se začenjajo pojavljati v juliju in so dobro vidni v jeseni. Zelo tipičen bolezenski znak se pojavi pri belih sortah, ko se pojavi bledica ob robovih in med ožiljem. Pri rdečih sortah se namesto bledice pojavi temnordeča barva. V hujših primerih se list posuši in predčasno odpade. Drugi znak pomanjkanja magnezija je sušenje pecljevine. To nastane zaradi prevelikega razmerja med kalijem in magnezijem. Pravilno razmerje naj bi namreč moralo biti 6-8 proti 1. Na pecljih se najprej pojavijo temne pege, ki se naglo širijo. Oboleli deli peclja se posušijo in so na koncu popolnoma suhi in trdi. Jagode ne dobivajo več vode, ovenijo in ostanejo kisle. Proti pomanjkanju magnezija škropimo z magnezijevim sulfatom brž ko se pojavijo prvi bolezenski znaki, v odmerku 2-3 kg/hl vode. To lahko dodamo škropilni mešanici, ki jo v tem času se uporabljamo proti peronospori in oidiju. Po potrebi škropljenje ponovimo. Drugi mikroelement, ki pogostokrat primanjkuje v naših trtah in v manjši meri v drugih rastlinah, je železo. V naših krajih postane železo v zemlji večkrat nerazpoložljivo rastlini zaradi prisotnosti apnenca. Železa rastlina ne more vsrkati tudi v primeru, ko je zemlja prevlažna. Listi postanejo bledi, zato bolezni pravimo tudi bledica ali kloroza. Najprej postanejo žile zelene barve, v hujših primerih pobledijo še žile, začenši z najmanjšimi. V še slabših primerih se večkrat pojavijo, posebno ob robovih, temni madeži, ki se polagoma širijo. Rastlina se razvija in raste zelo počasi. Cvetovi odpadejo in jagode se neprimerno razvijejo. Najhitreje popravimo kloro-zo s tem, da trte poškropimo z železom v obliki kelatov, v koncentraciji 0,2 odst. To ponovimo vsakih 10 do 20 dni, dvakrat ali trikrat. Foliarnega gnojenja se lahko poslužujemo tudi takrat, ko je gnojenje preko korenin iz raznih razlogov neučinkovito. Ti- pičen primer je gnojenje z dušikom v primeru suše. Dušik, ki ga dodajamo preko korenin, se v tem primeru ne more topiti zaradi pomanjkanja vode v tleh. Foliarno gnojimo z dušikom tudi v primeru dolgotrajnega deževja, ker ga dež preveč izpere. Fo-liamo gnojimo tudi po toči ali pa v primeru splošne oslabelosti drevesa z namenom, da si po škodi rastlina cimprej opomore. Oljka, a tudi druge sadne rastline dobro reagirajo na foliarno gnojenje z dušikom takoj po cvetenju. Škropimo z ureo, ker je zelo topljiva v vodi, in je poceni. Uporabljamo 0,3 - 0,5 razstopine, oz. 30 - 50 gr ba 10 litrov vode. Paziti moramo, da odstotek ne povečamo, saj je urea zelo koncentrirana z dušikom. Lahko uporabljamo tudi druge komercialne proizvode namenjene foliame-mu gnojenju. Gnojenje z dušikom je izreden ukrep za takojšnjo reakcijo. Gnojenje preko korenin ostaja še vedno glavno gnojenje v letu. dr. Magda Sturman INTERVJU / PO PODELITVI PRIZNANJA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA ZVESTOBO DELU Za več kot tridesetletno delo med dobitniki tudi Sergio Antoni No Opčinah ima elektroinštalatersko podjetje - V prostem času jadralec Tržaška Trgovinska zbornica je pred kratkim v nabito polni dvorani podelila zlate kolajne in diplome za »zvestobo delu in ekonomskemu razvoju«. Priznanja so podelili 52 delavcem oziroma podjetnikom, med katerimi so bili tudi Štirje Slovenci. Kot je povedal tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, je slo ob tej priliki tudi za priznanje delu in požrtvovalnosti tržaških Slovencev, ki ga končno dobiva slovensko gospodarstvo s strani javnih uprav. Na kmetijskem področju so priznanja dobili Anton Bole, Danilo Lupine in Francesco Musina (o tem je naš dnevnik že poročal), med nagrajenimi pa je bilo tudi podjetje Sergia Antonija Elettroimpianti (slednji je tudi član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja), ki je dobil zlato medaljo in diplomo za zvestobo delu (32 let neprekinjenega poslovanja) in s katerim smo se pogovorili o njegovem dolgoletnem delovanju, elektroinštala-terstvu nasploh, o problemih sektorja in o obetih za prihodnost. Gospod Antoni, kako gledate na to priznanje in kaj vam pomeni? »Priznanja osebno nisem pričakoval, tako da sem bil zadovoljen in prijetno presenečen, ko sem dobil sporočilo, da mi ga bodo izročili. Slovenska elektrotehnična obrt je namreč na Tržaškem prisotna, a vendar ne mnogo let. Priznanje mi vsekakor veliko pomeni.« S čim se konkretno ukvarja vaše podjetje? »Opravljamo električne napeljave vseh vrst. V zadnjem času smo namestili električne napeljave v mnogih stanovanjih, v glavnem in v drugih sedežih Zadružne kraške banke, po raznih uradih, v znanih restavracijah, hotelih in drugih obratih. Naj omenim, da sem v 80. letih delal tudi z električarjem Mirkom Škabarjem, s katerim sva opravila obsežna dela (npr. šeststo stanovanj pri Rocolu). Trenutno se ukvarjam z elektrifikacijo novih pomolov v Se-sljanskem zalivu, kjer so YC Cupa in drugi navtični klubi, pomoli pa bodo po vsej verjetnosti dokončani konec junija.« Kako ste pravzaprav pričeli s to dejavnostjo? »Z njo sem se začel ukvarjati leta 1954, ko sem delal štiri leta kot vajenec pri električarju Ernestu Malalanu, nakar sem bil zaposlen pri električarju Silviu Boni-faciu do leta 1964. Naslednje leto sem se postavil na svoje noge in sam odprl podjetje, od takrat pa delujem v lastni režiji. Medtem sem tudi obiskoval večerno tehnično šolo na institutu Volta, do lani pa je z mano sodeloval sin Roberto, ki je sedaj odprl svoje podjetje. V preteklosti je bil sedež mojega podjetja na Opčinah v Ul. degli Alpini. Tamkajšnje prostore uporabljam sedaj kot skladišče, nov sedež pa je v openski Ul. Biancospino st. 24. Delo navadno opravljam sam, za večja dela pa se poslužujem sodelovanja drugih obrtnikov ah podjetij.« Trenutno so zaradi recesije in vojne na Balkanu številna podjetja v težavah, saj so kratkomalo vsi sektorji zabeležili padec poslovanja. Kakšno je stanje na vašem področju? »Položaj v našem sektorju trenutno ni ravno rožnat, ker ne gradijo več novih stanovanj in trgovin, obrtniki ne odpirajo delavnic in tako naprej, tako da je sedaj zastoj. Poleg tega ni več velikih stanovanj, kjer je treba opravljati dela kot nekoč. Po uvedbi zakona 46/90, ki je predvideval, da se morajo vsa poslopja prilagoditi normativom ES o varnosti električnih napeljav, je bilo namreč ogromno poslov. Tedaj se je na tržišču pojavilo mnogo obrtnikov, ki pa si sedaj kradejo kliente, saj so.na Tržaškem vsa dela za prilagoditev normam ES dokončana.« Kako se znajdete v teh okoliščinah in kaj bi bilo treba po vašem mnenju storiti? »K sreči dela ne manjka, saj imamo že svoje ustaljene stranke, poleg tega se ukvarjamo tudi z vdrževanjem napeljav. Pomembno pa bi bilo, ko bi se javna uprava odločila za prispevke za stanovanja in odpiranje trgo- vin. Ce ne delajo zidarji in gradbeniki, ne dela namreč vrsta drugih ljudi, med katerimi so seveda tudi električarji.« Pa vendar se na tem področju nekaj premika. Pomislimo npr. na načrt Tergeste, ki predvideva korenito prenovo tržaškega mestnega središča v okviru evropskega projekta Urban. »Problem je v tem, da v Trstu razen nekaterih izjem dejansko ni več velikih gradbenih podjetij. Slednja pridejo tako npr. iz Veneta ali iz Milana, za seboj pa imajo svoja podjetja, obrtnike in delavce, tako da je na Tržaškem veliko obrtnikov zaprlo dejavnost in odšlo v pokoj.« Kajbo v prihodnosti? »Na državni ravni je sedaj za prenovitev poslopij mogoče odbiti od davkov 42 odstotkov v petih letih, kar bi morali povišati, saj gre za premajhen odstotek. Moje mnenje je, da bi morala vsaj Dežela FJK nuditi možnosti oziroma boljše pogoje zasebnikom za prenavljanje stanovanj in hiš.« V zadnjem času je poudarek na tem, da je Trst turistično mesto. Govor je nadalje o prenovi barkovljan-skega nabrežja, o projektu Trieste Futura in o marsičem drugem. Kako gledate na razvoj Trsta? »Govori se o številnih možnih pobudah, a trenutno je vse na mrtvi točki, čeprav je možen tudi vpliv vojne na Balkanu. V Sesljanu je npr. vse ustavljeno, kot v hotelu Enalc na obalni cesti pod Nabrežino, samo v Miljah se nekaj premika. Vse to je treba upoštevati, izkoristiti možnosti, ki jih ima Trst in končno nekaj storiti. V tem mestu bi bilo npr. dosti dela z navtiko in s športno plovbo, za to pa bi bilo potrebno več infrastruktur.« Gospod Antoni, ah imate poleg vaše dejavnosti tudi kakšnega konjička? »Všeč mi je šport, poleti še najbolj navtika, pozimi pa rad smučam. Razpolagam z jadrnico in sem tudi član YC Cupa. Občasno se tudi udeležim regat, drugače pa rad plujem z ženo in prijatelji po Jadranu in Dalmaciji.« Pogovor zapisal Aljoša Gašperlin Nove telefonske Številke SDGZ Osrednji sedež SDGZ - SERVIS v Trsu, Ul Cicerone, ima nove telefonske številke. Odslej bodo člani in stranke lahko klicali neposredno posamezne urade. Nove številke so naslednje: - centrala 040 - 6724811 - tajništvo 040 - 6724813 - urad plaC 040 - 6724818 - knjigovodstvo 040 - 6724820 - organizacijsko tajništvo 040 - 6724824 Številka telefaksa ostaja nespremenjena, in sicer 040 - 362692. Knjigo SDGZ pred dnevi uradno predstavili v slovenskem parlamentu V državnem zboru Republike Slovenije je v četrtek na povabilo komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu ter predsednika DZ Janeza Podobnika Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) predstavilo knjigo Lastno gospodarstvo - jamstvo za obstoj, ki jo je pripravil zgodovinar Milan Pahor. SDGZ je knjigo izdalo v počastitev 50. obletnice obstoja slovenske gospodarske in stanovske organizacije Slovencev v Italiji, delo pa obravnava 150 let zgodovine gospodarskih ustanov, zadrug in drugih oblik organiziranega gospodarstva na Primorskem. Knjigo sta predstavila zgodovinar Boris M. Gombač in avtor Milan Pahor. Janez Podobnik je poudaril pomen povezovanja Slovenije s slovenskim gospodarstvom v zamejstvu, zlasti v luči pridruževanja Slovenije k Evropski uniji. Predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer pa je zagotovil, da si bo komisija za to še naprej prizadevala. Predsednik SDGZ Marino Pečenik je opisal dejavnost in zgodovino združenja, pri čemer je poudaril pomanjkanje strategije s strani Slovenije v zvezi z odnosom do manjšin, zlasti na gospodarskem področju. Zavzel se je, da bi pristojni slovenski organi bolj vključevali zamejske organizacije v svoje projekte že zaradi posredovalne funkcije pri koriščenju evropskih virov, ter opozoril, da se Slovenija ne zaveda, kakšno neizkoriščeno bogastvo ima prek svojih meja. Pečenik je tudi opozoril slovenske gostitelje, da je slovenski parlament leta 1996 sprejel resolucijo glede manjšin, ki poverja vrsto nalog vladi, pri čemer je za gospodarstvenike poglavitno vprašanje pospeševanja gospodarskega sodelovanja z avtohtonimi slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji in Madžarski, da pa s strani slovenske vlade v teh letih ni bilo nobenega konkretnega sklepa za uresničitev omenjene resolucije.Poseg Republike Slovenije v korist gospodarstva manjšin bi bil po Pečenikovem mnenju umesten in učinkovit zlasti v prehodnem obdobju do dokončnega vstopa v Evropsko Unijo, potem se bodo sprostile obstoječe ovire in pregrade in bo svobodna pot za gospodarsko pobudo na omenjenem področju. Ob obisku v državnem zboru pa je delegacija SDGZ obiskala tudi Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije. Predsednik Marino Pečenik, predsednik sekcije za mednarodno trgovino in storitve Edi Ferluga ter tajnik Davorin Devetak so predstavih knjigo podpredsedniku GZS Cvetu Stantiču in obema odgovornima pri Zbornici: za stike z Italijo Aljoši Mraku in z Avstrijo Romanu Verasu. Obe zastopstvi sta obravnavali gospodarski položaj, obstoječo raven in možnosti nadaljnega dvostranskega sodelovanja. Omenjena je bila slovenska udeležba na bližnjem tržaškem sejmu in sodelovanje podjetnikov iz Italije, Avstrije, Slovenije in Madžarske na sejmu Gotthard Expo v Monoštru (Porabje), kjer bodo prvič poiskah možnosti povezave med slovenskimi podjetniki na relaciji navedenih držav. Pečenik, Devetak in predstavnik obrtne sekcije Peter Malalan pa so se nato srečah še z upravnim odoborom Obrtne sekcije Slovenije, ki sta ga vodila predsednik OZS Miha Grah in predsednik izvršnega odbora Stanislav Kramberger. Po predstavitvi knjige sta obe strani pou-darili, da je treba že tako dobro sodelovanje še okrepiti, saj posamezni člani obeh (v glavnem srednja in mala podjetja) za take stiuke niso organizirani. Uresničuje se npr. projekt Interreg za obmejno sodelovanje med obrtniki Slovenije in FJK, pri čemer so polno angažirani OZS, SDGZ in ostali dve deželni obrtni organizaciji; gostinci SDGZ in OZS na Krasu pripravljajo skupne izobraževalne in promocijske pobude s finansiranjem Interreg. Slavnostne predstavitve v DZ se je poleg omenjenih predstavnikov SDGZ udeležil še podpredsednik Robert Vidoni. TRŽAŠKA TRŽNICA NA DEBELO / V OBČINSKI KOMISIJI ZA TRŽNICE PREDSTAVLJA SDGZ BORIVOJ ŠVAGELJ Jesenske probleme rešili z dogovorom Na tržnici se je več težav pojavilo s prihodom velikih grosistov - Tržnica deluje dobro Na tržaški tržnici na debelo so se lani jeseni pojavih marsikateri problemi, ki so jim sledile tudi polemike in afera, saj je prišlo do kratkega stika med krajevnimi operaterji in grosisti ter delavci izven mesta, ki so zahtevah več časa za nabavo blaga, tako da je prišlo do pravega konflikta glede umikov. Po številnih debatah, manifestacijah in srečanjih s stanovskimi oiga-nizacijami so se nazadnje sporazumeh, dogajanjem pa je dosledno sledil član tržaške občinske komisije za tržnice Borivoj Sva-gelj. Slednji je tudi bivši predsednik sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, v odbora SDGZ pa je bil preko trideset let. Rade volje se je z nami pogovoril o problemih tržnice nasploh. Svagelj je še do pred nekaj let upravljal trgovino jestvin na Furlanski cesti, ki je delovala celih devetdeset let in za katero je dobil tudi priznanje tržaške Trgovinske zbornice za trajno delo, poleg tega je bil med ustanovitelji Združenja. Trenutno je, kot omenjeno, član občinske komisije za tržnice, v kateri je 22 predstavnikov sektorja in katera je posrednik med operaterji in javno upravo. V preteklosti je bil tudi dan konzulte za trgovino na drobno v sk- lopu Trgovinske zbornice in se je vedno ukvarjal s specifičnimi problemi tega sektorja. Veliko problemov se je pojavilo ob razpadu bivše Jugoslavije, ko ni bilo več pritoka kupcev z onstran meje, številne težave je prinesla konkurenca veleblagovnic. Postavljal se je tudi problem licenc, z Ber-sanijevem odlokom oziroma novim deželnim zakonom pa je prišlo do liberalizacije. Pri SDGZ je mnogo ljudi, ki se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjava, je povedal Svagelj in dodal, da so se tudi na tržnici rodili številni problemi, odkar se je pojavila velika distribudja, z nabavo velikih količin blaga pa je prišlo do konflikta v zvezi z urniki. Pred časom so bih večinoma enaki za vse operaterje (odprtje ob 6. uri), nato pa so delavd izven mesta zahtevah več časa na razpolago za nabavo. Najboljše blago je dobil, kdor je prvi prišel, za nemeščane so določili umik odprtja ob 5.30, krajevni prodajala pa so lahko kupovali po 6. uri in so se morah zadovoljiti s tistim, kar je ostalo. Tako stanje je seveda povzročilo precej nelagodja. Okoli tega se je rodila široka debata, prišlo je do manifestacij, krajevni prodajalci so se en dan celo odpovedali nakupom. V napetem stanju je tako prišlo do številnih srečanj, pri katerih so sodelovali tudi SDGZ in drage stanovske organizacije. Končno je prišlo do sporazuma in Občina je sprejela predlog komisije. Od novembra lani je posledično dovoljeno predhodno odprtje ob 5.30 za nekatere predstavnike velike distribucije, tako da lahko industrija, menze, hoteli, veleblagovnice in grosisti nabavijo velike količine blaga. Problem se je nekako rešil, je dejal Svagelj, saj so skušali zadovoljiti vse. Obstajala je vsekakor nevarnost, da bi se velika distribucija odmaknila in da bi dovažah blago neposredno grosistom, v zadnjem času pa je to pot izbrala večina veleblagovnic, tako da se je promet na tržnici zmanjšal. Do tega je sicer prišlo tudi zaradi drugih faktorjev, kot so zmanjšanje števila prebivalcev, sprememba prehrane (npr. uporaba zamrznjenih živil), občuteno je tudi zmanjšanje prisotnosti okoliških pridelovalcev oziroma domače povrtnine. Tržnica posluje vsekakor dobro, je podčrtal Svagelj, saj je spremenila način delovanja, ima svoj trg in ohranja svojo funkcijo porazdelitve blaga, poleg tega ponudba zadovolji celotno povpraševanje. Naj dodamo, da dnevno (med in 10. uro) lahko kupujejo po tržnih cenah večje količine blaga tudi zasebniki* kar je precej razvito, še posebno v sezon skem času. A. G. AVTOMOBILIZEM / VN KANADE V FORMULI 1 KOŠARKA NOVICE Letošnji prvi »pole« za M. Schumacherja Drugi Hakkinen pred Irvinom - Danes start ob 19.00 MONTREAL - Nemec Michael Schumacher (Ferrari, na sliki) je bil najhitrejši na kvalifikacijskem treningu pred današnjo dirko za Veliko nagrado Kanade v Montrealu, šesto letošnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva formule 1. Drugi je bil Finec Mika Hakkinen (McLaren-Mer-cedes). Na tretje in Četrto mesto sta se uvrstila druga voznika Ferrarija in McLarna, Irec Eddie Irvi-ne in Škot David Coulthard. Schumacher je na šesti dirki svetovnega prvenstva dosegel svojo prvi letošnji "pole position", najhitrejši čas v kvalifikacijah. Na prvih petih dirkah je najboljše štartno mesto vselej osvojil svetovni prvak Haekki-nen. G. Sorti še kor zmerno optimist TRST - Ob zaprtju redakcije ni še nic novega v taboru tržaškega košarkar-sekga prvoligaša. Pogajanja med ameriškim podejtjem Adriacal in skupino tržaških podjetnikov se mrzlično nadaljujejo, saj se oba dobro zavedata, da ne preostaja veliko Časa, ker zapade rok za vpis v Al ligo 16. t.m. Tehnični vodja tržaškega kluba Giancarlo Sarti je vCeraj dejal, da je precej optimist in da naj bi se zadeva ugodno rešila v najkrajšem Času, saj se obe zainteresirani stranki skušata izogniti sodniškim nevšečnostim, ki gotovo ne bi pozitivno vplivale na imiž kluba. Tržaški ljubitelji košarke pa se bojijo, da bi se vsa stvar ne končala kot v Gorici. Danes ob 19. uri bodo piloti takole startali 1. vrsta: Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 1:19, 298; Mika Hakkinen (F in/McLaren-Mer-cedes) 1:19, 327; 2. vrsta: Eddie Irvine (Irs/Ferrari) 1:19, 440; David Coulthard (Sko/McLa-mn-Mercedes) 1:19, 729; 3. vrsta: Rubens Barri-chello (Bra/Stewart-Ford) 1:19, 930; Heinz-Harald Erentzen (Nem/Jordah-khigen Honda) 1:20, 158; 4. vrsta: Giancarlo Fisi- chella (Ita/Benetton-Su-Pertec) 1:20, 378; Jean Aleši (Fra/Sauber-Petro-nas) 1:20, 459; 5. vrsta: Jarno Trulli (Ita/Prost-Peugeot) 1:20, 557; Johnny Herbert (VBr/Stewart-F ord) 1:20, 329; 6. vrsta: Alexander ^Vurz (Avt/Benetton-Su-Pertec) 1:21, 000; Ales-sandro Zanardi (Ita/Wil-Hams-Supertec) 1:21, P76; 7. vrsta: Ralf Schumacher (Nem/VVilliams-Supertec) 1:21, 081; Da-mon Hill (VBr/Jordan-Mugen Honda) 1:21, 094. Tanjevič izbral šestnajsterico ATENE - Italijanska košarkarska reprezentanca je z drugim mestom sklenila turnir v Atenah in jo sedaj Čaka pred EP 17. in 18. t.m. dvojni test s Francijo. Trener Tanjevič, ki je v petek iz reprezentance zaradi nediscipline izključil Gianmarca Poz-zecca, je izbral šestnajsterico za EP. Izbrani so: Abbio (Kinder) Basile (TeamSystem), Bonora (Benetton) Chiacig (Zucchetti), Damiao (TeamSystem), De Pol (Roosters) , Di Giuliomaria (Polti) FuCka (TeamSystem), Galanda (Roosters), Marconato (Benetton), Meneghin (Roosters), Mian (SDAG), Myers (TeamSystem), Sambu-garo (Snai), Tonolli (PompeaJ Zanelli (Pe-psi). _________KOŠARKA / NBA LIGA___________ Finale S. Antonio - New York Knicksi so izločili Indiano s 4:2 z odlično igro Allana Houstona NEW YORK - V finalu letošnje severnoameriške košarkarske lige NBA bo ob že uvrščenem San Antoniu zaigrala še ekipa New Yorka. Slednji so sinoči v svojem Madison Square Gard-nu z 90:82 premagali Birdovo Indiano in se skupnim izidom 4:2 uvrstili v boj za osvojitev šampionskega prstana. Ob odsotnosti poškodovanega Larryja Johnsona se je tokrat v domaCi vrsti prebudil Allan Houston. V drugi polovici tekme je dal 22 točk, skupaj 32, in k zmagi tako prispeval veC kot tretjino. "Bilo je zares nekaj posebnega. Se dobrih 25 sekund pred koncem sem začel razmišljati o tem, kako bo po koncu. Bilo je Čudovito. Tega z besedami enostavno ne morem povedati, " je po srečanju govoril šokirani Houston, njegovo igro pa je pohvalil celo trener nasprotnikov, veliki Larry Bird: "Uspelo mu je nekaj lepih metov, s. čimer se mu je samozavest še dodatno povečala. Strelsko je bil potem izjemno učinkovit. Konec koncev je dal kar 32 točk v tekmi, kjer je bilo izjemno malo doseženih košev." Houston je tokrat našel še nekaj pomoči tudi v standardno dobrih Latrellu Sprevvellu in Marcusu Cambyju, ki je še enkrat dokazal, da je prehiter za obrambo Pacersov. Sprewell je dosegel 20 točk, Camby pa 15, obenem pa so mu v statistiko zapisali še devet skokov. "Zaradi tega igramo. Selim si, da bi nas občudovali, tako kot so Michaela Jordana, Larryja Birda in Jamesa Worthyja," je dejal Sprevvell, ki se je v pičlih 18 mesecih iz izobčenca spremenil v junaka. Indiani tokrat res ni šlo nič po načrtih. Center Rik Smits se je sicer nekoliko predramil (dosegel je 20 točk), zato pa je prvi mož ekipe Reggie Miller (skupaj je dal le 8 točk) v zaključnih trenutkih "trojke" metal V prazno kot za šalo. "To je enostavno grozno. Vsi so pričakovali, da se bom tokrat pobral, a mi ni uspelo. Za to prevzemam vso odgovornost. Prav gotovo sem sedaj izjemno razočaran. Mislim, da sem na cedilu pustil celo državo Indiano. Nisem pričakoval, da bom v odločilnih trenutkih tako nerazpoložen, " je pri- NOGOMET / DANES V MANTOVI NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA Triestina za prestop v C1 ligo Tržačanom danes proti Sandonaju zadošča tudi neodločen izid V Mariboru odločitev V zadnjem kolu Maribor - HIT Nova Gorica Triestina bo danes v Mantovi igrala prtoi Sandonaju odločilno tekmo za prestop v Cl ligo. Tržaškim nogometašem zadostuje tudi neodločen izid, da bi tako izsilila podaljška. Ce bi rezultat ostal do konca neodločen, bi tržaško moštvo vseeno napredovalo. Triestina pa si ne sme privoščiti poraza, kajti v tem primeru bi napredovala ekipa iz Sandonaja, Tržačani pa bi še naprej ostali v C2 ligi. V tržaškem moštvu je še vprašljiv nastop najboljšega nogometaša Crinitija. V tem primeru pa bi lahko bil odločilen Mirko Gubellini, ki je na pomembnih tekmah dosegel odločilne zadetke. Zanimanje v Trstu za današnjo tekmo v Mantovi je seveda veliko in zato je pričakovati množično prisotnost tržaških navijačev na tem srečanju. MARIBOR - Danes bo zadnje kolo v prvi slovenski nogometni ligi. In prav v zadnjem kolu se bosta v Maribom ob 17.30 pomerila domači in vodilni Maribor Teatanic ter Hit Nova Gorica, ki ima točko manj od Mariborčanov. OSTALI SPORED: Potrošnik - Živila Triglav, BS Tehnik Domžale - SCT Olimpija, Publikum - Korotan, Koper - Rudar Velenje, Primorje - Mura. Plavanje: nov svetovni rekord Vblkerjeve MONTE CARLO - Nemška plavalka Sandra Voelker je na plavalnem mitingu Mare nostrum v Monte Carlu dosegla nov svetovni rekord na 50 m hrbtno. Volkerjeva je razdaljo preplavala v 28, 78 sekunde in tako za 22 stotink izboljšala svoj dve leti star rekordni dosežek. Tenis: Sampras v finalu Oueensa LONDON - Drugi nosilec American Pete Sampras je v prvem polfinalu teniškega turnirja v londonskem Queensu (750.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) premagal Avstralca Lley-tona Hevvitta s 4:6, 6:4 in 7:6 (4). Izenačeno srečanje je bilo zaradi dežja dve uri prekinjeno. V drugem polfinalu se bosta pomerila Britanec Tim Henman iz Armenec Sargis Sargsian. Atletika: Backford v daljavo 8,40 metra BAD LANGENSALZ - Olimpijski podprvak Jamajčan James Beckford je na 6. mitingu skakalcev v daljavo v nemškem mestu Bad Langensalza skočil 8, 40 metra in le za centimeter zaostal za najboljšim letošnjim rezultatom na svetu. Drugouvrščeni Francoz Cheik Toure je skočil 8,18 metra. V ženski konkurenci je slavila Sušen Tiedtke (6, 78). Korupcijska afera v MOK sprožila nov način izbora za Ol LJUBLJANA - Do izbora prireditelja olimpijskih iger (OI) leta 2006 na 109. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki bo 19. junija v Seulu, je še sedem dni. Za OI se bo v Južni Koreji potegovalo šest kandidatov: Celovec (skupna kandidatura Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške, OI brez meja), Zakopane (Poljska), Torino (Italija), Sion (Švica), Helsinki (Finska) in Poprad (Slovaška). Pred decembrom 1998 je kandidatura za OI 2006 potekala veC ali manj podobno, kot večina prejšnjih. Nihče ni niti pomislil, da bi lahko glasovanje 19. junija letos v Seulu potekalo drugače kot običajno: na tajnem glasovanju naj bi organizatorja izbirali vsi elani MOK. Enajstega decembra 1998 pa je Marc Hodler, švicarski elan izvršnega odbora (IO) MOK, ki je v olimpijskem gibanju že 12 let zadolžen za "fair-play", prvi nakazal na podkupovanje v zvezi s kandidaturo S alt Lake Cityja za pridobitev OI leta 2002. IO MOK je nato sprožil preiskavo proti ameriškemu organizacijskemu komiteju. Generalni sekretar MOK Francois Carrard je sporočil, da se Salt Lake Cityju očita, da je pred glasovanjem leta 1995 kupil glasove šestih elanov MOK, otrokom katerih so Američani namenili štipendije. Hodler je naslednji dan povedal, da je korupcija že dolga leta močno razširjena v športu in dodal, da ne pozna prireditelja olimpijskih iger, ki bi na glasovanju uspel na "pošten način". Pozneje je nekatere svoje trditve podkrepil z dokazi, kar je spožilo plaz podobnih primerov pri drugih kandidaturah za OI v zadnjem obdobju. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je 13. decembra sporočil, da bo zadeve razčistil in nato naslednji dan sporočil možnost spremembe načina izbora prireditelja iger. Člani IO MOK so 23. in 24. januarja v Lausanni zaradi podkupninske afere pri izbiranju prirediteljev OI sprejeli nekaj pomembnih sklepov, med katerimi je bila tudi sprememba načina izbora prireditelja OI, kar je 17. in 18. marca potrdila tudi izredna skupščina MOK v Lausanni. Na redni seji MOK 19. junija v Seulu bo na prvi stopnji prireditelja OI leta 2006 določila posebna komisija MOK; petnajstčlansko zasedbo bodo izvoliti šele na sami seji. Komisija bo med šestimi kandidati izbrala dva finalista, nato pa bodo vsi elani MOK med tema kandidatoma izbrali gostitelja OI 2006. Petnajstčlansko komisijo bo sestavljalo osem članov MOK, ki ne smejo biti iz države kandidatke, trije iz vrst športnikov, ki so biti v športno komisijo MOK izbrani med OI v Naganu, po en predstavnik Mednarodnega združenja zimskih športnih zvez (AIWF) in Združenja nacionalnih olimpijskih komitejev (ANOC), ter predsednik posebne ocenjevalne komisije Japonec Ciharu Igaja ter predstavnik starost iz vrst MOK. Komisijo bo vodil predsednik MOK Juan Antonio Samaranch, ki pa nima pravice glasovanja. Novi olimpijski stadion tudi uradno odprt SYDNEY - Sydney, 12. junija (STA/AP) - V Syd-neyu so slavnostno odprli nov olimpijski stadion, ki so ga zgraditi za olimpijske igre prihodnje leto. Stadion je odprl avstralski premier John Hovvard, nato pa sta nogometni reprezentanci Avstralije in selekcije sveta odigrali ekshibicijsko tekmo. Boljši so bili domači s 3:2. Uradno odprtje stadiona in nogometno tekmo si je ogledalo 88.000 gledalcev. Stadion so sicer uporabljali že pred slavnostnim odprtjem, čeprav so si nekateri znani športniki prizadevali, da bi s športnimi tekmovanji počakali do odprtja OI 16. septembra 2000. Organizatorji so morali v noči na soboto trdo garati, da so vsaj zasilno popraviti veliko napako na 450 milijonov dolarjev vrednem stadionu - na ragbijski tekmi sredi tedna so ugotovili, da streha novega sydneyskega ponosa ob večjih nalivih pušCa. Avstralska nogometna reprezentanca se je domačim gledalcem predstavila prvič po porazu v dodatnih kvalifikacijah za lansko svetovno prvenstvo. Zebe in Emerton sta zadela za domače, k zmagi pa jim je pomagal še Čilenec Marson z avtogolom. Za selekiejo sveta, v kateri je - nepreklicno zadnjic - v prvem polčasu nastopil tudi Juer-gen Klinsmann, pa sta bila uspešna Švicar Yakin in Novozelandec Rufer. Partizan predčasno nogometni prvak ZRJ BEOGRAD - Nogometni klub Partizan iz Beograda je predčasno postal nogometni prvak ZR Jugoslavije. Nogometna zveza Jugoslavije (NSJ) se je zaradi 11 tednov napadov zveze NATO odločila, da je prvenstvo končano, ne glede na to, da niso bile odigrane vse tekme, saj morajo najkasneje do 15. junija Evropski nogometni zvezi (UEFA) sporočiti imena udeležencev evropskih tekmovanj v prihodnji sezoni. Partizan bo v prihodnji sezoni igral v kvalifikacijah za evropsko ligo prvakov. Obilic pa v pokalu UEFA. Ostala dva predstavnika v pokalu UEFA bodo določili po odigrani finalni pokalni tekmi. KOŠARKA / V SAN GIORGIU Dl NOGARO Brežani drevi za prestop v D ligo Ob 20.30 proti Isontini iz Fogliana Drevi ob 20.30 v San Giorgiu di Nogaro bo Breg igral odločilno tekmo proti Isontini iz Fogliana za prestop v košarkarsko D ligo. Ison-tina je premagala Porcio in tako imata z Bregom enako število točk. Drevi bo torej vse odločeno in znana bo tudi druga ekipa, ki bo narpedovala skupno z Gemono v višjo ligo. Brežani so ta teden imeli hude težave z gripo, ki je zajela tri njihove igralce. Klabjan jo je komaj prebolel, vprašljiv pa je nastop Bogatca in Brazzanija, ki bosta morala kar neposredno spo-stelje na igrišče. Tako ali drugače, vsi igralci morajo stisniti zobe in dati vse do sebe, kajti po tolikšnem naporu in vseh teh tekmah bi bilo zares škoda, da bi našim košarkarjem spodletelo prav na cilju. Seveda potrebna bo pomoč navijačev, ki so se, resnici na ljubo, doslej vedno izkazali. Danes jih bodo Bregovi košarkarji še kako potrebovali. Brežan Pavel Kralj med metom na koš ODBOJKA/ DANES Tudi več naših med nagrajenci V prostorih UGG Danes bo v goriški telovadnici UGG sklepna slovesnost ob zaključku odbojkarske sezone. Pokrajinski odbor FIPAV bo pod vodstvom predsednika Angela Boccie-ra nagradil igralce, odbornike in društva, ki šo se najbolj izkazali v minuli sezoni in na prireditvi Pallavolando 99. Slo bo za pravi praznik odbojke. Med odborniki z vec kot desetletnim stažem, bodo poleg drugih nagrajeni tudi odborniki SZ Oljmpia Igor Černič, Gianni Sussi, Mirko Spaz-zapan in Simon Komjanc. Priznanje bosta dobila tudi OK Val za zmago v prvenstvu dečkov in SZ SoCa za naraščajnike. Nagrajena bosta tudi trenerja Dejan Luzar in Lucio Battisti. Na trofeji Golob se je Val uvrstil na 1. mesto pred Sočo in Mosso, Danjel Radetti je bil imenovan za najboljšega tolkaCa, Marco Tomšič pa za najboljšega po-dajaca. SoCi bodo podelili diplomo tudi zaradi organizacije enega od turnirjev v miniodbojki. Fair play nagrado bo prejela tudi Valova ekipa 1. ženske divizije. ALPINIZEM / V MINULIH MESECIH AO SPDT opravil vrsto privlačnih vzponov v gorah Turnosmučorii in olpinisti zelo aktivni TumosmuCarji in alpinisti SPDT so v minulih mesecih opravili kopico privlačnih vzponov v gorah Slovenije, Italije in Avstrije. 20. marca so obiskali dolino Krnice ter po slabih treh urah vzpona prispeli pod mogočno Kriško steno v Triglavskem Narodnem Parku na višini 2.000 metrov. Dobra naklonina, obilica snežne oddeje ter ugodni vremenski pogoji so botrovali vrlim smučarjem in boardarjem varen in zabaven povratek do izhodišča v Kranjski gori. V nedeljo, 25. aprila se je ista skupina turnosmuCarjev podala na pobočja kaninskega masiva nad Nevejskim sedlom. Povzpeli so se na sedlo Prevala, ga prekoračili in odsmuCali v Krnico proti Bovcu od koder so se s kabinsko gondolo vrnili v kaninsko visokogorje. Pod mogočnim Prestreljenikom v idiličnem, brezmadežnem in divjem svetu so v opojnih zavojih po celem snegu odsmuCali do sedla Prevala ter od tu po petih urah hoje in smučanja, mimo koče Gilberti, vrnili na Nevejsko sedlo. Pravi podvig pa so SPDT-jevci opravili prejšnjo nedeljo (6.6.99), ko so se podali v ledeniško hribovje Gros-sglocknerja, točneje na 3.350 m visok Mitterer Barenhoff. Kljub nestabilnim vremenskim pogojem in močnemu vetru so alpinisti-smuCarji po štiriurnem vzponu osvojili vrh, od koder se razgled razteza na pobočja Grossglocknerja ter na ostale avstrijske tritisoCake. Smuka v dolino po neskončnem in strmem ledeniškem platoju je bila pravi užitek za sladokusce ekstremnega smučanja. Tudi plezalci pridno trenirajo doma in v blizinji okolici in se temeljito pripravljajo, da bodo med svoje vrste sprejeli nove elane alpinističnega odseka komaj jeseni, ko bo na vrsti vskaoletni teCaj plezanja. Vse informacije za tečaj plezanja bodo odgovorni od odseka posredovali na začetku septembra že sedaj pa sprejemajo morebitne interesente. (AO SPDT) Košarkarski turnir Šarfi: jadranovci na 4. mestu ___________ŠD MLADINA / REDNI OBČNI ZBOR__________ Naprej po ustaljenih in solidnih tirih Društveno delovanje je bilo tudi v tej sezoni zelo bogato in pestro - V nedeljo Gran Prix Intermuggia - Jadran Nuova Kreditna 106:84 (57:57) Jadranovi košarkarji so sklenili nastope na turnirju za memorial Sarti, ki ga je priredil Don Bosco, na 4. mestu. potem ko so v finalu za 3. mesto visoko izgubili proti In-termuggii. Naša združena ekipa je nastopila v zelo okrnjeni in pomlajeni postavi in se je enakovredno upirala MiljCanom samo v prvem polčasu. MALI NOGOMET Zanimiv turnir v Gabrjah Nadaljuje se tradicionalni že 13. gabrski turnir v malem nogometu, ki privablja vsak večer veliko število navijačev, saj so vse tekme zanimive in razburljive. REZULTATI Zenske: Vrh-Danica -Doberdob 1:3; Gabrje -Rupa/PeC 1:1, Ste ver jan - Medja vas 4:0; LoCnik -Rupa/PeC 6:1, Doberdob - Vrh-Danica 4:2. Amaterji: Locnik -Standrež 2:3, Doberdob - Steverjan 2:5, Medja vas - Dol-Poljane 3:3, MartinšCina - Gabrje 3:7; Standrež - Sovodnje 1:3, Vrh-Danica - Gabrje 2:0, Doberdob - Rupa-Pec 2:1. Turnir se bo nadaljeval jutri z naslednjim sporedom za amaterje: Stadnrež - Steverjan, Sovodnje - Medja vas, Vrh Danica - Rupa/PeC. Vto-rek pa bodo na psoredu ženske tekme. Predpisi, ki obvezujejo društva, da polagajo zaključne račune ob koncu koledarskega leta, imajo večkrat negativen vpliv na občne zbore, ki se ovijajo nekje ob polletju, veCrat po zakjučku športne sezone. Kriška Mladina goji smučanje in balet, glavni adut je nevomno rolkanje, kjer ima monopl v zamejstvu in kjer niza tudi zavidljive uspehe. Rolkanje je sedaj v polnem teku in si ne moremo prestavljati, da bi nek občni zbor povsem ali tudi delno spremenil odnose moCi ali vsaj organizacijski aparat, ki je v polnem teku. V Križu so bile na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Skoraj nepotreben obred, ki v najveCjem številu primerov potrdi predloženo listo. Velikih pretresov torej ni bilo. Razumeli pa smo lahko, da delujejo tri sedcije kriške Mladine z določeno avtonomijo in da je ena glavnih skrbi odbora v tem, da vsklajuje ritem treh delovanj z namenom, da se nekdo neprevidno prenagli naprej, drugi pa nevarno zaostane. Uspešnost društva je verjetno v homogenosti, ki daje odmevnost v vasi in tudi izven nje. Pri svojem delovanju ima Mladina vključenih približno 150 aktivnih in večinoma zelo mladih elanov. Paradna panoga so rolke, s katerimi se z veliko vnemo ukvarja skoraj 40 elanov. Smučanje je tekmovalno manj uspešno, razpolaga pa z dobrim trenerskim kadrom. Kar 9 od 12 vaditeljev izhaja iz domačih vrst. Baletna sekcija sicer ne spada med tekmovalne športe, ima pa dobro osnovo. Med občnim zborom je bila njena duša Anka KocjanCiC nagrajena s priložnostnim darilom. Za uspehe na tekmovalnem področju so podobne nagrade prejeli še Mateja in David Bogateč ter Aleks Prašek Občni zbor so obiskali številni gosti. Jurij Kufer-sin (ZSSDI) je pohvalil sestavo domačega trenerskega kadra. Livijo Rožic (Smučarska komisija ZSSDI) je spomnil na potrebo po racionalizaciji smučarskega tekmo- valnega sistema. Katja Košuta (KD Vesna) je omenila skupno upravo doma Albert Sirk. Sonja Sirk (Združenje staršev) je naglasila na solidno sodelovanje v prid otrok. Rado Suber (Brdina) je tudi omenil možnosti skupnih poti pri smučanju. V nov odbor so bili izvoljeni: Boris Bogateč, Ennio Bogateč, Satko BrišCik, Alfredo Cibic, Paola Ghezzi, Edvin Gustinčič, VValter Ker-pan, Silvano Košuta, Paolo Košuta, Lara Prašelj, VValter Pertot, Darko Pahor, Sandra Sullini, Sonja Sirk, Marica Sedmak, Vojko Tretjak, Erik Tence, Alessandro Tence, Tavid Paulina, Livio Sullini in Mario Prašelj. Vloge si bodo izvoljeni razdelili na prvi seji. Pet izvoljenih elanov bo tvorilo izvršni odbor, ostali pa bodo predstavljali sekcije. Nadzorniki bodo: Ljubo Košuta, Saško Tence in Franko DrasiC. Zelo zanimiv je bil poseg nadzornika Ljuba Košute, ki je ob pohvali za opravleno delo, opo- zoril na pomanjkljivost pri sestavljanju zapisnikov sej odbora. Poseg je bil usmerjen izkluCno v potrebo, da se preko toCnih zapisnikov ohrani tudi točnosti pri zgodovini društva. Redko je kdo na občnih zborih omenil nejak takega. Morda je to celo priložnost, da si tudi druga društva s tem v zvezi izprašajo vest. (dk) Na sliki KROMA: predsednik Ennio Boga-tez med svojim posegom na obenem zboru. Na Športelu Mladinini rolkarji Jutri ob 22.30 bo kot običajno na programu koprske TV tedenska oddaja o zamejskem športu Sportel. V studiu bod gostili-sekcijo skirolkarjev SD Mladina iz Križa, ki bodo predstavili svoje delo in priprave na prvo letošnje tekmovanje v Grand prix. Deva Pincin nam bo v prispevku prikazala uvajanje otrok v teniško igro. VeCji del oddaje bo zapolnila reportaža o kandidaturi Celovca in treh držav za zimske olimpijske igre leta 2006, štiri dni pred konCno odločitvijo o prireditelju. Pripravila sta jo Rok Maver in Igor Malalan. Ne spreglejte še nagradne igre »VeC sreče prihodnjič« ter rubrike »Šport pod Triglavom«, v kateri bomo predstavili vse boljše dosežke karateistov in košarkarski turnir veteranov Alpe Jadran over 35. Obvestilo SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI prireja srečanje med društvi Članicami in starši mladih smučarjev, ki bo v prostorih SK Devin v Slivnem jutri, 14. t.m. ob 20.30. Srečanje je namenjeno izmenjavi mnenj v zvezi s projektom skupnih priprav smučarjev za naslednjo sezono. SZ DOM GORICA sklicuje redni občni zbor jutri, 14. t.m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vabljeni elani in simpatizerji. SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pokličite na tel. St. 040-225804 ali 040-327284 v večernih urah. MALI NOGOMETAŠI NK BOR, stari od 6 do 10 let, nadaljujemo z nogometom tudi v mesecih juniju in juliju, vsako sredo od 19. ure dalje na novih, lepo urejenih igriščih Stadiona 1. maj. PRIDI TUDI TI, zelo se bomo zabavali! TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo 28. junija začel celodnevni (dvotedenski) teCaj športnega ribolova. Informacije dobite na sedežu društva, Miramarski drevored 32 ob sobotah od 14.30 do 17.00 ali po telefonu 422696 in 414006. KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine ’99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. in sobote, 26. t.m., ter od p0" nedlejka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fa* 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 1°-do 12. ure. SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški teCaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. TeCaj je brezplačen! TeCaj bo potekal od jutri, 14. do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. St. 040-211758. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. t.m., od 5. do ■ julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska Sola na ledeniku i popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lamj udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega štev1 je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Im° macije nudi tajništvo v urah obedov na tel. št. 0 2024017. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v dralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer L 21. 6. do 2. 7., H. od 5. 7. do 16. 7. in m. od 19. 7- ^ 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na P^ morskem sedeZu - Miramarski drevored 32, ob P° deljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 0 422696. let*’ JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za ^ nike ’87 do ’93, in sicer od 28. 6. do 9.7., od 12- • _ 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. sti 299858. PRIREDITVE Nedelja, 13. junija 1999 21 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo se danes, 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi. V foyerju gledališča Rossetti nastopa danes ob 19.00 ter 14. in 15 junija ob 11.00 Marcela Serli. Ljudska knjižnica (Trg Hortis) V sredo, 16. junija ob 21.00 bo gledališče La Contrada predvajalo delo Jamesa Joyceja »Ulisse ovvero tu mare grega«. Režija E. Vitas. GORICA Kulturni dom V Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v Četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Previevv«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja. _____________SLOVENIJA '________________ PORTOROŽ Avditorij V sredo, 16. junija ob 19.00 nastop gledališke skupine GIB Piran in plesno akrobatske skupine FLIP Piran z delom Stasje Mehore »Pirati v Piranu 2000«. Režija Stasja Mehora. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1999/2000: za dosedanje abonente: od 14. do 26. junija, za nove abonente: od 28. junija do 3. julija. KANAL OB SOČI V sredo, 16. in v Četrtek, 17. junija ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve od 16. do 19. ter 21. junija vedno ob 20. uri. 14., 15., 22., 23., in 24. junija, vedno ob 20. uri, v torek, 22. junija ob 15.30, v torek, 29. in v sredo, 30. junija ob 21.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«. _______KOROŠKA / KULTURNO POLETJE '99____ Grajska arena Bekštanj vabi Tudi letos kakovosten program z vrhunskimi umetniki iz vse Evrope in ZDA CELOVEC - Na razvalinah srednjeveškega gradu v neposredni bližini Baškega jezera na Koroškem slovi grajska arena Bekštanj že veC kot deset let po nastopih znanih glasbenih umetnikov na poletnem festivalu klasične in zabavne glasbe iz vsega sveta. Tudi za letošnji že 15. festival je prireditelj, privatnik Gerhard Satran, pripravil nadvse kvaliteten spored. Na programu je kar 36 večerov, paleta prireditev pa sega od opere, operete, musicala, pop-glasbe in pevskih večerov do kabareta in ljudske glasbe. Niz se bo priCel 2. julija z nastopom zbora Grenzlandchor Arnoldstein, 8. julija bodo nastopili »stari znanci« Flying Pickets iz Anglije. Koncert svetovno znanega Korošca Uda Jiirgensa 10. julija pa je že razprodan. Avstrijski pop-idol Kurt Ostbahn bo v areni gostoval 17. julija, nadaljnji višek bo 20. julija uprizoritev Verdijevega requiema z Zagrebško filhramonijo in zborom »Ivan von Zajc«. 25. julija bo na festivalu gostoval »Sta-gione d’Opera Italiana« z Verdijevo Aido, 27. julija pa bo gostoval Svving Time Big Band iz ZDA s kompozicijami Duka Ellingtona, Glen-na Millerja, itd. Vienna Rocky Symphonie Or-chester bo v areni nastopil 29. julija. Izredno zanimanje že zdaj obstaja za koncert Al Bana 31. julija, s katerim bodo uradno odprh novo pokrito prireditveno dvorano v neposrednji bližini grajske arene. Verdijeva opera »Nabuc-co« je na sporedu 7. avgusta, medtem ko bo priljubljeni avstrijski gledališki igralec, režiser in gledališki direktor Otto Schenka razveselil publiko s svojim kaberetisticnim nastopom dne 14. avgusta. Glenn Miller Orchester bo v grajski areni Bekštanj letos gostoval 17. avgusta, »Noe musicala«, nadaljnji višek letošnjega festivala, pa je na sporedu 20. avgusta. Tudi letos bo v Bekstanju nastopil zbor Montanara iz Italije (24. avgust), festival pa bo - kot že lansko leto - zaključila skupina The Dubliners iz Irske dne 3. septembra. Začetek vseh prireditev je ob 20. uri, pri slabem vremenu bo letos na razpolago Ze pokrita prireditvena dvorana. jvan Lukan GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Danes, 13. junija ob 18.00 koncert, v okviru pomladanske simfonične sezone, ki ga vodi VVolfgang Božic. V torek, 15. in v sredo, 16. junija ob 20.30 v okviru pomladanske simfonične sezone, nastopa violinist Stefan Milenkovich. Avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) V ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopata pianista Andrea Turini in Gianluca Passerotti. V ponedeljek, 21. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopa pianist Ruslav Bez-brozh. DOLINA Junijski večeri na K’luži V petek, 18. junija ob 21.00 koncert pihalnega orkestra in nastop gojencev oddelka za pihalne orkestre GM. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Jutri, 14. junija ob 20.00 SCGV E. Komel, »V galeriji zvokov in glasov«, zaključni nastop. V soboto, 19, junija ob 21.00 bo v veliki dvorani »Centro Danza Staranzano« imel zaključni nastop. PORDENON Avditorij Concordia Jutri, 14. junija ob 20.45 nastopa violionist Stefan Milenkovič. CERVIGNANO DEL FRlULi Trg neodvisnosti V okviru »Udine Jazz 99«, bo v Četrtek, 1. julija ob 21.30 nastopal kvintet Bearzatti - Massaria in Flavio Boltro. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 6. julija ob 21.30 nastopal trio Martial Šolal, ter Fran-cois Moutin in Daniel Humair. _____________SLOVENIJA_______________ Cerkev na Kostanjevici V torek, 29. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi. VOGRSKO Dvorec Vogrsko Danes, 13. junija ob 21.00 nastop dalmatinske Mape Adrion iz Makarske. LJUBLJANA Cankarjev dom Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, danes, 13. in jutri, 14. junija bo nastopila švedska skupina Balet Cull-berg. Danes, 13. 6. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra IlijCa Čajkovskega in jutri, 14. 6. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove. V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssoh- na, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. Frančiškanska cerkev V Četrtek, 17. in v petek, 18. junija ob 20.30 Joseph Haydn: Missa brevis sancti Joannis de Deo, missa in Angustiis. Oratorijski koncert solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Muzej novejše zgodovine -Cekinov grad Tivoli V torek, 15. junija ob 20.00, 7. koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«, nastopa godalni kvartet Tartini z gostom večera prvim flavtistom milanske Scale Davidom Formisanom. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava ho odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7); VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Nluzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. V razstavnih prostorih Turistične in letoviščarje ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) je na ogled raz-stava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo °dprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do Petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure. J-ipanjePuntin Artecontemporanea: do 23. ju- nija je na ogled razstava kalifornijskega avtorja Camerona Slocuma. železniška postaja - Club Eurostar: do 19. ju- nija razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo st je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 17. ure. ŠKIPENJ G°m Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na . §ted do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek ln Petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo do-P°ldan od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Urnik razstave: še danes, 13. junija od 10. do 12. ure. MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Mestni muzej: do 17. junija na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931). Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure. PALMANOVA Sala Civica, G. B. Bison, Borgo Udine 4: razstava aktov Raffaelle Busdon. Ogled je mogoč do 27. junija, vsak dan razen ob sredah, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja Kosiča. Odprta ho do 25. junija. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto še danes, 13. junija. Ogled možen od 10.00 do 14.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polhar sM muzej. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Lupo Alberto: Rečna roparica TV dnevnik 20.55 Fokus ® RAI 1 6.30 6.40 7.30 8.00 8.30 9.40 12.20 13.30 14.00 14.25 15.00 16.05 18.15 18.30 18.50 20.00 21.10 21.30 22.50 2.05 3.55 Euronevvs Nan.: Star Trek - Voyager Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo -Crispinova barčica Variete: La Banda dello zecchino, vmes variete Topo Gigio, pravljice in risanke MaSa Angelus in papežev blagoslov Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave Dnevnik Šport: Pole Position Avtomobilizem Fl: VN Kanade - Warm up (iz Montreala) Variete: Varieta (pregled varietejev od leta ’54 do ’98) Film: Superman II (fant, ZDA ’80, r. R. Lester, i. C. reeve, Margot Kidder, gene Hackman) Dnevnik Šport: Pole Position Avtomobilizem Fl: Vn Kanade Dnevnik Dnevnik Nan.: Komisar Rex - Sissi (i. G. Burkhard, H. Weixel-braum), vmes prva poročila z volišč Dnevnik - Oddaja o evropskih volitvah Nan.: Investigatori d’ Ita-lia, 2.55 Quando arriva il giudice Športna oddaja RAI 2 6.50 7.00 8.00 8.15 9.45 10.35 11.05 13.00 13.25 13.45 15.30 16.55 17.40 18.35 19.10 19.35 20.30 20.50 22.30 23.35 23.50 0.25 Aktualno: 7 minus 7 Variete za najmlajše: Go cart, vmes risanke 9.00,13.00 Dnevnik Film: Ore nove lezione di chimica (dram., It. ’41, i. A. Valli, E. Dilian) Nan.: Saranno famosi a Los Angeles Nan.: The One Variete: Nedeljski Disney Dnevnik TG2 Motorji, vreme Film: Madame Sans Gene (kom., It. ’61,m i. S. Loren, R. Hossein) Film: Toto al Giro d’ Ita-lia (kom., It. '48) Tg2 Dosje Nan.: Bonanza Šport: 90. minuta Šport: Domenica sprint Nan.: Tibbs Dnevnik Tg2 Film: Mezzo professore tra i marines - reinassan-ce Man (kom., ZDA ’94, i. D. De Vito, G. Hines) Športna nedelja Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Film: Dolce ossessione (dram., Nem. ’97) Jk RAI 3 6.00 8.30 9.45 11.15 12.00 14.00 14.30 16.15 16.4C 18.55 20.00 20.30 20.45 22.40 23.05 0.40 0.55 Aktualno: Fuori orario Koncert: Opera Film: II diavolo in cal-zoncini rossi (pust,, ’59, i. S. Loren. A. Quinn) T3 Evropa Aktualno: TeleCamere, 12.25 Okkupati Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Pravljice in risanke | Nan.: Alf Opera: Manon Lescaut (G. Puccini, dir. R. Muti) Vreme, dnevnik, deželne vesti Aktualno: Tisoč in ena Italija | Variete: Blob Film: Corvo rosso non avrai il mio scalpo - Jere-miah Johnson (vestrn, ZDA ’72, r. S. Pollack, i. R. Redford, W. Geer) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ragazzi del ’99, 0.10 TeleCamere T3, pregled tiska, Meteo Fuori orario: Evropa 2001, Berlinguer 1984 g? RETE 4 ITAUA 1 {r Slovenija 1 {r Slovenija 2 M Nan.: Un volto, due don- M Pregled tiska 51 Nedeljski koncert M Aktualno: La domenica I del villaggio IHta La domenica del villaggio Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: 7 pištole per i Mac Gregor (vest., It. ’66) Film: Titanic (ZDA ’53, r. J. Negulesco, i. C. Webb) Nan.: EZ Streets Dnevnik Film: Poliziotto superpiu (kom., It. '80, i. T. Hill), vmes (21.55) aktualna oddaja o volitvah Aktualno: Volitve (vodi Emilio fede) Pregled tiska S CANALE 5 11.30 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 18.55 20.35 23.15 1.10 6.00 8.00 9.00 9.45 10.15 12.00 13.00 13.30 16.00 18.00 20.00 20.30 21.55 1.00 1.30 3.00 3.30 4.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito * Nan.: Happy Days - Preveč zaupanja TV film: L’ avventura della vita (pust., ZDA ’96, i. Sam Behrens, Su-sanna Thompson) Nan.: Robinsonovi - Dol s Solo! - Letni zdravniški pregled (i. Bill Cosby) Dnevnik Film: The Abyss (fant., ZDA ’89, i. Ed Harris, M. Elizabeth Mastrantonio, Michael Biehn) Film: La grande avventura (pust., ZDA ’76, r. S. Raffill, i. Robert F. Lo-gan, H. Holmes) Variete: La sai o non la sai? (vita Gerry Scotti in Natalia Estrada) Dnevnik TG 5 in vreme Nad.: Beautiful Dnevnik - Volitve Nočni dnevnik Film: Gunbus... e diven-nero eroi (pust., VB '86, r. Z. Perisic, i. Scott Mc-Ginnis, J. Osterhage) Nočni dnevnik Nanizanka: Neverjetni Hulk Nočni dnevnik 6.30 7.00 10.25 11.00 12.00 12.25 13.00 14.00 15.45 17.30 18.30 19.00 20.00 20.30 22.30 0.50 2.30 Nan.: Nel timnel dei miste-ri con Nancy Drevv e gli Hardy Boys Variete za najmlajše, vmes risanke Aktualno: Ciak junior Nan.: Due South (i. Paul Gross, D. Marciano) Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Odprti studio Glasba: Super Nan.: Melrose Plače -Oko za oko (i. H. Lock-lear, C. Thorne-Smith, D. Zuniga) Nan.: Detective Extralar-ge (i. Bud Spencer, Philip M. Thomas) Dokumenti: Ushuala Odprti studio Risanke Variete: Benny Hill Show Nan.: X-Files - S.R. 819 (i. David Duchovny, Gillian Anderson, M. POeggi) Film: Salto nel buio (fant., ZDA '87, i. Dennis Quaid, Meg Ryan) TV film: Il agazzo dal kimono d’ oro - La sfida degli skinheads (pust., It.-ZDA ’92) TV film: Il gioco (thriller, It. '89, i. D. Nicolodi) 7.25 8.00 9.50 9.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.25 13.55 16.00 16.30 17.00 18.00 18.10 18.40 19.15 19.30 20.00 21.30 22.30 22.50 Napovedniki Ziv žav: Živahni svet iz zgodb R. Scarryja, 8.25 Želodko, 8.35 Babar, 9.20 Telerime, 9.25 Pika Nogavička Ozare Hovvard Goodall predstavlja zborovsko glasbo Dok.: Podvodni raziskovalec Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Napovedniki Pomagajmo si Sou bo šel, 14.55 Pajčevina, 15.20 TV poper Trik-Trak Parada plesa Po domače Obzornik, vreme, šport Slovenski magazin Življenje slovenskih vasi: Krkavče Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom Intervju Poročila, vreme, šport Balet: Čudežni mandarin (SNG opera in balet LJ) TV PRIMORKA # TELE 4 Zdravje Tu Tržaška popevka Automobilissima Osebnosti in mnenja Nan.: Detective per amore V pričakovanju volilnih izidov Nan.: Squadra anticrimine Film: Spinado Marina mjjl 16.00 Videostrani IM Steklarna Rogaška M Mittel Moda 99 Florida - Key West H Vroča kolesa 18.15 19.15 20.00 20.15 20.50 21.30 22.30 Videostrani Program za otroke Goriški sejem Adrenalin za vsak dan Narodnozabavna glasba Kraška arhitektura Brez šminke: N. Pirc 9.20 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 17.40 19.35 20.00 20.55 21.50 22.50 Vremenska panorama TV prodaja Videoring z Natalijo Nad.: Ples-na glasbo časa (VB, 4. del) Zvezde Hollywooda: Ste-ve McQueen Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Nan.: Murphy Brovvn -Rekviem za tehnika Policija na naši strani Šport DP v nogometu: Maribor Teatanic - Hit Gorica Videoring s Sergejo Nad.: Ščuke pa ni... -Krapi so, ščuke pa ni (T. Partljič, r. J. Babič, i. P. Ternovšek, D. Bezlaj, 3.) Dok. : Stoletje ljudstva -Hitro naprej Šport v nedeljo Film: Menihova skušnjava (Hong Kong iC Koper Euronevvs Risanke Film: Vaš super agent Flit (kom., It. '67, i. R. Vianello) Odmev Program v slovenskem jeziku: TV Poper Minute za TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... Film: Možganski stroj (krim., VB ’55) Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Potovanje po Nemčiji Koncert: Tartini Quartet Vsedanes - TV dnevnik (•) MONTECARLO S 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 j Aktualno: Blu & Blu 5 Film, ki ste ga vi izbrali IHBil 16.50. 17.25 Motociklizem: VN Nemčije Nan.: McCluod Film: Rosa Scompiglio e i suoi amanti (dram., ’91) Film: Il trionfo della Primula Rossa ('37) 18.20 20.35 0.15 OVEN 21.3. - 20. 4.: Čakajo vas razgibani dnevi' Počutje se vam bo izboljšalo; postali boste boj samozavestni in mladostni. Ker se vam bo izpolnila skrita želja, vam bo srce poskakovalo hitreje kot ponavadi. BIK 21. 4. - 20. 5.: V prihdonjem odbobju boste precej bolj umirjeni, saj ste že doumeli, kje ste ga polomili. Začrtali si boste jasne cilje za naprej. Sedaj si izbirajte pomembne smernice za prihodnost DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Pred vami je uspešno obdobje. Znašli se boste v vsakem položaju. Znali boste realno pogledati na stvari, ki vam niso najbolj po godu in poiskati usrezno rešitev. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ugotovili ste, da se ne splača nikamor hiteti. Prepustiti morate Času, da naredi svoje, za vas pa bo medtem bolje, da se ne obremenjujete s težavami, ki jih sploh ni z" "\ Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17,00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Neskončna zgodba (M. Ende, r. M. Peterlin); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Komedija: Novo življenje (P. Lužan, r. M. Uršič); 15.10 Z naših prireditev; 16.15 Z naših prireditev (2. del); 17.00 Poročila, nato Potpuri; 17.30 Šport in glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov,; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3- 107,6 MHz) 7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.15 Radijska kronika; 8.30 Jutranjik; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; praznik špargljev v Štandrežu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski, dnevnik; 14.00 Dujes?! (humoristična odd); 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih: pregled vesti, oglašanja z nogometnih tekem; 20.00-22.00 Večer večnozelenih (T. Fulanič); 22.30-0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Razvedrilna oddaja; 10.05 Program Abraham; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Nogomet; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00, 10.00,11.00, 13.00,14.00, 18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solistii; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Prevodne strani: 22.30 Vokalno-instrum. glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška!-Guten Mor-gen, Karnten- Duhovna misel (diakon Hermann Kelich); 18.00-18.30 Glasbena oddaja; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan; dnevno 2.00-10,00/14.00-18.00. LEV 23. 7. - 23. 8.: Na delovnem mestu vas ne bodo vec tako obremenjevali z novimi obveznostmi-Zadovoljni boste uživali v sadovih svojega dela. Veliko časa boste preživeli med prijatelji. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Dela vam tudi v prihodnje ne bo primanjkovalo. V sklužbi stisnite zobe in pokažite vse svoje sposobnosti, tokrat se vam bo trud dejansko splačal. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: V prihodnjih dneh boste postorili vec, kot pričakujete, ne da bi se veliko trudili. Vse vam bo teklo kot po maslu. Lahko ste upravičeno zadovoljni s samim seboj. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Teden vam bo minil zelo hitro, saj ga boste preživeli dejavno. Na nogah boste od jutra do večera. Zaprti prostori vas bodo dušili, potrebni ste svobode in zraka. STRELEC 23.11.-21.12.: Včasih je bolj preprosto zamižati na eno oko in se držati vsesplošno zna nih pravil, čeprav se ob tem kmalu pripeti krivica-Ker ste poštenjak, se s tem ne zadovoljite. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čaka vas naporno obdobje. Ne le zato, ker bodo na delovnem mestu ^ deževale nove obveznosti, temveč tudi zato, ker niste v najboljši formi. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zadnje čase ste nekoliko nemimi. Z jezo in užaljenostjo se odzovete n^ vsakogar, ki vam stopi na žulj. S tem si delate m vedjo uslugo, kar odnose z ljudmi še vec zaostruje- RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nekoliko vec časa boste 1^° posvetili svojim interesom. S sodelavci se boste v odličen tim, tako da bo vzdušje na delovnem 1 stu odlično. Vec težav boste imeli doma. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 13. junija 1999 23 V RAI 3 m, slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Miki Makin Črkopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer) TV DNEVNIK ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 15.35 16.05 17.50 18.00 18.10 19.50 20.00 20.35 20.50 22.50 22.55 0.15 0.45 1.15 1.40 Euronews Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9,00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Tigre in agguato (pust., ZDA ’63, i. Brian Keith, Vera Miles) Dnevnik Aktualno: Izbor razvedrilne oddaje La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik, 13.,55 gospodarstvo Film: I tre aquilotti (kom., It. ’42, r. M. Mat-toli, i. M. Belmonte) Aktualna odd.: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles, nan. Pustolovščine Shir-ley Holmes in Časa Sol-letico Danes v parlamentu Dnevnik Na.: Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Film: Ferie d’ agosto (kom., It. ’96, r. P. Virzi, i. Silvio Orlando, Sabrina Ferilli) Dnevnik Aktualna oddaja: Porta a porta Nočni dnevnik, pregled tiska, vreme Rai Educational: Me-dia/Mente, 1.10 Aforizmi Potihoma Variete: Uozzamerica RAI 2 Bali Aktualno: 7 minus 7 Nan.: I ragazzi del muret-to Jutranji Go cart Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Tg2 - Evropske volitve Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Naš prijatelj Char-lie Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Primer za dva, 15.10 Marshall, 16.00 Law & Order Poročila Nan.: Ai confini deli’ Arizona, vmes (17.30) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, Garett Maggart) Loto ob 8-ih 3 Večerni dnevnik Nan.: ER - Medici in pri-ma linea (i. A. Edvvards) Glasba: Pop veCer Dnevnik, v parlamentu Film: Senza un attimo di tregua (’67, i. L. MarvinJ RAI 3 6.00 8.30 9.50 11.15 12.00 13.00 14.00 14.50 15.00 15.50 17.00 18.00 18.05 19.00 20.00 20.30 20.50 22.40 23.30 0.30 1.10 1.15 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik II grillo, 8.55 Zgodovina smo mi Film: Quel bandito sono io (kom., ’49, r. M. Soldati, i. Jean Kent) Nan.: Schvvarzvaldska klinika, vmes Meteo Dnevnik, šport, 12.30 T3 Bellitalia Aktualno: Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni drievnik Pravljice in risanke Šport: nogomet B in C lige, 16.45 T3 Neapolis Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Projekt Eden Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Saranno maturi Nad.: Un pošto al sole T3 - Oddaja o evropskih volitvah Dnevnik, deželne vesti Variete: Gnu Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti RAI News 24-Superzap §8 RETE 4 ITALIA 1 Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2 Dokumenti, 6.30 nad.: ggg Nan.: Ocean Girl Vendetta d’ amore Otroški variete, vmes na- Pregled tiska M nizanke in risanke Nad.: Aroma de cafe, 9.45 ■AJII Nan.: Mac Gyver Film: Campus Man - Un Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore ragazzo adorabile (kom.. Dnevnik ZDA ’87, i. John Dye, Aktualno: Forum Steve Lyon) Dnevnik Odprti studio, 12.25 Kviz: Kolo sreče Šport, 12.50 Fatti e mi- Nad.: Sentieri - Steze sfatti Film: 11 cantante matto Nan.: Agli ordini papa (ZDA ’52, i. Jerry Lewis, Risanke Dean Martins) Variete: Colpo di fulmi- Kviz: OK, il prezzo e giu- ne, 15.00 Fuego! sto Nan.: Gli amici del cuore Dnevnik in vreme (i. Helene Rolles) Nan.: Un giustiziere a Variete za najmlajše Bim New York Bum Bam, risanke Variete: Bravo Bravissi- Nan.: Baywatch mo Odprti studio, vreme, Film: 11 commissario Pe- 18.55 Šport studio pe (kom., It. '69, r. E. Nan.: Družina tretjega ti- Scola, i. Ugo Tognazzi) pa, 19.30 Pappa e ciccia Pregled tiska Glasb, odd.: Sarabanda Variete: Ric in Gian Film: Kickboxer - 11 nuo- vo guerriero (dram., ZDA '89, i. Jean-Claude Van jS] CANALE 5 Damme, Tang Po) Nan.: Millenium - ZaCe- zek in konec (i. Lance Henriksen) Na prvi strani, vreme Glasba: Tribe generation Jutranji dnevnik Tg5 Odprti studio, šport - av- Nan.: Happy Days, 10.00 tomobilizem Fl Nove Flipperjeve pustolovščine, 11.00 Sedmna nebesa, 12.00 Vsi ljubijo Raymonda # TELE 4 Nan.: Cosby Dnevnik TG 5 Aktualna odd.: Sgarbi ra 16.45, 23.00, 1.30 Do- quotidiani godki in odmevi Nad.: Beautiful Vendetta di una donna Nad.: Vivere (i. Fabio JR Nogomet lige C2 Mazzari, F. Marchegiani) Nan.: Sharky & George Aktualna oddaja: Uomini M Film e donne - Moški in zen- Gli eletti ske jt$ Made in Italy Nan.: Chicago Hope (i. Nan.: get Smart Hector Elizondo, Mandy Patinkin, A. Arkin) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij (•) MONTECARLO Variete: Passaparola (vo- di Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- Variete: Paperissima sprint nik (i. Raul Cremona, Naike Ri- Film: 11 trionfo della Pri- velli) mula Rossa Film: Mi sdoppio in 4 - Nan.: Quincy, 13.05 II Multiplicity (kom., ZDA Santo ’96, i. Michael Keaton, iflMI Film: I cacciatori (vojni, Andie MacDovvell, H. ’58, i. R. Mitchum) Vulin) IHlIlM Film: 11 giorno in eni i Variete: Maurizio Costan- pešci uscirono dal mare zo Show Film: Nerone (kom., It. Nočni dnevnik ’76, i. Pippo Franco) Paperissima sprint Film: La zingara di Alex 8.00 8.55 9.00 9.30 13.00 13.15 14.35 15.20 16.30 17.00 17.15 18.00 18.10 19.00 19.15 19.30 20.05 21.00 22.00 22.50 0.00 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Oddaja za otroke, 9.40 Lahkihn-nog naokrog, 10.20 Dober veCer, 11.10 Na vrtu, 11.35 dok. Svet čudes (Avstral.J, 12.00 Slovenski magazin, 12.30 Utrip, 12.45 Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Film: Škrati (ZDA) Vremenska panorama Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni TaCek: Sled Nanizanka: Pika Nogavička Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje Žrebanje 3X3 plus 6 Risanka TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Gozdarska hiša Falkenau - Nevšečnost z opico (Nemčija, 2. epizoda) Dosje Odmevi, univerzitetni razgledi, kultura, vreme šport Dosje, pogovor Recept za zdravo življenje TV PRIMORKA 15.00 Videostrani Goriški sejem Adrenalin za vsak dan: No Limits Narodnozabavna glasba Kraška arhitektura Brez šminke: N. Pirc L Videonovice za gluhe Program za otroke Videostrani Dnevnik, vreme, iz tiska Športni ponedeljek Nogomet: primorje - Mura; Maribor - Hit Gorica Dnevnik TV Primorka 8.45 2.10 Teletekst 9.00 10.00 12.00 12.25 12.50 12.55 13.45 14.45 15.15 17.30 18.05 19.00 20.00 21.00 22.30 23.00 0.25 Vremenska panorama Tedenski izbor Sobotna noč: Alanis Morissette, posnetek koncerta Rock on the Road (13. del) Nadaljevanka: Otok Jer-sey (VB, 11. del) Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 16. ep.) Danes in nikoli več? Kit Grbavec Dok. serija: Z Michaelom Palinom okoli oceana Dokumentarna serija: Stoletje ljudstvu (VB, 6. del) TV prodaja Kinoteka Film: Gilda (ZDA 1946, r. Charles Vidor, i. Rita Hayworth, Glenn Ford, George MacReady) Po Sloveniji Nadaljevanka: Sestre (ZDA, 21. del) Kontaktna oddaja: Jasno in glasno Gospodarska panorama: Test in atest Studio City Humoristična serija: Leteči cirkus Montya Pythona Brane Rončel izza odra Film: Gilda (pon.) Koper 1 Euronevvs m Risanke B Koncert: Tartini Quartet Vesolje je Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Slovenski magazin Evropski kulturni magazin: Aliča Osebnosti našega Časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika Športna mreža Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sardinci; 8.40 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 9.30 Glasba za vse °kuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11 -00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Va-ionCiC); 12.40 Najlepše pesmi koroških Slovencev; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse ve- (|. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato ^li in glasba: Simf. orkester in KZ RTV Slovenija; 18.05 Znanstveno raziskovanje: M. Jugg Molek; 18.25 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8'30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, t5.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-neja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.30 Poročila; 6.45 Radij-^a kronika; 7.00 Jutranjik; 8.30 Poročila; 10.00 Na rešetu (tel. 066/400450 za KP, 065/29725 za NG; 11.00 Pregled športnih ve-5i; 12.30 ©poldnevnik; 13.00-15.00 Razvedril- na odd.: Daj, povej: vse o avtomobilih in motornih kolesih; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamentarnih hodnikov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Mladinska odd.: Bla bla radio; 20.00 Modri abonma. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr,; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 10.30 Za brezposelne; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativ- na odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasb, generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncert Evroradia; 22.30 Komorni studio. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14,00-18.00 (105,5 MHZ) J Primorski dumi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380. fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Iz naših zabavnih programov HIT HOTEL CASINO’PERLA • LADY SWING, francoska variete skupina: 8. - 27.6.99 • DE SANTIS - DALI, modna revija: 17;6.99 • MARCO FERRADINI, koncert: 24.6.99 • BELINDA KING BALLET, angleški spektakel: 28.6. -1.8.99 HIT HOTEL CASINO’PARK • TRIO AXA, glasbena skupina: 1. - 30.6.99 •BIKINI SH0W: 18.6.99 • ENZO GRAGNANIELLO, koncert, 25.6.99 CAPTAIN HOOKS CLUB PERLA • CATY & CO, glasbena skupina: 1. -14.6.99 • LADY SVVING, francoska variete skupina: 21. in 23.6.99 •BIKINI SH0W: 15., 16., 17., in 19.6.99 • MARGARETH MENEZES, koncert brazilske pevke: 22.6.99 •BELINDA KING BALLET, in glasbeni spektakel “Rock at the Opera”: 28. - 30.6.99 CASINOS ...tvoje poletje velikih doživetij! Polno igre, nagrad, presenečenj, zabave! Sam, v dvoje in s prijatelji! Pridi, sodeluj in zmagaj v veliki nagradni igri! V Novi Gorici od 1.6. dalje v rfr eAa HOTEL CASINO PARK m!t HOTEL CASINO PERLA ▼ ©+386 65 1262633 +386 65 12630 Dobrodošli v svetu zabave in veselih presenečenj! HhT HOTEL CASINO' PARK itiT HOTEL CASINO' PERLA hUt HOTEL CASINO' RELAX KRANJSKA GORA liT CASINO' OTOČEC H»T CASINO' KRISTAL ROGAŠKA SLATINA ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 # DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.39. f LUNINE MENE®^lHSh Luna vzide ob 5.11 in zatone ob 20.26. J PLIMOVANJE Danes: ob 4.08 najnižje -67 cm, ob 10.35 najvišje 35 cm, ob 15.54 najnižje -22 cm, ob 21.51 najvišje 57 cm Jutri: ob 4.43 najnižje -70 cm, ob 11.17 najvišje 37 cm, ob 16.35 najnižje -19 cm, ob 22.25 najvišje 54 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,3 stopinje C. VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............21 1000 m.............15 1500 m.............12 2000 m.............8 2500 m ............5 2864 m.............2 C A DANES GRADEC 13/22 TRBIŽ CELOVEC O 12/22 M. SOBOTA O 13/23 m & ČEDAD— 9/20 KRANJSKA GORA O S. GRADEC M/22 MARIBOR o 13/23