Januš Golec: Trojno gorje. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 29 ¦ (I)a.je.) Na bojnem polju med Odro in Savo so se pojavili najprej hrvatski konjiki in pešci pod banom Erdedom. Prvim napadalcem bi naj pomagali karlovški oklopniki pod vodstvom gencrala Turjaškega. Za temi je bil Nemec. Rodern s svojimi strelci, slednjič Reitenauov polk in Montecuculijeve Čete. Kristjani in moliamedani so si stali nasproti ob eni uri popoldne, 22. junija 1593, na godovni dan sv. Ahacija. Do sicer obicajnih izzivov na dvoboj s psovkami in kletvicami tokrat ni došlo. Hrvatski jezdeci so pobesneli, ko so zagledali na bojni ples pripravljene Turčine. Poveljniki jih niso mogli več zadržati, kar na lastno pest in brez povelja so zdirjali in udarili na sovražnika. Zemlja se je tresla od udarjanja konjskih kopit, z urnobesnimi kriki sta se zakadila in zagrizla sovražnika eden v drugega. Že pri prvem spoprijemu se je pokazala turška premoč. Silen naval Hrvatov turških vrst ni pretresel ali omajal. Turki so vzdržali naskok hrvatskih čet in jih začeli pritiskati proti Cdri. S prodiranjem starega zvorniškega Memibega so zadeli Turčini na l_ranjske strelce in kmalu okusili, kaj sta slovenski meč in krogla. Četfe* Andreja Turjaškega in Adama pl. Ravbarja so otvorile ogenj na že deloma zmagovito turško konjenico. Na stotine tuzv ških jezdecev se je skotalilo zadetih s konj. Slo* venskim strelcem je še priskočil na pomo2 R5-> dern s šlezijskimi arkebuzirji. Kristjani so žnorali iz težkih pušk po tesno strnjenih Turkih kakor po zajcih in redčili njih vrste od vseh strani. Pogubonosni toči svinčenk se niso mogli ustavIjati Turčini, njihove vrste so se zamajale, natančno določena razvrstitev je že bila skrhana. Turck je videl rešitev lc še v taboru preko mosta. Štiri sto Turkov se je odtrgalo od Memibcgovft sredine in jo ubralo čez most preko Kolpc. Nenadni preokret položaja je podžgal neugnano hrabrost kristjanov. General Turjaški j* poslal k mostu grofa Štefana Blagaja in Jakoba pl. Pranka, da bi zaustavila s svojimi strclcl umik v turški tabor, kar se je jima tudi posrečilo. Branitelji Sisfca pod poveljstvom kanonika piaža Gjuraka so se pripravili koj na izpad, ko so videli, da prede Turkom slaba in da hočejo pribežati za vsako ceno v tabor, kjer bi bili mnogo na boljšem nego na otoku. Kakor jastrebi so planili Blaževi vitezi in 300 mož iz utrdbe proti mostu, da preprečijo Turkom pobeg v utrjeno taborišče. Pribrzeli so preko mosta v trenutkih, ko §o potiskali s streli Turčine proč od mosta strelci |>od Blagajem ter Prankom. Navala od spredaj, 9-d strani in še obenem od zadaj tudi dvakratna turška premoč na otoku ni vzdržala. Most in tabor sta bila za Turke izgubljena. Preostal jim je le še pobeg proti kotu, katerega tvori Kolpa z Odro. Za daljše pomisleke pri najnujnejšem begu in splošni zmedi ter upadu poguma ni bilo časa. Turški begunci so poskakali v strahu za življenje y reko, da bi se rešili s plavanjem. Nastal je metež med jezdeci in pešci, vsak je skušal biti med prvimi na drugem bregu. V pehanju za življenje so se Turčinl sami med seboj pobijali, večina jih je pa itak utonila. Glavni posel nad turško armado na otoku so opravili strelci. Meč in kopje nista prišla prav do veljave, ker je bila turška sila prenaglo strta, zatekla se je k rešitvi z dirom v reko, kjer jo je sprejel hladen grob. Vitezi so iztikali po bojni ravni za poveljniki in begi, a niso naleteli nanje. Vrtinci popolne zmede in obupa so potegnili seboj tudi najvišje in najhrabrejše. Pavel, ki je bil med prvimi od kanonikove čete, je bliskal ts sokoljim očesom za nekom, ki je bil dokaj let živalsko kruta šiba božja za Jugoslovane, za — Hasanom pašo. Ni ga bilo mogoče zgrešiti, saj je bil kot vrhovni poveljnik oblečen že na zunaj v sijaj sigurne zmage nad kristjani. Sedel je v dragocenem sedlu na žlahtnem konju, v svitlem oklepu in povrh še ogrnjen v temno rdečo svilo, ki je bila vsa prepletena z zlatimi in srebrnimi vezeninami in okrašena z utkanimi modrimi in rdečimi cvetlicami. Z že zahripanim glasom se je drl nad begunci, mahal svarilno z zakrivljeno sabljo in skušal rešiti porazni položaj s svojo mogočno osebnostjo. Nekaj begov je posiuhnilo njegove klice, že brzelo k njemu po po- velja, ko se je pojavil na bojišču izza dvobojev znani krščanski vitez v belem, v vetru plapolajočem plaš.u in z bujno okrašeno čelado. Že pogled na smrtonosca je razbegnil častnike od paše, ki je znal, da bo sedaj tudi po njem. Vitez je bil v par skokih z golim mečem v roki pri Hasanu, mu zasadil pogled v krvoločni obraz, kakor bi se hotel še enkrat uveriti, če ima opravka s pravim kristjanožerom. Niti tega pogleda ni vzdržal z rdečo svilo našemljeni trinog, stresel se je kakor trepetlika na polju, prestavil krivi meč iz desnice v levico in se pokrižal na dolgo od čela na prsa ter počez. Pavel je znal, da je strašni Hasan poturica, a znamenje križa ga je toliko presenetilo, da je zadržal zamahljaj z mečem, da bi si bil na jasnem, če res nima mogoče pravega spokornika pred seboj. Trenotek vitezovega presenečenja je izrabil zvitež in lopnil na vso moč s sabljo po Pavlovi čeladi, katero bi bil preklal na dvoje, da ni bila iz najbolj odpornega jekla ter vestno ročno delo. S pomočjo hipne prevare prizadjan udarec ni dosegel nameravanega cilja. Hasan je obrnil z vso naglico hrbet ter planil s konjem vred v reko. Pavel je sledil pasjemu sinu do brega, vzel lok, ga opremil s strelico in razbral iz gneče potapljajočih se ubežnikov z rdečo svilo ovitega gospodarja Bosne. Pušica je zadela poturčenca od zadaj in mu prodrla do polovice skozi hrbet v prsa. Obračun med Hasan pašo in orjaškim slovenskim vitezom so videli od daleč razni kapitani krščanske vojske in med drugimi tudi Adarn Ravbar s Krumperga. Ko je opravil Pavel svoje, je krenil po bojni ravni, da bi se pridružil svojemu oddelku. Na desnem bregu Kolpe je bil še vendarle turški tabor in v njem dobrih 25.000 nedotaknjenih vojakov! Ta bojna sila je bila v zelo ugodnem položaju in bi še bila lahko trikrat kos zmagovalcem na otoku. Prizori popolnega poraza izbranega moštva na levem Kolpinem bregu so tolikanj zmedli tudi turško taboriš.e, da so bili poveljniki ob oblast nad množicami moštva. Popalnoma zmešani in popaden' od obupa vsled nepričakovanega udarea so zapalili taboriti smodnik. Velike zaloge streliva so buhnile s strašnim bliskom, gromom in oblakom v zrak. Turčini v taboru so pustili vse šotore, zaloge živeža, vozove, topove, puške in drugo orožje in je zbežal vsak na svoj kraj, kamor se mu je zdelo v prvih trenutkih najbolj varno. Neverjetno porazen in popoln polom turških sil ob obeh bregovih Kolpe je prieel tcr končal tekom ene dobre ure. Od 10.000 najboljših turških vojakov pod Hasanovim vodstvom na otoku si je otela golo življenje l_omaj ena desetina. Vsi drugi so bili postreljeni, ranjeni, ali pa jih je doletela smrt v zahrbtnih valovih Kolpe. V kako nepopisnem strahu je drvela turška vojska smrti v naročje, je razvidno iz tega, da je iskal rešitev v reki poleg glavnega junaka Hasan paše še tudi stari tiger, zvorniški Memibeg in devet višjih po.veljnikov, ki so vsi utonili. Ena ura je prinesla kristjanom osvoboditev Siska in zmago, o kateri ne bi bil upal nikdo v naprej niti sanjati! Saj zmagovalci skraja niti sami niso mogli verjeti, kaj in kam je razkadilo Turke. Vse brez izjeme je pripisovalo nedogleden uspeli nad ogromno premočjo božji pomo.i na Marijino priprošnjo. Izgube krščanske vojske so bile le malenkostne, od vitezov ni padel nobeden. Turkov ni bilo po preteku ene ure nikjer, pač pa je ostal kristjanom tabor: z devetimi topovi na kolesih, med temi v povesti parkrat omenjena Kacijanarica, 10 zastav, dragoceno blago, živež, strelivo in mnogo velikih ladij. Že pri prvem pogledu na zelo zelo bogati plen se je oprijela kristjanov strast po imetju. Vsak je vz.el, kar je mogel in dosegel y naglici. Najbolj požrešni pri plenitvi so bili Nemci. Vse se je čudilo, da niso zadeli v taboru na več zlatih posod, dragocenosti in na znane turške zlatnike. Pozneje se je doznalo, da so bili med prvimi posetniki taborišča koj po pobegu Turkov Siščani. Njc so dolžili, da so si prilastili turško zlate, ki jim je tudi pripadalo po vsej pravici. Toliko je na zlati zadevi istina, da je poklical še isti večer po zmagi poveljnik Siska, kanonik Blaž Gjurak", viteza Pavla na stran in mu nekaj šepetal na dolgo. (Dalje siedi.):