CQlßf Gorenjski časnik od ieta 1947 P^Vi PREDHODNIK rZDNIK COKENTEC LEU iOQO PETEK, 1. JULIJA 2005 Leto LVllI, št. 52, cena joo SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Mariia Vol6ak IZHAIA OB TORKIfl IN OB PETKIH NAKIADA: 22.000 IZVODOV WWXOB t NI5 KIC LAS.SI center Naklem V okviru praznovanj Občine Naklo je Merkur včeraj odprl razširjen in prenovljen prodajni center, ki je poslej namenjen predvsem mojstrom. štifan Žajigi štalacijskeni materialu, ....................................... gradbenem materialu, bar» Naklo • Vćerai se ie v okvir vah, lesu ter črni in barvni praznovanja občinskega praznika Občine Naklo metalurgiji. Obrtnikom in podjetnikom, ki s svojimi vkJjuČilo tudi podjetje Mer- nakrjpi predstavljajo približ- kur z odprtjem razširjenega no polovico prometa Mer- in prenovljenega prodajnega kurjeve maloprodaje, pa so centra, ki je poslej name- prilagodili z zgodnjim odpi- njen predvsem obrtnikom, ranjem centra ob 7. uri tudi malim podjetnikom in ti- prodajni čas. Vlaganja v pre- stim najbolj zahtevnim do- novo prodajnega centra so mačim mojstrom. Z razSirit- bila s 172 milijoni tolarjev v vijo prodajnih površin za prunerjavi z vlaganji v nove eno tretjino in novo opremo centre zelo skromna, omo- so pripravili tretji tako ime- gočajo pa nadaljnjo spedali- novani regionalni repro pro- zacijo ponudbe širše v Kra- dajni center, saj je taka po- nju. Poleg centra na Prim- nudba že v Celju in Novem skovem ostaja tudi prodaja v mestu, v gradnji je v Maribo- centru, znanem nekdaj kot ru, pripravljajo ga v Kopru Gradbinka, Kot je postal že ter Ljubljani. V bogatem običaj, je Merkur tudi tokrat asortimaju nad 20 tisoČ iz- poskrbel za darilo, saj so vrt- delkov je tako poudarek na cu pri Osnovni šoli Naklo orodjih in strojih, okovju, in- podarili milijon tolarjev. i Neurje tudi na Gorenjskem Simon $ubic Kamnik. Gorenja vas. Žiri • Sredino neujje, ki je v popoldanskih urah pustošilo po večjem delu države, je po podatkih regijskega centra za obveščanje na Gorenjskem povzročilo razmeroma malo škode. Najhuje je bilo na Kamniškem, kjer je vrtinČast veter razdejal golfsko igrišče v Arboretumu in podrl veČ kot sto dreves, Neurje se je zelo razbesneio tudi na območju občine Gorenja vas- 1st Poljane. Podrto drevo pred Arboretumu. irt trgovskim centrom v Gorenji vasi je poškodovalo parkirano vozilo, v Podgori pa je padlo na zapuščeno hišo. Priza-delirn domačinom so zjito na Na območju občine Žiri so šli na cestišču podrt drog tele-nekateri prebivalci ostali brez fonske napeljave in kabel, elektrike. Po umiritvi neuija Kiaj so zavarovali, včeraj pa so so morali mars ikje popravi jati že postavili novdic». Ncuije pomoč priskočili prostovolj- odkrite strehe in odstranjevati ie drevo podHo tudi na cesto ni gasild. podrto drevje. V Račevi so na- Posavec-Podbrezje. Izseljenci v Kamniški Bistrici Jasna Paladin nedeljo, 3. julija, bo • Kamniška Bistrica, kjer so se f izseljenci zbrali pivič že leta • 1956, prizorišče že 49. tradi- • donalnega srečanja izseljen- f cev, ki ga že vrsto let po raz- j ličnih slovenskih krajih orga- I Gorenjska Banka "•A I £ I ^ s v TOLAR,INI IN DKVI/All DANES JE IZŠLA druga številka priloge NA POTEP v planine zemljevid. reportaže, napotki, program pri reditev . m nizira Slovenska izseljenska j matica, Srečanjevmojideže- i li 2005, kakor so poimenova- j li tokratno "druženje, bo bo- j Kran) gato s kulmmim prcgra- i Gorenjska banka že tretjič najboljša mom. Ve^ tsoč izseljencem • t 1 1 in njihovim sorodnikom, ki : Kranj - Angleška institucija Finance central Europe je na osno- živijo v Sloveniji, se bodo v : vi rezultatov zaključnega računa za leto 2004 Gorenjsko ban- nedeljo popoldne predstavili j ko iz Kranja že tretjič zapored razglasila za najboljšo banko v nastopajoči iz Skopja, Berli- j Sloveniji, predsednika njene uprave Zlatka Kavčiča pa za naj- na, Bosne in drugih krajev, j boljšega bankirja leta v Sloveniji. Gorenjska banka je bila raz- pričakujejo tudi zamejce iz \ glaSena za najboljšo tudi po kriteriju donosa na aktivo in do- AvstraHje in ZDA. Izseljena j nosa na kapital. Gorenjska banka im 29 enot na Gorenjskem, se bodo tudi letos povzpeli : v Ljubljani in v Domžalah, V Sloveniji je uvrščena na drugo na Trfelav. : mesto po celotnem kapitalu in na osmo po bilančni vsoti. I.K. 52 i AKTUALNO Za Gorenjsko usoden sedmi člen Predlog 2akona o skladnem reglona r>«m razvojü It napr«) jezi posamez ^ Sloveniie, U wset«; Goren k^&biU uv($dena v razvito reg : jO. O^time, da se je mogoće o reg T^K II^PfRfl^n* kar dokaz jje notranjsko ki je bila $ 7. členom med nerazvite. CORENjSKA Nesreča kranjska upa na Med ogledom podzemne jame Šmaj« ovgrad v kanonu Kokre mei^ Predos-amt in llovko se )e pod nogami ranjskega žkJpan« Mohorja Bogataja dkruiti del brežine Padel le deset metrov glo^ko v Kokro. Imel j« sre-o, da se nI težje polkodoval. y O CORENjSKA Med žičnico in telovadnico v Pol/anah so se zbali, da bodo novo iestsedeŽnko na Starem vrhu na raČLtn Šolske te ovadnice, O tem 50 se pogovarjali na okrogli mizi. Žu* pan jože Bogataj je zagotovil, da zaradi naložb na Starem vrhu gradnja telovadnice ne bo ogrožena. 7 ; SNOVANJA i Zanima me človek : v mlinu sprememb : Tone Perlak, rojen v okofid Benedik-: ta na Štajerskem, je pisatelj, predsed-; ntk slovenskega centra Pen in 2upari : občine Tfzin. 'V življenju sem si vzel i privilegij, da delam tisto, kar me vese* : li." le Dovedal v ski gla 14 VREME Dana bo oblačno s pogxämi padavinami, (udi plohami in nevihaml. Osvežilo se bo. Jutri se bo od zahoda :ga$niIo. V nedelo bo sončno in topige. ^ 12/24°C jutn: gosm/o se bo iT) OJ o VO KO m cn o r- 2 POLITIK i do m i nik.fiel i7i(g)g-g/fls .si GORENISKl CIJ^S Mtek, 1. julija 2005 KRATKE NOVICE krani Popravki generala Marjana F. Kranjca Cost na nedavni Glasovi preji v Zgornjih Gorjah, generalmajor Marian F. Kranjc je opozoril na nekatere netočnosti, ki smo jih zapisali v poročilu s Preje, ki je objavljeno v 50. Številki Gorenjskega glasa z dne 24. junija. General je pojasnil, da "smo v arhivu celovške nadškofje zasledil) koroške potomce generalov Žemva. Dva zbiralca vojaških insignij, Pavle Car in Boris Zupančič, pa sta odkupila nekaj njune zapuščine in j tako rešila pred uničenjem )n pozabo". Zapisana trditev, da general Kolšek ni spoštoval ukaza načelnika generalštaba o napotitvi treh divizij iz Srbije nad Slovenijo, ni točna. Kolšek je zavrnil ukaz o bombardiranju Slovenije oziroma Ljubljane, ki naj bi ga vodil polkovnik 8ajlč. Netočna je zapisana trditev, da je uvedbo testiranja že predlagal vodstvu slovenske obveščevalne in varnostne agencije in generalštaba. Pravilno je: "Uvedbo testiranja bi predlagal tudi..." |. K. Žirovnica Danilo Klinar zakonito odstopil Pretekli teden smo objavili seznam podžupanov in občinskih svetnikov iz gorenjskih občin, ki po Zakonu o preprečevanju korupcije do 26. junija komisiji za preprečevanje korupcije niso poročali o svojem premoženjskem stanju. Seznam, smo ga objavili 21. junija, je komisija za preprečevanje korupcije posredovala javnosti na novinarski konferenci 14. junija. Porodila o premoženjskem stanju, posredovana po 26. maju, na tem sezr^amu niso bila upoštevana. Pri Danilu Klinarju, svetniku občine Žirovnice, smo pomotoma napisali, da komisiji ni posredoval podatkov o svojem premoŽenju. Omenjeni Svetnik je namreč 28. februarja komisi)] posredoval podatke o svojem premoženju in dejavnosti, komisija za preprečevanje korupcije pa je njegovo podjetje uvrstilo na seznam tistih podjetij» ki ne smejo poslovati z javnimi oziroma državnimi ustanovami. Zato se je Danilo Klinar odločil, da bo odstopil kot občinski svetnik in bo lahko še naprej opravljal svojo dejavnost. J. K. Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail: ir^o@radio< ora. si radio sora 89.8 91.1 96.3 KOTIČEK ZA NAROČNIKE Za vaš prosti čas Poletni dnevi so sicer vroči, a prednosti tega letnega Časa je veliko. Dnevi so dolgi, življenje je cenejše, saj ni treba metati na ogenj in kupovati bund, otroci imajo počitnice in narava je radodarna z borovnicami, z vabljivo toplimi vodami, z neskončnimi stezami in razglednimi vrhovi. V Gorenjskem glasu smo za te čudovite poletne dni pripravili dve simpatični ponudbi. Danes je izšla druga Številka priloge NA POTEP, našega riovega mesečnika za prosti Čas, ki je s pn/im izidom na temo adrenalinske rekreacije na Gorenjskem doživel Široko in navdušeno odobravanje. Ta petek kot priloga za naročnike Gorenjskega glasa in v prosti prodaji ponuja aktualno in priljubljeno temo • planinarjenje. Nekaj namigov iz vsebine: na kaj moramo biti pozorni, ko se odpravljamo v planine; gorski reševalci med drugim svetujejo tudi čelade, zemljevid in seznam vseh koč v gorenjskem visokogorju, s telefonskimi številkami in podatki o tem, kdaj so odprte, kaj svetuje obiskovalcem dolgoletni gospodar doma na Kredarici. Za deževne dni, za kratkočasen počitek, za odrasle in za otroke pa si boste od danes naprej lahko po izjemno ugodni ceni privoščili dvd-je z atraktivnimi filmi in risankami. Na prodajnih mestih Dela Prodaje in v poslovalnicah Pošte Slovenija boste skupaj s časopisom Gorenjski glas kupili dvd*ie s tremi filmi za samo \.\oo tolarjev, naši naročniki pa jih boste v prostorih Gorenjskega gfasa na Zoisovi 1 v Kranju, vsak deiovnik od 7. do 13. ure, lahko prejeli za okroglih 1.000 tolarjev. Podrobnosti poiščite v današnjem Časopisu, Ta petek je Živahen, ni kaj ... Petra Kelžar Parlamentarna demokracija in državni svetniki Igor Žerjav dolžni znova obravnavati Isti hovo delo bolj ali manj ie sim- poslovanja ugotovilo, da plačo ....................................... zakon ostane v veljavi, če zanj bolne narave. Pooblastila dr- predsedniku državnega sveta Ljubljana • Šenčurjan Janez glasuje absolutna veČina oziro- žavnega sveta dejansko nima- izplačujejo brez pravne podla- teže, Čeravno v njem sedi vr- ge oziroma nezakonito. To je sla urednih in vplivnih pred- potrdilo nidl iistavno sodišče, stavnikov iz gospodarstva, državni zbor pa je zavrnil pred- Med državnimi svetniki zašle- log državnega sveta o profesio* Sapnik (SLS) je biJ s podporo ma najmanj 46 poslancev. Za predstavnikov lokalne skiipno- kako pomembno ustanovo sti in kmetov znova izvoljen za gre, pa bi lahko sklepali a. pri-predsednika državnega sveta povedovanja zdajšnj^a pred-in bo to funkcijo opravljal do konca m andata, nekdanj i predsednik uprave Gorenja Jože Slanih pa bo Še naprej podpredsednik. V dižavnem svetu rumre^ vodstvo voÜjo na polovici petletn^ mandata, državni svet pa je v središču pozornosti predvsem zaradi nezakonit^a izplačevanje plače predsedniku In težnjah po nj^ovi ukinitvi. Ugled državna sveta je na eni od najnižjih točk od začetka njegoveg V slovenski politiki prevladuje mnenje, da gre za nepotreben državni or^n, za katerega morajo davkoplačevalci odšteti okrog pol milijarde tolarjev na leto. Stališča, ki prihajajo praktično iz vseh političnih opdj, bi lahko strnili v no, ki jo je dal Anton Andedid. dolgoletni poslanec in predsednik sveta LDS. "Razprave o sednika, ki je bilo pred ppldm- dimo tudi doscdanjm rektor- nalizadji funkdje predsedni- tem, kakšna na} bi bila vloga in položaj državnega sveta, so gim letom objavljeno v enem od slovenskih tednikov. Suš- ja ljubljanske univerze dr. Jo» ka. Minister za javno upravo žeta Mencingerja in predsed- dr. Gregor Virant je nai)ovedal. dolge toliko časa kot slovenska nik pred izvolitvijo ni vedel, nika Gospodarske zbornice da bo vlada vvsakem primeru ustava. Državni svet je kom- kakšno >dogo in pomen ima ta Slovenije |ožka Čuka. promis med enodomno in visoko zveneči državni organ. Vendar pa tako imenovani dvodomno parlamentarno II Ko so me povabili h kandi- zgornji dom nima svojega ureditvijo, ni pa uresničil priča- daturi za državnega svetnika, doma. Državni svet gostuje kar kovanj, zaradi tega se irteme- sem na intemetu pc^edal, kaj v prostorih državnega zbora. uveljavila spoštovanje zakona in da Sušniku ne bodo več izplačevali plače. Državni svet je zavrnil stališča siade. "Žalostno je. da je morala Ijenozastavija vprašanje osmi- to sploh je. Po izvolitvi sem na- računovodske storitve pa jim vlada vložili zakon v parlamen-selnosti njegove^ nadaljnja redil preoram dela in dodobra opravlja finančno ministrstvo, tamo proceduro, saj že zdajš-obstoja," je povedal Anderlič, spoznal to ustanovo.' Po izvo- Njihov proračun, ki ga v glav- nji zakon popolnoma jasno Parlamentarne stranke so gle- litvi pa je zatrdil, da bo '"druga nem porabijo za plače pred- določa, da je funkdja Člana dr-de lega skorajda enotne. Spo- polovica tretjega mandata iz- sednika, sekretarja in nekaj žavn^ sveta častna in da no-znan je» da je takšen državni organ, ki nima nobenih poobla-stü, nepotreben, je dozorelo praktično v vseh parlamentar-nihstrankah. Državni svet je na sredini izredni seji z 21 glasovi ''za'' izglasoval odložilni veto na Zakon o Radioteleviziji Slovenija. Državni zbor bo moral znova odločati o za . ^ SDS^so kQuu^ ga je sprejel 22. junija, za sprejem pa bo potrebna večina vseh poslancev, to je 46. Predsednik državnega zbora France Cukjati je povedal, da bo seja, na kalo poslanci znova odločali o zakonu, verietno redna julijska seja, ki se bo za- ten' mnenja, da bi bilo vlogo državnega sveta dobro znova proučiti, saj zahteva članstvo Slovenije v EU in vojaški zvezi Nato H- julija. Državni svetniki zakonu očitajo neustrezno sestavo programskega tudi drugačno vic^o pariamen- sveta, v katerega bi moral pet članov predlagati državni svet, vendar državni zbor ta. predvsem hitrejše in bolj tega ni upošteval. Prav tako ni upošteval predloga državnega sveta, da se trije kvalitetno sp^er^je odloči- odstotki prispevka za radijske in televizijske dejavnosri namenijo za lokalne radi- tev. V Janševi SDS poudarjajo, da je v državah z manj kot pet- jske in televizijske postaje. Predlagatelji referenduma o zakonu o RTV, pobudo je imi milijoni prebivalcev uve- podpisalo 31 poslancev Liberalne demokracije in Socialne demokracije, imajo Ijavljen enodomni parlament, sedaj dodaten teden časa za vložitev ali umik zahteve za referendum. Predsednik zato so predlogi za ukinitev dr- državn^a sveta Janez Sušnik je poudaril, da odločitev svetnikov za velo nima nič žavnega sveta in uvedba eno- skupnega z zahtevo po referendumu. - J. K. doainega parlamenta aktualni _ in smisebii. Za uresničitev takšne spremembe bi morali spremeniti slovensko ustavo, jemno pomembna za obliko- strokovnih sodelavcev ter na- ben dan za opravljanje svoje Id (za zdaj?) določa sistem dvo- vanje vlc«e državnega sveta v domestila državnim svetni- ^unkdie ru upravičen do plače domne parlamentarne demo- prihodnosti", saj so po njego- kom, znaša slabe pol milijarde kracije. vem vse pogostejša namigova- tolarjev na leto. Največja posa- ali nadomestila," je povedal minister Virant. Morda bo Čeprav predsednik lanez nja na uldnitev državnega sve- mična postavka je plača pred- nova vlada Janeza lanšanapo- Sušnik vseskozi opozarja na ta. prispevek državn^a sveta pri sednika Janeza Sušnika, ki sled pripravila ustrezen pred-Državni svet je zgornji dom znaša skoraj 1,5 milijona tolar- log, po katerem bi državni sprejemanju pozitivne zako- slovenske parlamentarne de- jev svet dobil dejanska pooblasti nodaje, pa bo za takšno oceno mokradje. 40 državnih svetni- Izplačevanje plače predsed- la in moč ali pa bodo pripravi- le stežka našel tehtne argumente. Če državni svet zavrne kov,kisorazdeljenivpetinter- niku Janezu Sušniku je drus predlog za spremembo esnih skupin, bedi nad delom problem, ki v javnosti zmanj- ustave in nepotreben državni zakon, kigasprqmejovparla- državnega zbora, desetletna šuje ugled državnega sveta, organ uJdnili. Na potezi je vla-mentu, so ga poslana sicer praksa pa je pokazala, da je nji- Računsko sodišče je v reviziji da. GORENJSKI GLAS petek, 1. julija 2005 KTUALNO info(§ig-pia!>M 3 usoden sedmi člen Vlada se je zadnji trenutek odločila za spremembo in razmejitveno črto med regijama prestavila na severozahodr^o "mejo" notranjsko-kraškega območja in Notranjsko-kraško regijo prestavila med r^erazvite. Gorenjski poslanci vladajoče koalicije so se znašli v navzkrižju interesov vlade in svojih volivk in volivcev, prav zanimivo bo spremljati njihovo ravnanje na seji državnega zbora. UganMi ] Pemur«hB steUvUina m^c 2 PodtsvWu «UliaüCns r«g(|9 9 KoroikA »tattttUna rvQljo •1 Ssvinisica 6t(A«0« SlaUeMne ro^ ReoutriM Sl^nlJ« flad)««« ta Nl/TS 2 reolM Go«MU uDiM Rnuollte SvMcnie Ljubljano; na vzhodnoslo- ga stališča do predloga zako-vensko regijo; na zahodno- na» vendar lahko že sedaj rc-slovensko regijo vključno z ^em, da je razdelitev Slove-Gorenjsko. Preprosto zato, nije zgolj na dve kohezijski ker bo sicer Gorenjski one- regiji slaba rešitev in ji nasprotujem. Pogajabko izhodišče slovenske vlade ni do- mogo^en dostop do fmani-nih sredstev iz evropskega ko h ezi j s ke ga sklad a, G o- bro, saj je vlada že vnaprej renjska bi v primeru, da bi vrgla puško v konizo, da bi Slovenija pristala samo na dosegla boljšo Členitev na dve kohezijski regiji, postala kohezijske regije in s tem talka razvitosti Ljubljane in tudi več derurja za razvojne bi ji bil s tem onemogočen hitrejši razvoj." Mag. Borut Sajovic. poslanec LDS iz Tržiča: "Zakona projekte h evropskega proračuna. Tako pa bosta predvsem Gorenjska in Primorska kot sestavni del tako ne bom podprl. Slovenija bi imenovane Severozahodne morala biti razdeljena na tri Slovenije, prikrajšani za kohezijske regije; osrednjo z znatna sredstva iz evropskih Ljubljano: vzhodnosloven-sko in zahodnoslovensko. strukturnih skladov vsaj za prihodnji dve finančni per* Delitev na dve regiji je za spektivi, to je do leta 2030, Gorenjsko, predvsem pa za Temu se moramo odločno mani razvite občine, recimo upreri. Predlagam, da je Reza Tržič, krivična in Skodlji- publilca Slovenija razdeljena va. Pomeni, da bomo dobili na tri kohezijske regije; na manj sredstev ali toliko kot zahodno, osrednjo in vzhod-Ljubijana. Toda v Ljubljani no. V zahodno Slovenijo pa MAAIH'A SMOLKIKAJI se ne srečujejo z množično izgubo delovnih mest kot v Tržiču, pa tudi razlika v standardu in kakovosti živ- hudi dilemi in na preizkuš- nem razvoju bom podprl, kon bom vsekakor glasoval, nji tudi poslanci vladne koa- saj menim, da je takšna deli- saj poslanci ne zastopamo očitna. Predlog zakona o sklad- licije, ki prihajajo iz Gorenj- tev tudi za Gorenjsko boljša, samo svoje regije, ampak bi bila poleg Goriške, Obal-no-kraSke in Notranjske vključena tudi Gorenjska. Tako Zahodna Slovenija ne bi dosegla petinsedemdeset Samo Bevk, poslanec SD odstotkov povprečnega bru- nem regionalnem razvoju je ske. Razen redkih izjem - tr-prva resna preizkušnja vlad- žiškega župana in poslanca nega predsednika Janeza SDS Pavla Kuparja • se dru-Janše in njegove ministrske gi poslanci iz vladajoče koa-ekipe. Ne samo zato, ker bo lidje zavedajo, da je predlog delitev Slovenije na zakona za Gorenjsko slab. kot da Slovenija izpade iz pogajanj za pridobitev denarja iz kohezijskih skladov." Rudi VerŠnik» poslanec SDS iz Kamnika: "Vladni vso Slovenijo. Ne izmišljujemo si mi, koliko regij lahko iz Idrije: "V poslanski skupini Socialnih demokratov še to družbenega proizvoda EZ in bi bila upravičena do do- imamo, ampak obstajajo v "^^mo oblikovali dokončne- dame razvojne pomo6." Evropi neka pravila. Nedvomno bi bile tri regije za Gorenjsko ugodnejše, vendar (manj)razvite in nerazvite v Kljub temu bodo vladni predlog zakona v celoti pod- bi morala v tem primeru prihodnjih desetletjih usod- predlog v državnem zboru piram, saj bomo ie tako ver- imeti Slovenija dva milijona no vplivala na njen razvoj, podprli. Ker druge rešitve po jetno lahko koristili sredstva pač pa tudi zaradi same stabilnosti aktualne vlade. Že njihovem mnenju ni. EZ. Seveda bi si vsekakor Želel tri regije, vem tudi, da so štiristo tisoč prebivalcev." Stališče mag. Branka Grimsa, poslanca SDS iz Kranja, in Pavla Ruparja si za njihovo uveljavitev, ki smo objavili že v prejšnji Takole pravijo gorenjski pa niso uspeli. Kot vemo, številki GG, zato june pona- zdaj pa se je pokazalo, da se slovenska privošdjivost ^^ ^ je mogoče o razmejitveni Črti med predlaganima ko- hezijskima regijama peraja* poslanci vladajoče koalicije, predlog delitve na tri regije vljamo. Poslanec SDS in žu- ti. Dejstvo namreč je, da je vlada tik pred zdajd s 7. Členom zakona Notranjsko- kraško razvojno regijo pre- ki so nekateri bolj drugi manj zgovorni.. Mihael Prevc, poslanec SLS in župan Železnikov: "Kot posla* ni uspel. Merilo osemsto tisoč prebivalcev bodo poga- pan Mengša mag. TomaŽ Štebe na naša vprašanja ni jalci z EZ zagotovo zagovar- odgovoril, poslanec Nove jali, zato se mi zdijo smešni Slovenije iz Vodic Anton stavila iz severozahodne v nec gorenjske regije sem se ponovni poskusi za uveljavi- Kokalj pa je bil zaradi služ-jugovzhodno kohezijsko re- ob predlagani delitvi Slove- tev treh regij, ki jih predlaga bene poti v Turčijo nedoseg- gijo. Torej iz (manj)razvite v nije samo na dve kohezijski poslanec LDS M. Cvikl. S nerazvito. Kar pomeni, da so regiji znašel v težkem pol- tem ko bo polovica Slovenije v. spremembe predlaganega ožaju. S takšno delitvijo se deležna podpore E2, bo tudi jajka Ljubljane zakona mogoče, samo pogo- Gorenjska uvršča med razvi- druga polovica, z rahlim za- vori ti se je očitno treba. te regije Slovenije, Čeprav mikom seveda, deležna več- Nedvomno so opozidjsld Ali se bo tudi Gorenjski z vemo, da jo nekatere razvoj- jega razreza nacionalnega poslancem v primerjavi s vlado uspelo pogovoriti ozi- ne legije, ki so po predlagani proračuna. Na projekt gle- pozicijskimi v ugodnejšem roma dogovoriti, da jo pre- delitvi v jugovzhodni, to je dam globalno in upam, da položaju. Vsi po vrsti vladni sta vi v nera zvi to regi j o al i ne, manj razviti kohezijski regi-se bo še videlo. Vsekakor je ji, po domaČem bruto pro- ne bodo prevladali ozki lokalni interesi slovenske predlog kritizirajo in ga v državnem zboru ne bodo pod- Gorenjska kot nerazvita re- duktu na prebivalca krepko majhnosti in nevoščljivosti." prli. Stališče Darje Lavtiiar gija prizadeta, ker jo je politika zaradi takšnih ali dru- prehitevajo. Za Gorenjsko Bojan Starman, poslanec Bebler, poslanke LDS z )ese- regijo to vsekakor pomeni SDS in župan Žirov: "Podpi- nie, smo objavili v prejšnji gačnih vzrokov v predlogu slabše možnosti Črpanja ko- ram tri kohezijske regije, Številki GG, zato ga tokrat zakona umestila v razvitejšo hezijskega denarja iz Brus» vendar, če se pa izkaže, da so ne bomo, stališča drugih pa severozahodno regijo, (in ne Ija. Po mojem mnenju bi tri regije nerealno pričakova- so takšna. Dr. Matej Lahov- nevoščljiva, kot ji je minister brez listnice za regionalni razvoj dr. Ivan Žagar na tiskovni konferenci med vrsti- bila delitev na tri kohezijske nje, je boljše dobili vsaj dve nik, poslanec LDS 12 Kranja: regije najprimernejša reši- in s tem zavarovati nacional- "Predlaganega zakona ne tev, vendar gre tu za zgodbo izgubljenih priložnostih cami očital.) Zaradi vladne- prejšnje vlade. Predlagani ga predloga zakona so v zakon o skladnem regional- ni interes: Črpanje kohezijskih sredstev EZ." MUenko ZihrI, poslanec SDS iz Škofie Loke: "Za ža- bom podprl. Slovenija bi morah biti razdeljena na tri kohezijske regije in sicer: na osrednje slovensko regijo z Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^^ NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE jože K<^njek, Cveto ZapI UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKJ: Bo^an Bogata;, Atenkd erun, Hdena )ek»včan, tgor Kavčič. Jože Koinjek, Uria F^temel, Stojan Saje. Vilma Stancvnik, Cveto Zapiatnüt, Danica Zavri Žlebir, Suzana P. Kovaćič, Stefen Ža^g?; sUlni sodelasd: Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Gregonč. Mateja fUnc. Mend i Kokot. Miha Naglih. Milena Miklavž Renata Šktianc. Sirrwn Šubic. Dominik FrHlh, Igof Žerjav OBUKOVNAZAS^OVA jemej Stritar, Tridkd TEHNIČNI UREDNIK Cr^ Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Ookl. Corazd KaväC. Corazd ŠInik LfCTOftlCA Vozlič VODJA OCWSNECATT^ENJA Ma^a Žvižaj VODJA MARKETINGA Petra Kejžar COREN/SKI CLAS je registnr«na blagovna in t(oMvena tiamk« pod it. 9771961 P'i Uradu RS mtel«(r(ualno (aitnino. Ustanovil«!; m tzdajdlelj; Camaih mali ogUsI m osmrtn^«: tel: 04/20) 47 47 {(prejem na avtomaukcm odstvuiku 24 jr dnevno); uradne ure: vsak defovni dan od 7, do ure / Cor«njski je poltedn«k, ijhaja ot> torkih m pei^lh, v nakladi 23.000 uvodov / Redne priloge: Moja Coiertj&La, Letopi& Cocenjska (enkrat lerno) m sedem lokalnih prilog / Tt&k: SET. d.d.. LjublJara / Naročnina: lel.: 04/201 4a 41 / Cena meda: ior«k aoo SIT, p»tek, )00 $rr; Jetna narofr^ina: 3^.000 redni plačniki imajo 20 % popusta, lernt 25 % popusla. naro^niria 2a tuiino; 100 EUR prvtaiunar^o v tolarje po srednjem tečaju Sanke Sloveni^: v cenej« vračur>an DDV po siopnji r>aronsk«ga obdobia / Oglasne stonive: po ceniku: oglasno trtenfe* tel.: 04/ 20142 4S 4 GORENJSKA i nfo®g-^as. s i GORENISKI GLAS petek, 1. julija 2005 KRATKE NOVICE Bled Po Riklijevih poteh Letos mineva 150 let» odkar je švicarski zdravilec Arnold na Bledu ustanovil Naravni zdravilni zavod in začel uveljavljat? svojo metodo zdravljenja- V spomin na znamenitega Rlkllja, je na Bledu živel 52 let. organizirata Občina Bled In Turizem Bled pohod po Riklijevih poteh. Slednji bo v nedeljo, 3. julija, udeleženci se bodo zbrali ob 7. url pred hotelom Golf, kjer jim bo zdravstveno osebje blejskega zdravstvenega doma izmerilo krvni tlak In sladkor v krvi, potem pa se bodo pod vodstvom dr. Leopolda Zonika odpravili na zračne, sončne in vodne kopeli» kakršne je priporočal Arnold Rlkll. R. S. Kranjska Gora Znani občinski nagrajenci Ob občinskem prazniku, ki ga kranjskogorska občina praznuje 7. avgusta, bodo letos srebrni grb podelili Mirku RabIČu Iz Mojstrane, bronastega pa Bojanu Kordiču Iz Goz-dd*Mdrtul;ka. Mirko RabiČ je že let zelo dejaven na po« dročju kulture In hkrati v krajevni skupnosti ter pri društvu upokojencev. Lani je ob 90-letnici kulturne dejavnosti na Dovjem spisal kroniko, ki je bogat zapis o kulturni pretek* losti teh krajev. Bojan KordiČ izstopa po prizadevanjih za boljšo urejenost domaČega kraja, zlasti v komunalnem pogledu» In pri pridobivanju novih prostorov za krajevno skupnost in društva. Zelo dejaven je še v turističnem društvu in kot občinski svetnik. M. K. jESENICČ Pomoč za otroke Srebrenice Kulturno športno društvo Bošnjakov Biser z Jesenic je prejšnji petek na Slovenskem javorniku pripravilo humanitarn koncert Žarek upanja za otroke iz Srebrenice. Na njem so kljub nekoliko slabši udeležbi, kot so pričakovali, zbrali okrog 740 tisoč tolarjev, je povedala vodja projekta Edita Oštrakovič. Z zbranim denarjem • sredstva le pritekajo • bodo nakupili šolske potrebščine za otroke Iz Srebrenice. Mnoge 50 ostale brez dohodkov In otrokom ne morejo omogočiti šolanja. Člani jeseniškega društva Biser bodo pomoč izročili osebno, in sicer 11. julija ob žalostni obletnici pokola. U. P. Mo;?rRANA Pogodba za planinski center Ideja o planinskem muzeju v Mojstrani je prerasla dosedanji okvir. V kraju pod vznožjem Triglava naj bi nastal Informacijsko učno vzgojni center Planinske zveze Slovenije in Triglavskega narodnega parka, kjer bi imela prostor tudi Triglavska muzejska zbirka. Pogodbo o izgradnji centra so pred nedavnim podpisali predsednik PZ5 Franc Ekar, župan Občine Kranjska Gora jure Žerjav, direktor TN P Janez Bizjak in predsednik PD Mojstrana Miro Eržen. Občina je že dala denar za odkup zemljišča, PZS inTNP pa bosta letos prispevala skupno milijona tolarjev za pripravo načrtov. Planinska zveza namerava s projektom kandidirati na razpisu ministrstva za šolstvo. S. S. Otroci so Občino en otrok v vrtcu stane točno 6792 tolarjev - na dan! ursa petunel Radovljica • S prvim septembrom se bodo v radovljiški nezakonite, saj bi se bile morale že do konca leta 2003 uskladiti 2 novim pravilnikom. Ker bi nove cene zelo dvignejo za največ deset odstotkov. Zaradi tako visokih prevzema del stroškov oskrbe, tako da starši glede na do- številk je župan tudi ustano- hodke plačujejo od deset do vil posebno komisijo, ki je največ So odstotkov cene občini spremenile cene vrt- obremenile proračun, jih je ugotovila, da so glavni razlog cev. Sprememb se bodo naj- tedanji občinski svet zavrnil, rasti cen plače zaposlenih v vrtcu, ki zavzemajo kar 80 odstotkov vseh stroškov. Žu- bolj razveselili starši otrok v po Prezljevih podatkih pa drugem starostnem obdo- zato starši otrok druge sta- programov. "Država postavi standard, vrtec troši, občina pa plačuje," je bil oster žu* pan StuŠek, ki je že pozval bju, saj se bodo cene znižale rostne skupine že leto in pol pan je tudi navedel podatek, šolskega ministra, naj ven-za 12,8 odstotka. Na drugi plačujejo za okrog deset od- da bo občina za prihodnje darle prevetri standarde in strani pa se bodo cene pro- stotkovprevisokoceno.Zara- leto iz proračuna za vrtce normative, zahtevane za de- grama za prvo obdobje povečale za dva odstotka. di vseh očitkov je župan fan-ko S. Stušek na novinarski morala zagotoviti kar 391 mi- lovanje vrtcev, da bi lahko za-lijonov tolarjev, kar pomeni držali prehitro rast cen vrt- Cene vrtcev že dalj Časa konferenci minuli ponede- 14 odstotkov občinskega pro- cev. Razmišljati pa bi morali razburjajo Radovljičane, Ijek pojasnil, da bi • če bi pra- računa. Za 638 otrok, kolikor tudi o odpiranju vrtcev s kon- predvsem pa nekatere ob- vilnik tedaj upoštevali - prišlo naj bi jih obiskovalo vrtce od cesijo, ki so cenejši, je še do- činske svetjiike. Med njimi do prehitrega skoka cen. jeseni naprej, bo občino en dal. Sicer pa naj bi bile cene predvsem Zvone Prezelj, Rast bi bila namreč kar 33- otrok stal 1,63 milijona tolar- vrtcev v radovljiški občini vodja svetniške skupine odstotna, medtem ko se po jev letno oziroma 6792 tolar- povsem na slovenskem pov- SDS, trdi, da so sedanje cene pravilniku lahko cene letno jev na dan. Občina namreč prečju. Prihajajo Kekčevi dnevi Mekdi Kokot rovnik in Romana Krajn- ....................................... čan. V jutrišnjem sobot- Kranjska Gora • Danes ob nem dopoldnevu bo Čas za 17. uri se začenjajo prireditve v okviru Četrtih KekČevih dnevov in bodo trajale do nedelje, 3. julija. V Lokalni turistični organizaciji pravijo, da so Kekčevi dnevi praznik za družine z otroki. rolanje. jahanje in lokostrelstvo, pa tudi srečanje z junaki Škratove in KekČeve dežele ter Triglavskih pravljic. Niti teta Pehta ne bo manj» kala in Andrej Šifrer s Kek- Čevim živ-žavom. Popoldne V sodelovanju s kranjsko- so napovedane še plesne gorskim turističnim gospo- delavnice in otroška igrica darstvom so pripravili zelo v režiji Metke Dulmin. Za- pester program, Današnjo nimivost: ob 18. uri bo pred otvoritveno slovesnost bo- hotelom Larlx možno vide» sta s svojima nastopoma ti 50 avtomobilov prestižne med drugim obogatila Ča- znamke Ferrari. Tržič Poslanska pisarna Boruta Sajovica Poslanec Liberalne demokracije Slovenije iz Tržiča mag. Borut Sajovic bo odprl danes, 1. julija, ob 17. uri v atriju tržiške občinske stavbe poslansko pisarno, ki bo odprta vsak ponedeljek med 17. in 19. uro. J. K. Vrtca jeseni ne bo Urša Petrnel menjati osnovno ploščo, skozi katero naj bi se širi Jesenice • Vrtca v Podmeža- radon. Ravnateljica vrtcev kli, ki so ga zaradi premalo Milojka Klinar pa je tudi otrok zaprli pred dvema le- opozorila, da prostori vrtca toma, tudi jeseni ne bodo ne ustrezajo več normati« vnovič odprli. Časa je na- vom, po katerih morajo za mreč premalo, saj je potreb- enega otroka zagotoviti tri do na korenita prenova stavbe, štiri kvadratne metre prosto- prav tako pa tudi ni Čisto ra, medtem ko je igralnica v jasno, koliko staršev bi otro- vrtcu v Podmežakli velika ke sploh vpisalo v vrtec. Kijub razočaranj u nekate- zgolj 28 kvadratnih metrov. Tako so se vsi strinjali» da rih staršev pa usoda vrtca ni je obnova nujna, vendar pa zapečatena, na sredinem je pred tem treba ugotoviti, srečanju s predstavniki kra- koliko otrok bi sploh hodilo v vrtec. Na osnovi teh podatkov se bodo odloČili o na- je vne skupnosti in (zgolj peščice) staršev je župan Boris Bregant zatrdil, da daljnjih korakih, za zdaj pa občina vnovičnemu odprtju bodo za otroke s Podmeža- vrtca nikakor ne nasprotu- kle v vrtcu začeli enkrat te- je. Vendar pa je treba na- densko pripravljati igralne tančno proučiti možnosti za obnovo stavbe, v kateri unce. so pred leti namerili pove- ...................................... čano koncentracijo radona. www.coren)Skiclas.si Tako bi bržkone morali za- _ MIHANAGUČ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 107 Od Adergasa do Žlana ciljna populacija, iz katere ling Bones privlači, v članih motoristične kariere sem bil in preko nje speljana ravna MC Rolling Bones črpajo bo- kluba vidijo lokalne heroje in nor na hitrost - Če sem vozil cesta. Po tej cesti pa se 'svobo- pa so tudi poglavitne idejne usmeritve večine alternativ- Sodolog Primož |umian je doče člane, navdušuje nad prave rockerie, ki ne samo z hitro, se mije zdelo, kot da dr- den kot ptič' (Free as a bird je nih motorističnih klubov ... v svoji raziskavi žirovske motoristične scene ugotovil, da je njen glavru konstitutivni element motor, pomembna ozi- rockovsko glasbeno usmeritvijo. 2e sama zimanjost veČine pripadnikov mlajših generacij v Žireh to tudi potr- besedami, temveč tudi z deja- žim bc^a za jajca'. Ta mi se- rockovski komad iz filma Motoristi v 2D A in Angliji so nji dokazuje jo pripadnost roc- daj ni več tako pomembna. Easy Rider) prevaža motorist rock že ob njegovem pojavu kerski ideji." bolj mi je važen pomen, ki se na Harley Davidsonu. Takšen sredi petdesetih vzeli za svoje- ga. saj se je s svojim ritmom, glasnostjo in idejnostjo lepo "Rad bi postal Član kluba, za motorjem skriva. To (poka- idejni stereotip ameriške mo- roma od motorjev neločljiva juje. Predvsem to velja za mo- ne vem pa, če bom zmogel že na zastavo Harley Davidso- toristične svobode, sprejet pa tudi glasba. "V Žireh kot ške predstavnike mlajših ge- vse preizkušnje za vstop. Biti na na steni) pa je višek in sim- tudi med motoristi zunaj ujemal z idejami motoristiČ- majhnem industrijskem me- neracij, ki v MC Rolling Bo- dan se mi zdi ful' v redu. Ko bol te svobode." To je izjava meja ZDA (in v Žireh), se nih skupin in motoristov ... stecu, relativno odmaknje- nes vidijo doJoČeno opredme- si eden izmed teh tipov, te ni mladeniča s končano poklic- tudi sicer pogosto pojavlja v Bolj naklonjeni so rockov- nem od drugih večjih mest, tenje in otipljivo stvarnost sem opazil sicer droben, za rock ideje, ki se v nekaterih obravnavani problem pa pomemben element. Tako kot točkah tesno pokriva in pove- več ničesar strah. Vsi se bojijo tebe, ker si nekaj. Si dan kluba, Tudi sam imam motor. no šolo. ki ie bil sredi devetde- rockerđdh komadih..." skim usmeritvam» ki prikazu- setih star dobrih dvajset let in Kaj Še Jim glasba pomeni? jejo in obravnavajo konkretne bil kandidat za sprejem v MC "Ne glede na to, o kateri roc- življenjske situadje, kot so hi- zujezmotorizmom.svobodo, poslušam heavy metal, pred- Rolling Bones. "Več mi o tej kovskd glasbeni usmeritvi je trost, ljubezen, prevara, svo skoraj povsod na slovenskem hitrostjo, moško grobostjo, vsem skupino Iron Maiden, svobodi ni znal povedati. Zanj govor, vse v svojih glasbenih boda, alkohol, droge, neprila- podeželju, predvsem pa v prikritim seksualnim nabo- Motorji me privlaäjo, ker mi manjših industrijskih leajih, se tudi v Žireh mladina kot jem in alkoholom. Zalo mla- . dajejo občutek svobode in ne- pomeni Harley Davidson Ameriko, Amerika pa je 'free izražanjili nosijo ideje neod- gojenost, upornost, smrt ipd- Nisnosti, svobode, pa tudi ide- de poslušalce ročka MC Rol- odvisnosti. V začetku moje country', puščava v Teksasu je moškosti in upornosti • to Rock prevladuje tudi na motorističnih zborih GORENJSKI GLAS petek. 1. julija 2005 GORENJSKA ' 5 V Pristavi Država za blejsko Pristavo še ni našla kupca. Izklicna cena je 372 milijonov tolarjev, fulija bodo v njej odprli galerijo. Renata Škrianc ni prišlo. Ministrstvo je Pri- dobička v višini 40 milijonov Društvom za razvoj umetno- ...................................... stavo ponudilo v odkup tudi tolaijev. Na ministrstvu za sti Bled in Galerijo Deva Bled • Blejska Pristava nima Občini Bled, vendar slednja kulturo so povedali, da mora- Puri, ki bosta v pritličju stav- sreče. Doslej noben projekt ni obstal. Tudi smelim načr- za to nima dovolj denarja, jo izplačati 18 sovlagateljev, be uredila galerijo. "Galerijo Blejski župan Jože Antonič je slednjim bi morali plačati do- bomo odprli najpozneje do tom Fundadje (ože Ciuha je dejal, da bi bilo za Pristavo brih $7 milijonov tolanev in konca julija, ministrstvo nam zmanjkalo moči. Mogočna stavba na odlični blejski loka- najd nadomestno stanovanje za stanovalko, ki še stanuje v Pristavi. je prostore, dobrih 200 kvadratnih metrov, dalo v trimesečno poskusno uporabo. Že- Država skrbi le za nujna limo si, da bi se pozneie lah- najbolje, če bi v njej uredili večkultumi center. "Rešitev dji pospeSeno propada, neu- je v uspešni prodajiin kupcu, rejena je tudi njena okolica, ki bi stavbo rešil pred propa- Posebne sreče očitno nima danjem. Občina je pred leti vzdrževalna dela, lani so ko dogovorili za podaljšanje, tudi država oziroma ministr* projektu Fundadje Ciuha temu namenili 261 tisoč to- saj bomo tako lažje uresničili stvo za kulturo, njena Ustni- dala 50 tisoč evrov nepovrat- larjev, letos pa je redno vzdr- projekt Oživimo Pristavo. Po- ca, saj jo je doslej neuspešno nih sredstev, ki so s propa* ževanje že stalo 28S milijo- leg tega bomo tudi mladim, prodajala. Izklicna cena za dom projekta za vselej izgub- nov tolarjev. Poleg prodaje Še neuveljavljenim umetni- objekt, ki meri dobrih 4000 Ijcni," je povedal Antonič. Dr- objekta premišljujejo tudi o kom dali priložnost za prvo kvadratnih metrov, je 372 mi' žava ima poleg neuspešnih lijonov tolarjev. Po neurad- prodaj težave tudi z izplači-nih podatkih naj bi eden od lom sovlagateljev. Trije naj- možnosti prenosa pravice uporabe objekta na enega od državnih javnih zavodov. predstavitev. Pripravljamo razstavo del impresionistov iz zasebnih zbirk, ki bodo pr- morebitnih kupcev v njej ure- emniki namreč tožijo državo IGjub slabim obetom s proda- vič predstavljene javnosti, in dil center za vzrejo lipican* in Fundadjo Jože Ciuha za jo pa naj bi Pristava še to po- kiparsko razstavo tudi za sle- cev, del prostorov pa namenil povračilo 4,4 milijona tolar- letje odpria svoja vrata. Mi- pe," je pojasnil David Rjazan- sobam za goste, vendar do jev, kisojihvložilivadaptad- nistrstvo za kulturo je pred cev iz blejskega društva za resnejšiii pogovorov doslq še jo prostorov, in izgubljenega dnevi podpisalo pogodbo z razvoj umetnosti. Pod Florjanovim varstvom 80 let V Besntci so konec tedna proslavili okrogli jubilej prostovoljnega gasilskega društva. Nastalo je pred 80 leti. Danica Zavrl Žiibir Besnica • Dve leti kasneie je bil zgrajen tudi gasilski dom in kupljena ročna brizgalna, ki je sedaj v tehničnem muzeju v Bistri. Gasilsko društvo je bilo tudi nosilec vaške kulture, imelo je prosvetni oddelek, v domu pa so prire-|aii ljudske igre in drvige prireditve. Omenimo še nekaj pomembnih prelomnic: leta 1940 je dobilo društvo prvo Kranj. Darses je v PGD Bes- neje pa z udarniškim delom in pomočjo krajevne skupnosti zgradi garažo, stolp in postavi električno sireno. Ob 60-letnlci so dogradili vodna bazena v Zabukovju in Zgornji Besnici, leta 1990 pa med prvimi blagoslovili kip sv. Florjana in od tedaj tradicionalno obhajajo Florjanove maše. Od leta 1997 je društvo Član Gasil-ske zveze mestne občine 1 motorno črpalko, leta 1953 niča prek 200 aktivnih čla- ^^ ,3 ^^rani so besniški gasilci podelili priznanje tudi prvo rabljeno motorno vozilo, po letu 1960 je zašlo v krizo in delovala je le operativna nov, imajo pa tudi žensko desetino. Jakobu Jerali. / fow: r.na do^i Osemdesetlemico so sla- ko vrtno veselico. Republiška Marjan Starman, lože Be- desetina. leta 1968 pa je spet vili kar dva dni; v petek zve- priznanja plamenica tretje Šter, Mirko Sušnik, Primož oživelo, dobi svoj prapor in čer s slavnostno sejo in po- stopnje so letos dobili: )anez Feme, Jan^ Gartner in Jure novo motorno črpalko rosen- delitvijo priznanj, v soboto Aibe, Tadej RihtaršiČ, Malej Ferlic, petnajstim veteranom bauerr. Leta 1982 je dobilo pa s sektorsko vajo društev Kodrič in Tomaž Marčun, pa so podelili spominska prinovo orodno vozilo, leto kas- z desnega brega Save in veli- občinska odlikovanja pa znanja. Za ljubilej novo vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Podbrezje je v soboto praznovalo 8o-letnico. Ana Hartvan nujen, Denar zanj smo zbirali dve leti. Del smo zbrali s članov, med njimi je 46 operativnih. Aljančič pravi, da podelili še odlikovanja. Gasilska odlikovanja tretje Podbrezje - Ob visokem jubi- prostovoljnimi prispevki in jim podmladka ne primanj- stopnje so prejeli Jože Sko-leju so člani PGD Podbrezje veselicami. Ob tej priložno- kuje» pač pa le kadra, ki bi dlar, Tone Markič in Janez gasilskim sti bi se za prispevana de- vodil mladino, Vozilo sta v Pave, odlikovanji druge mom pripravili slovesnost. narna sredstva iskreno za- uporabo poveljniku Petru stopnje sta šla v roke Iva gasilsko parado hvalil Še Občini Naklo, Ml- in parado vozil, vsi pa so naj bolj nestrpno pričakovali prevzem noveea vozila, vred nistrstvu za obrambo in Gasilski zvezi Naklo. Vozilo je res velika pridobitev za naše nega nekaj več kot iy milijo- društvo. Zadostovalo bo za Drinovcu predala botra Veronika Černilec in Franc Pretnar. Blagoslovil ga je domači župnik Janez Ribar. Čemilca in Boštjana Aljanči* Ča, dobitnika priznanj prve stopnje pa sta bila Janez ?!• rih in Drago Colnarič. Priznanje za posebne zasluge nov tolarjev. strokovne in lokalne potre- Na slovesnosti, ki se je je v gasilstvu si je prisluži "Nakup novega vozila, ki be," je pojasnil predsednik poleg župana Ivana štular- Ivan Drinovec. Praznovanje bo še posebej uünkovito pri PGD Podbrezje Boštjan ja udeležil tudi minister za se je nadaljevalo na gasilski hitrih intervencijah, je bil Aljančič. Društvo šteje 280 obrambo Karel Erjavec, so veselici z Monroe Bandom. KRATKE NOVICE POOgUBELJ Zmaga učencev iz Podljubelja v [jubljanskem Koloseju so pred nedavnim razglasili rezulta- te likovnega natečaja Embalaža je vsepovsod okoli nas, ki ga je razpisalo podjetje Slopak. Za sodelovanje so se odločili tudi učenci 4. razreda podružnične šole Podljubelj Zala Aha-čič, Astrid Brešič, Petra Dragičevič, Klemen Cotmajer in Aljo-Ša Srečnlk z učiteljico Janjo Černič. Zbirali so različno odpadno embalažo, iz katere so upodobili motiv neokrnjene narave. Izdelek je prepričal ocenjevalce, ki so povabili na podelitev nagrad zmagovalce v pokrajinah in državi. V kategoriii od 4. do 6. razreda so postali zmagovalci na Gorenjskem prav učenci Iz Podljubelja, ki so postali tudi državni pn/aki. Nagradili so jih z izletom v Gardaland in vstopnicami za kino. Uspeha je bil vesel ves kolektiv podružnice in tudi ravnatelj Stane Grum Iz OŠ Tržič. S. S. Tftžič Janez Jazbec novi tržiški svetnik Na zadnj? seji so tržiški svetniki potrdili mandat Janezu Jazbecu (LDS), ki je zasedel mesto nekdanje svetnice Bo* jane KaliSnik Sušnik (LDS). Ta je odstopila, ker zaradi Številnih obveznosti ne bi več mogla odgovorno odpravljati funkcije občinske svetnice. A. H. Prcodvor Z županom na sladoled Župan občine Preddvor Franc Ekar je pred počitnicami obiskal domači vrtec in ob tej priložnosti sto otrok vrtca Storžek Iz Preddvora in Čriček z 8ele pogostil s sladoledom. V vrtcu pa 50 županovo navzočnost izkoristili za podelitev Športnih priznanj "ciciban - planinec", saj je Franc Ekar tudi predsednik Planinske zveze Slovenije. Občina Preddvor ]e etošnje poletje zagotovila plačilo rezervacij v vrtcu za tiste malčke, ki jih starši med počitnicami vzamejo \z vrtca. D. Ž. Naklo, Podjetniki in kmetje nogometaši Nogomet je §e naprej med najbolj priljubljenimi športi Naklem. Tradicija nogometnih tekem med ekipami raznih poklicev In stanov se nadaljuje. Tako bo danes, u julija, ob 15. uri na nogometnem Igrišču pri Merkurju v Naklem nogometna tekma med obrtniki in kmeti, po tekmi pa bo družabno srečanje. J. K. T«žić Danes začetek tržiških prireditev Poletne prireditve so te tržiška stalnica. Letošnje se bodo začele danes, 1. julija, s koncertom Pihalnega orkestra Tržič in gostoma Alenko Godec in Tomažem Ahačičem - Foglom, pevcem YuKu Bande. Vse prireditve bodo v atriju občinske stavbe, obisk pa bo brezplačen. Do prvih dni septembra se bo zvrstilo nad 22 različnih prireditev. Petki bodo namenjen gledališkim predstavam in koncertom različnih zvrsti glasbe, sobote pa lutkovnim predstavam, glasbenim in plesnim showom ter najmlajšim. Ti si bodo jutri dopoldne lahko ogledali predstavo Ob krušni peČi, na grlČu sv. Jožefa nad mestom pa bo rockovski večer v okviru Festivala Mlaj,). K. U U U * Q 1 a n STE BREZ ZAPOSLITVE, MOGOČE CELO STARI 40 AU VEČ LET iN BI RADI DELALI? v proizvodnji smufl v Elanu uposlufemo nove sodelavce-ke na delovnih mestih, kjer ni treba Hneti dokončane sredrtje loW, obvezno ps je imeti veselje do dela, vrtrajnost in nekaj ročnih spretnosti. m Vse, kar morate storiti, je da napliete proinjo in jo v osmih dneh po objavi pošljete na naslov; Elan, d. d.. Kadrovska sluilia, Begunje 1, 427S BEGUNJE NA GORENJSKEM 6 GORENJSKA s. s j GORENJSKI GLAS petek, 1. julija 2005 Vroče V proračunu Ana Hartman nameravamo urediti še naj- ..............................................................................bolj kritično točko Cankarje- Tržič • Na drugi junijski seji ve ceste. Manjši del sredstev obdnskega sveta Občine Tr- namenjamo tudi Zelenici, žič so se svetniki najdlje zadr- nam je letos ni uspelo proda- žali pri rebalansu proračuna, ti. ki so ga nazadnje tudi spreje- Opozicijski svetniki so re-11. Ta predvideva za no mili' balansu oporekali. Anionu jonov več prihodkov v občin- Hrovatiču (LDS) se gradivo ni zdelo najbolje pripravljeno. "V tabelah bi morala biti raz- ski blagajni (2,49 milijarde tolarjev) in za 65 milijonov več odhodkov (skupaj 245 vidna realizacija proračuna milijarde tolarjev). Proračun- do l. junija, da bi videli, ali je ski presežek v tem primeru rebalans sploh potreben," je znaSa 38 trulijonov tolarjev. Župan Pavel Rupar je v razpravi pozdravil nov zakon o dejal, fanez Me^č (LDS) se je pritožil zaradi zmanjšanja sredstev za komunalno infra- financiranju občin. "Občine strukturo. Prvotno je bilo v so bile do sedaj preveč pod- proračunu namenjenih 498 hranjene. Zaradi novega za- milijonov tolarjev za komu- kona bomo Že v letoSnjem nalno in cestno dejavnost, s letu pridobili 80 milijonov to- sprejetim rebalansom pa se larjev. ki jih bomo porazdelili je ta znesek zmanj^ na 463 med nekaj večjih investicij, milijonov. Sicer pa večjih sprememb ta rebalans ne prinaša, " je pojasnil Rupar in dodal, da je Borul Safovic (LDS) je rebalans označil kot pred- in povo-lilno naravnan. "Na eni strani občini prek razpisov že uspe- s tem rebalansom popravljalo pridobiti 370 tisoč evrov za mo financiranje za neporav- projekt Natxjra 2000. nane obveznosti iz leta 2004, Župan se Že veseli začetka na drugi strani pa se loteva- gradnje nove kuriinice in ku- mo številnih investidj, za ka* hinje v vrtcu Križe, kar naj bi tere vemo, da jih bomo po občino stalo 70 milijonov to- stari praksi prepolovili/' jede- laijev, precej pa bodo morali namenili tudi novi kinodvo-rani. "Za večjo varnost otrok jai. "Sicer pa sem zelo vesel, da se že poleti pogovarjamo o Zelenici." KRATKE NOVICE jezfrsko Na Jezerskem Kmečke igre štirih dolin v soboto 2. )ulija bodo na spodnjem Jezerskem v dolini Dol že petič po vrsti Kmečke igre štirih dolin. Ideja, ki se je pred teti porodila domačinu Silvu Plazniku Kogar, vsako leto združi mlade in stare iz jelendola, Loma, Podijubelja In Jezerskega, da v tradicionalnih kmečkih igrah dokažejo svojo spretnost, iznajdljivost in hitrost. Dogodek Ima močan et» nololki pridih, sa] ekipe desetih tekmovalcev skozi tekmovanje predstavijo bogastvo običajev svojih dedov, ki so bil gozdarji, lovci in kmetje. Letošnji organizator, mladi Jezerja-nl, združeni v Klub center mladih Jezersko, tudi drugače aktivno skrbijo, da bi ohranili domačo kulturno dediščino in popestrili življenje "med gorami". U. B. KftANj Rešite so tri pokrajine Na pobudo svetnika Staneta Štrausa (LDS) je svet mestne občine Kranj sprejel pozivvladf, gorenjskim poslancem državnega zbora, gorenjskim občinam in drugim pokrajinam "Severozahodne Slovenije" ob sprejemanju zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Nezadovoljni so zaradi sprejemanja zakona po hitrem postopku brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi. Gorenjska je uvrIČena med višje razvite pokrajine in s tem prikrajšana za možnost črpanja iz evropskih strukturnih skladov. Ustrezno rešitev vidijo v delitvi na tri pokrajine, zahodno, osrednjo in vzhodno Slovenijo. D. 2. Nesreča v župana Kranjski župan Mohor Bogataj se je ta teden ponesrečil pri ogledu naravne znamenitosti v kanjonu Kokre. J ft i 4 k Danica Zavrl žleb ir klosti zatekali vaščani okoliških vasi in pozneje rokovnja- ^edoslje • Bil je namreč na či, o čemer obstaja več ogledu Šmajdovega gradu, najdb in pričevanj, ena od podzemne jame med Predos- njih tudi zapis v nemščini v .ljami in llovko, za katero )e časopisu Argo lil iz leta domačin Jože Dolhar že pred 1894, ki ga hrani NUK v časom dal pobudo, naj jo Ljubljani, ve povedati )ože Dolhar, Id je na občino naslovil pobudo, da bi opravili ar- strokovnjaki raziščejo. V d ru žbi s ode la vke Ta tj a ne KocjanSč, Milana Sagadina z heolo&ke raziskave in potrdili Zavoda za varstvo kulturne vire iz ljudskega izročila. V dediščine, predsednika kra- primeru ugodnega izida ra- jevne skupnosti Predoslje ig- ziskav bi lahko to območje naca Korenjaka, pobudnika uredili tudi za turistične ogle- Jožeta Dolharja in predstav- de. Ker naj bi raziskave finan- nice Lokalne turistične orga- orala občina, župan pa se o nizacije Kokra Nataše Kern vsem želi prepričati na lastne se je mudil na pečini nad Ko- oči, je bil organiziran teren- kro, pri tem pa se mu je pod sld ogled, pove Tatjana Koc- nogami odkmšil del brežine jančič, ki je na mestni občini in padel je približno deset Kranj pristojna za krajevne metrov v globino v Kokro. Id skupnosti. Čeprav je bil žu- je na tistem mestu globoka le pan primemo obut, mu je na kakih 30 centimetrov. Utrpel "kozji stezi'' nad Kokro spoje zvin roke v zapestju in drsnilo in zgodila se je nesre- noge v gležnju, poškodbe gla- ča. "Padel sem, preden sem ve in lažji pretres možganov, sploh kaj videl," nam je sredi Oskrbeli so ga v jeseniški bolnišnici, sedaj pa okreva v do- ru o ponesrečenem ogledu mači negi, so nam dan po ne- Šmajdovega gradu povedal sred sporočili iz županovega kabineta. tedna v telefonskem pogovo- E)omačln pod pečino, kjer se je pri ogledu Šmajdovega grad župan Mohor B<»laj. Pravi, menitev, lako da sedaj okreva občinskega denarja, bodo na- Po izročilu domaönov naj da je imel srečo, saj bi se lahko izteklo veliko slabše. doma. Z nadaljnjimi postop- daljevali, ko se župan spet ki za raziskavo območja, ki bi vrne na delo. To bo p» napo-bi se v podzemne rove med Zdravnik mu je predpisal mi- po Dolharjevem mnenju za- vedih iz županovega kabineta Predosljami in llovko v prete- rovanje in mč psihičnih obre- htevala okoli milijon tolarjev čez nekaj tednov. Jezerjanom lajša bolečine Ob občinskem in državnem prazniku so na Jezerskem odprli popolnoma prenovljeno zdravstveno postajo. Danica Zavri Žlebir jezersko • Zdravstvena postaja na Jezerskem od leta Pet milijonov tolarjev je stal sto pacientov. "Glavarina" radi Česar je ob nujnih do-zobozdravniški stol, kjer bo je tudi razlog, zakaj jezer enkrat tedensko še naprej delal zobozdravnik Niels odzivni Čas zelo ska ambulanta ne obratuje dolg. Iz kranjskega zdrav-več kot enkrat tedensko, je stva in zobozdravstva se je 1960 domuje v prostorih, ki Udir, dr, stom,, torek popol- pojasnil Franci Bečan, dr slovesnosti na Jezerskem so včasih pripadali zadrugi. ^^ P^ ^^ dan za zdrav- med., namestnik direktorja udeležilo kar nekaj ljudi. Od Kmetijske zadruge Slo- Barbaro Vencelj, dr. Zdravstvenega doma Kranj, med njimi tudi direktorica ga so jih predlani tudi kupi- med. Takrat pride tudi po V slavnostnem nagovoru je Zobne poliklinike Kranj li, nato pa pri ministrstvu za 5° pacientov, pove mlada poudaril, da je ambulanta Mojca Furlan, dr. stom, pa zdravje kandidirali za de- zdravnica» ki sicer dela vur- za krajane izrednega pome- glavna sestra zdravstvenega nar. Odobrili so jim 10,5 gentni ekipi prehospitalne na, ker jim je blizu, žal pa je doma Marija Kejžar, v am- milijona tolarjev, vsa nalož- enote v Kranju, na Jezer- to od Kranja najbolj oddalje- bulanti pri zdravnici pa dela ba z nakupom prostorov in skem pa oskrbuje okoli tri» na zdravstvena postaja, za- Tatjana Danilo>ič. medicin* opremo vred pa je stala 43 milijonov. Opremo je zagotovil Zdravstveni dom Kranj, zobno ordinacijo pa so opremili Jezerjani sami. 10% popust v juliju in avgustu na beton in prevoz z avtomešalcem v betonarni Podbrezje. CESTNO PODJETJE KRANJ, 8 :::: „i t!!: M« »«A»«« hn n:::: K ••t« t! s: t' [ / m Ö. stanovn i h @)g-glQS. si C0REN)5K1 GUS petek. J. julija 2005 JADRALNO PADALSTVO železniki Domačini so se izkazali Ob odlični organizaciji kluba jadralnih padalcev Krokar iz Železnikov je biia izpeljana §e ena tekma v jadralnem pada ^tvu. Odlično so leteli piloti domačega kluba, tako je zadnji dan zmagal Klemen Peljhan» bolje pa se je odreza reprezentant, letos zares v odlični formi Gašper Prevc. Prav vse dni je diktiral hud tempo in priganjal konkurenco, na koncu mu se mu je uspešno postavil nasproti le Aljaž ValiČ iz Ajdovščine, prav tako reprezentant, ki ga je prehitel za pičlih 42 točk. L E. barcaffE L& /i y • : • rx TelekomVJ fm) , 2. in 3. julij 2005 Maraton FRANJA t»rcaff« 156 km Mali Maraton FRANJA MTBl 97 km 54 km 32 km 20 km MTB2 Družinski maraton Preizkušnja za otroke Šuti ifi dJj v BTCQty^if LjuMj^fu z bcgdtin ipreDüfn'^o pnpjootn konomrt TABU Sf XXXX Mercator RlprimorJ* PtUJAVe in informacje na: ^ v wvf«ti vilkolevj n www»franj«.i>rg I tim^l A na mivki Na Corenjskem so se Igrišča z mivko že dodobra ogrela, naslednji konec tedna pa se začenja nova serija popularnih turnirjev Siemens Masters Vilma Stanovnik v moški konkurenci končal ....................................... po željalj Roka Satlena in An- Kran), Ško^a Loka - S serijo dreja Flajsa (Reebok Oakley), tumiriev za Poka! ki sta v finalu ugt^ala Igorja je že maja tudi na Gorenj- Grilca in Sandija Pivka (Poko skem začela letošnja sezona jedu). Med dekleti sta slavili NJa novih Sonja Borovinšek in Andrefa je Odboj- DrevenSck (DB), drugo mesto kaxski klub Triglav Kranj za- pa sta osvojili Taja Ver^ič in ključno tekmovanje organizi- Meta Dagarin (Team sport igriščih kluba Kanu ledna mn^ld GaaJ). Vse pa je že pripravljeno za zadnjem tui- začetek nove popularne serije* nirju veselila Jani Makovec Potočnik /ßrp? snr petih turnirjev v odbojki na mivki Siemens Masters, ki jih ženski konkurend pa tudi letos organizira Odboj- Na turnirju v Skofjl Loki je bilo konec tedna dobro vzdušje, karska zveza Slovenije. Prvi izkazali pa sta se tudi domačink« Meta Dagann m Taja turnir bo 8, in 9, junija v Verčič. Portorožu, sledila pa bosta turnirja na Gorenjskem, Tako prav tako v okviru Kranjske tudi za državno prvenstvo minulo soboto tudi na novih si bomo drugi turnir v okviru noči, 29. in 30. julija v Knnfa Zaključni turnir pa bo znova sta slavili Mateja Veber in Jelena Strel Kosmač ()elä - Ma-lejä). Se kako zanimivo ie bilo igriščih den v Blejske no6 ogledali 22. in 25. Sledil bo turnir v Izoli, ki bo 5. od 12 turnir julija na Bledu, tretjega pa, in 6. avgusta in bo hkrati štel rožu. avgusta v Na Podnu slavili Cehi m Latvijke Kar nekaj razburljivih tekem so si lahko ogledali številni ljubitelji dvoranskega hokeja. Vilma Stanovnik ralci Akcenta Sparte iz Pia- ekipi Sparte v boju za tretje nirja je bila Finka Reija Nie- ....................................... ge, v ženski konkurenci pa je Škofia Loka • V Skofii Loki je slavila ekipa Talasija iz Latvi- mesto pomerila z moštvom Fireballa iz Švice. Domačini minen, najboljši strelec pa G ora zd Tome. Številni gledalci so lahko domaČi FBC Loka Spiders je, ki je v velikem finalu z re- so bili boljSi 3 : 2. Dober na- pripravil velik mednarodni zultatom 4 : 2 ugnala doma- stop je uspel tudi mladi slo- spremljali tudi zanimivo tek- turnir v hokeju v dvorani. Po čo ekipo FBC Loka Spiders, venski reprezentanci U 19, movanje v tako imenovanem tridnevnih ogorčenih bojih Moška ekipa "pajkcev" se je ki je na turnirju osvojila peto teestaylu, ko so se izkazali so pokal za zmago dobili is- po porazu v polfmalu proti mesto. Najboljša strelka tur- virtuozi z žogico. bcuteksvobo v I cutek sreče... Uživam na počitnicah z BMW-jefa- . f J' A 7 dlLEAflNa K ^ i p : Ph nakupu noveQd vozila BMW smo zs vas pripravili prijetno presenečenje. Izbirate lahko med dvema paketoma: družinski paket rn aktivni paket Vse infomnaciie o akdji dobite v pooblaščenih prodajnih salonih Inovativno fmanciranje; 30% vrednosti vozila plačate ob nakupu (finančni tizing); 6 mesečni odlog piačil (brez obresti}; nizki mesečni obroki. Avto Aktiv d.o.o., CdSla v Mes(r>i log SSa. 1000 Ljubljand, lel. 2d 03150, Avto AMhr PSC Trzin. Ljubijanskd cesta 24,1236Tr7rn, iel.01 S60 00, Avto Aktiv d.o.o.. PEMsHbor, Zdgrdbžka cesta 2000 MariDof. tel.; 02 46 01 000. Avto Mothr d.o.o., PE Ko0er, šmarsKd cesta 2,6000 Koper, leL OS 625 03 33; Seimard.o.e., Manbonka 119,3000Colj$. tel: 03 000, Makoma d.o.o., Sršijio 2.8000 Ne^o mesto, tel.: 07 39 34 2IS, Avto S«tflct d.o.o., InduaTnjska cesTS 9, KrombefK 5000 Nova Gonca te«: 05 330 60 60 VaifInaninI partner SpartiasMO UasIng, družba 2d fin^irsnje, do.o., Duna^ka 63, Uublians. lel.: 01 309 23 80 Naslova prvakov niso obranili S finalnim turnirjem se je končalo državno prvenstvo v hokeju na rolerjih, naslov prvakov pa so hokejisti Mission Ase Naklo morali po treh letih predati ekipi Efaatt Utika Vilma Stanovnik )esenice • Po treh letih pri-ik mata med slovenskimi ekipami v hokeju na rolerjih, ko ie pokal hranilo moštvo Mission Ase Naklo, je pred zadetkom letošnjega finalnega turnirja na Jesenicah znova dobro kazalo, da bo pokal za najboljše ostal na V sklepni del državnega prvenstva, ki je konec tedna potekal v Podmežali, se je namreč uvrstilo osem ekip: Ebatt Utik, Dolenjske Topli- Hokejisti Mission Ase Naklo so se letos morali zadovoljiti ce. Dinamiti Horjiil, Kranj« 2 naslovom državnih podprvakov. ska Gora, Scorpions, Mission Asa Naklo, Troha pub in Strele. Tako so Naklanci na prvi premoč 2 : 1 ekipi Ebatt Uti- tekmi komaj, z rezultatom 3 ka, id se bo do prihodnje se- Toda športna sreča tokrat : 2. premagali moštvo Dina- zone ponašala z naslovom ni spremliala hokejistov mitov iz Horjiila. V polfinalu dižavnili prvakov. Mission Asa NaWo, ki so za so bili nato 5 :1 boljši od eki- Kljub zaključku sezone nameček na zadnjem tur- pe Dolenjskih Toplic, v reprezentante v "in line" nirju ostali tudi brez treh zadnji finalni tekmi, kije bi]a hokeju od 9. do 16. julija poškodovanih odličnih igralcev. napeta in izenačena vse do čaka nastop na svetovnem konca, pa so morali priznati prvenstvu na Finskem. GORENISKI GUS petek» L julija 2005 •ft «•ft ftft : ftft ftft ftft ftft ftft ftft vil ma .stü novn ik (§>g^das.si 9 Na prvo veliko Medtem ko naši športniki uspešno tekmujejo na sredozemskih igrah v Almerii, pa jutri na olimpijski festival evropske mladine odhaja kar 54 slovenskih športnikov. Vtlma Stanovnik Kranj • Te dni je središče iportnega sveta na sredozemskih igrah v Španski Almerii. Medtem ko so nekateri športniki nastope že kon-£ali» pa so se za druge Šele učeli. Naši tekmovalci so do včeraj osvojili že 21 odli-dj. od tega kar 12 plavalci, ki so v sredo že prišli iz Španije. "Cilj vsakega Športnika je dober rezultat in takšnega želim tudi vam," je po pri-hodu iz Almerie na kranjskem letnem bazenu dejal dobitnik treh odličij na sredozemskih igrah Emil Ta-hirovič, ki se je že nekaj ur kasneje udeležil priložnost- Slovenska delegacija najmlajših olimpijcev se je predstavila v Kranju. / ne predstavitve naše ekipe. ici jutri zjutraj odhaja na Igre dobro izkoristite," je prijetnega druženja z vrst- šper Mulej iz Lesc, plavalci Robert Vovk iz Radovljice. Robi 2bogar iz Begunj, VIII- poletni olimpijski fe- mladim reprezenlantom za- niki iz drugih držav. Med stival evropske mladine v želel vodja naša delegacije športniki, ki potujeio na Ugnano v Italijo. Tam bo Darian Petrič. Miroslav Ce- poletni olimpijski festival Nika Kariina Petrič iz Kra- našo državno zastopalo kar lar, olimpijec in ambasador evropske mladine, so tudi za šport, fair play in strp- Gorenjci: atletinji Saša 54 športnikov jn Športnic. "Za veČino bo to prvi stik 2 velikimi tekmovanji, zato nost, pa je mladim zaželel tako dobrih rezultatov kot KampiČ iz Kranja in Anja PÜC iz Medvod, kolesar Ga- nja in Anja Ribnikar iz Du-pelj, V ženski rokometni ekipi je tudi Saša Črtalič iz Tržiča. Postavni dekleti ga nista motili Zmagovalec Kriterija Medvod je Ljubljančan jure Kocjan. Preostali mesti na stopničkah sta osvojila Gorenjca, Miha Švab in Uroš Šilar. Maja Bertonceu Medvode - Torkova revijalna dirka v središču Medvod se je začela v dežju, a se je kljub temu ob öoo m dolgem krogu zbralo kar precej gledalcev, ki so prišli navijat za naše najboljše kolesarje. Proti koncu kvalifikacij se je vendarle zlilo, tako da je finalna vožnja z 19 kolesarji potekala po skoraj povsem suhi cesti. 'Sedaj bo pa bolj letelo," je ob progi komentiral Miran Kavaš, trener Save, ki je v boju za zmago imel kar nekaj fantov in dodal: "Možnosti so le, če bo prišlo do bega." Njegove besede so se kmalu uresničile, saj so se Že petih krogih od skupno ^desetih od skupine odlepili Štirje kolesarji, med katerimi je bil tudi Savčan Uroš iilar. Po nekaj dobrih sprin-tih je pridno nabiral točke in Se boril za zmago z Juretom Koc ja nom (z Radenske Roga, kluba, ki je organiziral oiedvošld kriterij. Iz ubežne- ga paketa je le nekaj kiogov je tako v cilj kot zmagovalec pr^ pa je bil Član Save, je bil sprinter, tako da je bilo tole Andreju Hauptmanu {v ospredju, zadaj Savčan Rok )erše] je sicer uspelo priti v finale, kjer pa mu ni šlo vse po načrtih. / fo(o cof«td Z dvignjenima rokama se vozi za novomeško Krko, nega dela, povedal: "Nisem pred ciljem uspelo skočiti Mihu Švabu iz Vetrna. V cilj je pripeljal kot prvi ter z dvojnimi točkami prišel na končno 2. mesto. Preostale pripeljal 2i«lelni )ure Kocjan . z 2. mestom zadovoljen: danes kar dobro. Ko je napo- z Viča: "Počutim se res lepo, "Proga je bila zaradi vreme- vedovalec govoril točke, sem še posebej, ker je tukaj veliko na še težja. Skoraj mi je preslišal, koliko zaostajam za mojih navijačev. Lepotici, ki uspeb zmagati." Na 3. me- Kocjanom. Ubežniki nismo sta se vso dirko pred nami stu je pristal zy-letni Uroš Ši- bili složni, nobeden ni hotel wžrdke je ujela skupina in vozili v avtomobilu, pa me lar iz Kranja, ki je med nasto- vleči. Tole nagrado za tietje ^ novih točk za Šilarja ni btionič. nista prav nič motili." Miha pom pevke Alye, ki je prišla Svab. ki že drugo sezono na oder po koncu tekmoval- mesto pa si bom s fanti razdelil." CORENISKI SEMAFOR KOLESARSTVO Rezultati Krhenja Medvod; 1. Kocjan (Radenska Rog), 2. Švab (Krka). 3. Šilar (Sava), 4. Keiner, 5. Božič (oba Perutnina), 6, Kefkez (Sava), 7. Hauptman (Fassa Bortolo), S. T. Jerše (Sava), 9. Stare (Perutnina), Kranjec (Lo-borika). M. B. 7. kolesarski vzpon na "Katarino": absolutno moški: 1. Afič (Poljane) 36:54, 2. Hočevar (Križe) 38:25, 3. Rogelj (Ljubljana) 39:15; ženske: 1. KriŽniČ (Ljubljana) 49:52, 2. Praprotnik (Rakovnik), 3. Podgoršek. Po kategorijah so zmagali: Anže Žitnik (Medvode), Tilen Hočevar (Križe), Simon Allč (Poljane). )ože Rogelj (Ljubljana), Andreja Križnič. M. B. JADRALNO PADALSTVO 200C RezuHatj skupno: ). Aljaž Vaiič (1S93). 2. Gašper Prevc (1851), 3. Primož Podobnik (1804). vsi Slo; Skupno ženske: t. Katarzvna Gruzelevvska POL. I. E. TEK $. tek po ulicah Radovljice Zmagovalci po kategorijah: deklice do 13 let - Vesna Alp-ner, dečki do ^3 let - Jaka Uzar. deklice do 15 let • Marica Šolar, dečki do 15 let • Marko Alpner, moški od do let • Uroš Tomec, mošk^ od 20 do 29 let-Tadej jensterle, moški od 30 do 39 let • Marjan Zupančič, moški od 40 do 49 (et Frar^c? Teraž, moški od 50 do 59 let • Štefan Lešnik, moški nad 60 let • Peter Pajk, ženske od 16 do 19 let • Anja Kopina, ženske od 20 do 39 let - Petra Crimani, ženske od 40 do 49 let - Sabina Jovan. V. S. ŠPORTNO PLEZANJE Tekma v balvanskem plezanju ŠkoQa Loka 2005 cicibanke: Nina Kosterov-jazbec (AO Kranj) cicibani: Domen Škofic (ŠPO Radovljica) ml. deklice: Polona Dobrovoljc (ŠPK Andreja Kokalja) ml. dečki: TIm Costinčar (ŠPO O.omžafe) st- deklice: Leja Kos (ŠPO Tržič) St. dečki: Cifil Vezonik (AK Ravne) kadetinje: Mateja Hohkraut (PK Laško) kadeti: MIha Britovšek (Slovenj Gradec) mladinke: Mina Markovič (Ptuj) mladinci: Rok Klančnik (Slovenj Gradec) članice: Katja Vidmar (PK Škofja Loka) člani: Jaka Prijatelj (AO Lj. Matica) BALINANJE 1. gorenjska liga, 9. kolo; Adrijan Črnivec : Jurč Blejska Dobrava 4 : 14, Bratov Smuk : Žin u : 6, Rogovila TELETA : Trata Vedrialp lO: 8, Sava : Huje 8 : ^o, Podnart: Visoko Rapa 10: 8. VRSTNI RED: Huje 27, Rogovfla TELE- TV 19, Trata Vedrialp 18, Visoko 16, jurČ Blejska Dobrava 15, Žiri in Bratov Smuk po \2, Sava 10, Adrijan Črnivec in Podnart po 3. S. S. KOLESARSTVO B u KO VŠČI CA Blaža Klemenčič bronasta Na EP v maratonu za gorske kolesarje» ki je v nedeljo potekalo v Nemčljt, je Slovenijo kot edina zastopala Blaža Klemenčič. Za tzo km dolgo progo je porabila dobrih pet ur in si prikolesarila bronasto medaljo. "Sem zadovoljna. Pn/o mesto mi je bilo tokrat nedosegljivo, za drugtm pa sem za* ostala le dobro minuto. Že ob koncu prvega 60 km dolgega kroga me je začel boleti hrbet In po dirki sem bila res zelo utrujena." je povedala Klemenčičeva, ki ji je sicer kljub bolečinam v hrbtu dovoljeno normalno trenirati. M. B. Topol Peter Žonta z rekreativci na Katarino "Sem poškodovan in enkrat tedensko hodim k zdravniku po injekcijo. Danes sem bil prvič na rekreativni tekmi in bilo je kar naporno. Dal sem vse od sebe in pristal v zlati sredini,*' je po koncu kolesarskega vzpona iz Medvod na Katarino povedal smučarski skakalec Peter Žonta iz Ljubljane. Za zmagovalnim Časom sicer enega boljših rekreativcev Simona Aliča iz Poljan (36:54), ki pravi, da ima v primerjav) z drugimi na kolesu letos malo kilometrov * 2.500, je zaosta za osem minut. M. B. 10 II vilma .sta novnik i§>g-glas~s i G0REN|SK1 GLAS petek, 1, julija 2005 VABILA PRIREDITVE Dan ženske kpšarke • jutri, v soboto, se na Jesenicah obeta velik Športni dogodek, dan ženske košarke. Člani doma* čega kluba bodo poskrbeli za program od 10. do 20. ure. Zvrstile se bodo košarkarske tekme pionirk, kadetinj, danic in veterank. Nastopili bosta tudi ekipf košarkaric jedinstvo iz Tuzle. Ob uri bodo odprli prenovljeno košarkarsko igrišče v Športnem parku Podmežakla. I. R. Planina 2 street ball turnir • Mladi iz krajevne skupnost Bratov smuk jutri, v soboto, pripravljajo turnir v košarki. Ob 10, uri se bo začel na igrišču ob garažah A, Dodatne informacije in prijave po telefonu 040/867 847 (jan). V. S. Bajdov pokal • Športno družtvo Jedro Tržič vabi vse ljubite* je šahovske igre na odprti šahovski turnir za prehodni Baj* dov pokal. Tekmovanje bo jutri, v soboto, ob 10. uri v gostišču Pri Bajdu v SeniČnem pri Golniku. Igralo se bo 9. krogov, s tempom 10 minut na igralca, šahovske rekvizite priskrbi organizator. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja, v prijavnino je vključena malica. Informacije: Jože Prašnikar, telefon: 04/5963-721 ali GSM: 040/238-150. O. O. Ponedeljkovi turnirji v Sobcu • Za popestritev turistične ponudbe ŠD Corenjka Lesce tudi letos organizira Šahovske turnirje v turističnem kampu Šobec. letošnja serija devetih turnirjev bo potekala vsak ponedeljek v mesecu juliju z začetkom ob iS. uri in v mesecu avgustu ob ij. uri. Šahovske rekvizite zagotovi organizator, rezultati se bodo upoštevali tudi za slovenski rating. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja.Dodatne informacije: Janez Petrovič, CSM: 041/406 369 ali na elektronski naslov: ga.notd(3isiol.net. O. O. Lokostrelski turnir - ŠD Partizan in LZS bosta naslednjo soboto, 9. julija, organizatorja lokostrelskega turnirja v disciplini gozdni krog (forest round). Turnir bo na Kamnitniku v bivši vojašnici v Škofji Loki, več informacij pa dobite po telefonu 041 /80S 062 (Justin). V. S. Balinarski spored • 11. KOLO: super liga (sobota ob 17 00) • Lokateks Trata : Ilirija ZabiČe, Bistrica : Sloga, Krim Špica : Center Pekarna Vrhnika, Hrast 8fagomix : Bistrica; 1. liga (sobota ob ^7,00}' Planina : CUas Karcher Mengeš, Prim-skovo : Železničar; 2. liga vzhod (sobota ob 10.00) • Mirna : Čirče VAN-DEN, Fužine : Tržič, Radovljica Alpetour: Velenje Premogovnik; 1. gorenjska liga, 10. kolo (danes ob 17.00) - Jurč Blejska Dobrava : Žiri, Bratov Smuk: Trata Ve-drialp, Sava : Visoko Rapa, Podnart: Adrtjan Črnivec, Ro-govila TELE-TV : Huje (že odigrano): 2. gorenjska liga, 9. kolo (6. julija ob 17.00) - Zarica : Center, Jesenice Gradiš : Milje, Loka 1000 : Kres javcrnik, Lesce : Huje Kokra. S. S. BOKS Alen nI imel sreče Kranj - Perspektiven kranjski boksar Alen KušlakoviČ (BK Casino Max) je nastopil na kadetskem evropskem prvenstvu na Madžarskem. Že v osmini finala ga je po točkah i6 : 18 premagal evropski prvak Rus Aleksander Vasilijev. "Žal Alenu Žreb ni bil naklonjen. Čeprav je bil odlično pripravljen," je po vrnitvi domov povedal trener kranjskega boksarja Dušan Čavič. V. S. Rodio Tfi9loY® Pfri3lo/ekCoreiO^ M» Tr^ jBMnXo o, Trg Toneta bitoi« 4 ^tTOJR'OC* STEREO. RDS na freicvencah 96.0 GORENJSKA 10l.5'KrftnJska6ofa; lOt.l-fiohinj Svet zavoda Ljudska univerza Tržič razpisuje prosto delovno mesto direktorja/lce. Kandidati/ke rTK)f3io izpolnjevati pogoje» ki jih določa tretji odstavek 16. člena Zakona o izobraževanju oörasJih (Ur. I. RS; št. 12/96). Direktor bo imenovan za 5 let. Kan^(dati/ke naj pošljejo pisno pri>avo z dokazih o izpdnjevanju htevanih pogojev, o dosedanjth delovnih izkušnjah in kratek življenjepis v 15 dneh po objavi na naslov: Svet zavoda Ljudska unK«r- za Tržič. Šolska ulica 2. 4290 Tržič, s pripisom: za razpis direktorja/ce. Kandidati bodo obveščeni o r^iri v zakonitem roku. na šoli zakon Učenci na Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi so se ob koncu šolskega leta razveselili posebnega priznanja in nagrade, ki so ju dobili kot ena od petih najbolj športih šol v Sloveniji. Vi lm a Stan ovn i k Gorenja vas • "V okviru Ministrstva za Šolstvo in šport je Zavod za šport Slovenije pred začetkom zadnjega §oI* skega leta prvič razpisal tekmovanje za najuspešnejšo šolo v interesnih programih Športa otrok in mladine. Sole so zbirale točke glede ria ponudbo Športnih programov, ki so jih orno učencem. Mi, ki na Šoli že dolga leta skrbimo za kar se da pestro športno ponudbo svojim učencem, smo se takoj odločili, da sodelujemo r\a tekmovanju. Na koncu pa smo se prejšnji teden, ko je bila sklepna slovesnost Ljubljani, razveselili priznanja za najuspešnejšo Športno Vsako leto na gorenjevaški osnovni Šoli nagradijo najboljše Športnike in športnice. šolo v Sloveniji Če sem čisto ^ najbolj izstopajo po razno- Točke so mladi gorenjevaški tonu, atletiki, odbojki... celo natančen je takšno prizna- vrstnih športnih dejavno- šolarji nabirali v tako imeno- plavanju, čeprav imamo na nie dobilo Det šol v Sloveniji P^^^ profesor telovad- vanih športnih programih bližji bazenv Kranju. Seveda' be in podravnatel] na Osnov- Zlati sonček, Krpan, Nau6- mo se plavati, Hura, prosti pa je na Šou še vedno močnaj ni Šoli Ivana Tavčarja v Gore- mo se plavati. Hura, prosti košarka in tudi plesna skupi--^ nji vasi Izidor Selak, ki je za- Čas in seveda na različnih na Step ima lepe rezultate,'' gotovo med najzaslužnejši- da je gorenjevaška njih od lokalnih do državnih. šolskih Športnih tekmova- pravi Izidor Selak mi. osnovna šola zadnjih dvajset "Po izstopu iz Šolske košar- Poleg priznanja so se obl koncu šolskega leta v Gore^ let vključena v najrazličnejše karske lige, ko smo se, zaradi nji vasi razveselili tudi sto športne programe. zapleta in razočaranja, ker petdesetih tisočakov oagra- "Moram povedati, da brez smo sodebvali z Oš Poljane, de. ki jo je dobilo vseh pel podpore vseh zaposlenih na odloČili, da iz lige izstopimo, najboljših šol. "Del nagrade Šoli ne bi šlo. prav tako veliko smo v šoli imeli več moči, smo že porabili, saj smo naj- pomeni sodelovanje s Šport- časa in denarja, da se inten- uspešnejše špormice in nim društvom BlegoŠ, naša zivneje posvetimo tiidi dru- Športnike šole peljali na izlet Šola pa je tudi oi^aniziraJa gim športom, ne zgolj košar- v Vintgar in Terme Bohinj, več tekmovanj. Zelo dobro- ki. Sedaj nam ni žal, saj smo Na šoli imamo namreč že vr- došla je bila ob tem tudi po- otrokom ponudili res najraz* sto let zanimivo akcijo izbira- moč naše lokalne skupnosti, saj smo na primer letos samo lične j še športe in vsi imajo več možnosti izbire. Tako so nja najboljših športnikov in športnic šole. ki vsako leto na Izidor Sel a k s priznanjem za prevoze na tekmovanja po- uspešni v smučarskem teku, koncu dobijo simbolične rabili okoli 700 tisoč tolar- biatlonu, smučanju, namiz- praktične nagrade," je tudi \ev," poudarja Izidor Selak, nem tenisu, tenisu, badmin- povedal Izidor Selak. SAH LOKOSTRELSTVO Sitar tretji na svetovnem prvenstvu Odprti mednarodni turnir Kranja Stražišče- Od 28. junija do 6. julija poteka v telovadnici Za^ Dvorje, Madrid-V sredo sov Dvorjah pri Cerkljah domačinu, voda Prošport v StražiŠČu 2. odprti mednarodni Šahovski lokostrelcu Oejanu Sitarju, ki se je s svetovnega prvenstva v turnir mesta Kranj, katerega organizatorje šahovska sekcija tarčnem lokostrelstvu iz Španskega Madrida vrnil z bronas-Tomo Zupan Kranj. Na tekmovanju letos nastopa 53 igral- tim odličjem, priredili sprejem. Za uspeh mu je poleg večine cev in igralk, od tega pet mednarodnih mojstrov, sedem sokrajanov, ki so z velikimi pričakovanji spremljali tek-mojstrov FIDE in ena mojstrica, skupno ima 41 igralcev movanja, čestital tudi cerkljanski župan Franc čebulj. Sitar, mednarodni rating. Lani je zmago slavil ruski velemojster ki je pred Štirimi leti v isti disciplini osvojil naslov svetovne-Oleg Kornejev, ki pravkar nastopa na evropskem prvenstvu ga prvaka, je bil tretjega mesta zelo vesel. ''Kolajna na sve-V Varšavi. Letošnja favorita sta slovenski mednarodni moj- tovnem prvenstvu mi pomeni zmago/' je povedal. A- H. ster Matej Šebenik in bolgarski mednarodni mojster SaSo Nikolov, od gorenjskih predstavnikov pa je največ pričakovati od izkušenega jeseniškega mojstra FIDE Vojka Mencingerja (ŠD Corenjka Lesce). Zanimiv bo tudi nastop državnega prvaka v kategoriji do 16 let Alena IHasanagiČa (ŠD Jesenice), večkratne državne prvakinje, še ne "ić-ietne MIše Hre-nie (ŠD jesenice) In 10-letnega državnega podprvaka Cala Drnovška (ŠS Tomo Zupan Kranj). Tekmovanje spada sklop priprav Šahistov ŠS Tomo Zupan Kranj, ki bodo letos nastopili v prvi državni ligi, hkrati pa je priložnosti za vse, zlasti mlade, za pridobivanje izkušenj, mednarodnih rating točk in osvojitev kategorij. Partije poteka/o vsak dan od 18. ure do 22.30, v soboto pa še od 10. ure do 14.30. Vsi ljubitelji kraljevske igre ste vljudno vabljeni, da si partije ogledate v živo, saj je vstop prost. Partije si lahko ogledate tudi na spletnem mestu:http://w/ww/.sah-zveza.si/rez/0506/kranj/ si. O. O. podaii$an delovni čas-i-M- H-i-cpo(jal|san de^ 9 i Odprto: ponedeljek • petek 8.30- sobota S.OO četrtek 8.30 19.00 17.00 Hol'v K£. A^i&s? SAnieot hkrfe St/^^ik« t Trgovine Hof er v vas j bližini: B Mach/BofOvQ« G K1aMfurt/C«lov«c Izcldki so lahko v m^iićnih embalažah. V vsaki od poslovoJnic bosl^ nd&li eoo vrsto embalaž«. Prodaja samo na kontne porabnike. Vse cene se nan^^iO ne izdelke brez dekoracijskega materiala. Na sJik^ so U>di predlogt ?a serviranje. Tiskovne r^apake niso i?ključeoe Cene v SIT so sariM) informativne ifi odvisne od valutnih razmeni. □ vniicvftel^k □ Sbemdorf/Oobria vas V6li(annArt(t/VeKkovec loic KOSNJEK v Župnijski cerkvi sv. Petra v kljah, blagoslovil nova vrata v vetnika podružničnih cerkva ...................................... Naklem. Ob 17 45 bo v kuJ- zakristijo in skJadiŠče. Prvo na Okroglem in v Strahinju. Naklo • V Naklem prainuje- turnem domu Iane2a Filipi- leto je župnik v Naklem. Pred nekatere verske simbole in motive iz narave, kot so 250-letnk0 dograditve Ča kulturna prireditev, na ka- tem je bil 17 letv Ribnici. tupnilske cerkve sv. Petra, teri bodo sodelovali Kvintet "Vrata so bila potrebna obnove. Ko sem zvedel za Ma- grozdje, klasje in rože. Cerkev je vedno sprejemala narodne motive. Vrata sta izde- Ob tej priložnosti so župnij- Gorenjci, mešani pevski ski urad in sekcija zgodovi* župnijski pevski zbor in tevža Balantiča iz Zgornjih 'iarjev in muzealcev izdali kvintet Vedrina. Na predsta- Dupelj, ki zna odlično rezlja- lala mizarja Marjan in Jože faijižico Naklo» vodnik po vitvah bosta o vodniku govo- ti kipe in izdelovati lesoreze. Lukanc iz Spodnjih Dupelj. ^pniji, ki ga bodo predstavili jutri. 2. julija. Ob 16.30 bo rila umetnostna zgodovinar- sem ga povabil k sodelova- ZdružUo se je delo obrtnika Ponosni na nova vrata. Od leve jože in Marjan Lukanc, ka Magda Miklavčič Pintarič nju. Za nova vrata je izrezljal in umetnika, kar je značilno Matevž Balantič, naklanskf župnik Maks Ipavec in misijonar Predstavitev v podruinični in Damijan Janežič. 12 čudovitih prizorov iz živ- za Cerkev. Vrata so se odlič- P®*®'' ^irov. / o^ki ^kvi sv. Marije Magdalene V naklanski farni cerkvi je ljenja Cerkve: apostola Petra, no ujela z baročno cerkvijo. ^ Okroglem, ob 17. uri v Mružnični cerkvi sv. Mi- bilo slovesno že v nedeljo, ko ki je zavetnik župnije, apo- ker je barok zelo razkošen, " vrata. Naredil jih je mizar izrezljal motiv s slike Leopol je župnik Maks Ipavec, rojen stola Pavla, Marijo Magdale- je povedal župnik Maks Ipa-Wavža v Strahinju in ob 17.25 Gorenjec iz Zal<^a pri Cer- no in sv. Miklavža, ki sta za- vec. Tudi župniSče ima nova Košmrlj Jezus izroča Logatca Petru 12 S i mon, subic si COREN)SKI GLAS petek, 1. julija 2005 Volčji potok Neurje pustoSilo po Kamniškem Sredina nevihta z močnim vetrom je dodobra razdejala golf-sko igrišče v Arboretumu. Po prvih ocenah je popoldanski vrtinčasl veter podrl več kot sto borovcev. Nekaj dreves je padlo čez cesto, uslužbenci golfa so jih takoj po nevihti odstranili sami, eno drevo pa je poškodovalo tudi avto na parkirišču. Posledice neurja so začeli odstranjevati že včeraj zgodaj zjutraj, igrišče je bife nato ves dan zaprto. Večina zelenic sicer n; poškodovana, nastalo škodo pa Še ocenjujejo. Ista nevihta je povzročila tudi nekaj Škode v parku Arboretum» kjer je podrlo tri drevesa in nekaj Šotorov. Eno od dreves je padlo na vratarnico in ji poškodovalo streho. Gasilci PCD Kamnik so sporočili, da je veter odkril kar nekaj streh v Kamniku, Smarci in Palovčah, odlomljene veje so poškodovale nekaj avtomobilov, do poznih nočnih ur pa so odstranjevali posledice neurja tudi na cesti na Črnivec in v Palovče, ki sta bili zaradi padlega drevja zaprti.). P. KRIdlNAL kranj Prevarantski par Prevarantski par, o katerem smo pisali že v prejšnji številki, nadaljuje z nečednostmi. Policija opozarja, da so njune tarče predvsem starejše ženske, ki se jim navadno predstavita kot socialna delavca, ki urejata denarne pomoči. Z različnimi izgovori in prošnjami nato dosežeta, da žrtve zapustijo prostor, kar izkoristita za krajo vrednih predmetov in denarja. Po opisih dosedanjih žrtev je moški star okoli 25 let, je suhe m manjše postave (visok 160 centimetrov), temnejših kratkih las. oblečen pa je bil v pulover z dolgimi rokavi. Ženska je stara okoli 25 let in je suhe postave, visoka 165 centimetrov, svetlih las, spetih v čop. S seboj nosi večbarvno torbico. S. S. Nomen) Ovaden zaradi pretepanja Blejski policisti so napisali kazensko ovadbo zoper 36-letne-ga Mariborčana, ki začasno živi na Nomenju. Osumljen je. da je pred dnevi na domu pretepel 6S-letnega domačina. Med pretepom ga je večkrat brcnil v prsi, mu zlomil več reber in prizadejal veČ udarnin ter hematomov po telesu. Ovadili so ga povzročitve hude telesne poškodbe. S. S. Ukradel nakladalec v sredo je neznani lump s parkirnega prostora pri stanovanjski hiši v Žejah odpeljal delovni stroj • nakladalec znamke liebherr, rumene ban/e. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 4,8 milijona tolarjev. S. RADIODMEV 9C.9. 97.2. 99.9. 103.7 MMX UKV. rrncasiDS Radio Cerkno, d, o. o Plattševa ulica 39. 5282 Cerkno Tel.; 05/37 34 770 Fax: 06/37 34 771 £-pošta: nfo@radlo-odm8v.nat EarHt«»«' in drun L4, OveVU« c iiS Mjiite' D A T R I S SLOVENSKA VOJASK IMTELIGENCA m "i * •J:: • (unijsko Clasovo prejo srrto skupaj z n»$im goslom> upokojenim general- majorjem Marijanom F. Kranjcem posvetili zgodovini slovenske vojaike inteligence. Obiskovalci zanimivega frečanja so njegovo knjigo Slovenska vojaika inteligenca lahko Stupili $ yo- ods\oin\m popustom, to je za 5.300 tK Vsem, ki vas ta tema zanima, spo* ročamo, da je knjiga je ie vedno na volte. Informacije po telefonu: 04/201 42 Nevarni štirikolesniki Štirikolesniki so nevarni predvsem, ker jih vozniki niso vešči. Vse bolj popularna vozila niso tako okretna, kot večina pričakuje. simok Subic Kranj • V zadnjih Stirinajstili dneh j e gorenj ska polici ja zabeležila kar tri hude nesreče s Štihkolesniki. Na Jesenicah se je tako hudo poškodovala 37-]etna voznica, ki je s §tiri-kolesnikom prek pločnika zletela v stanovanjsko hiSo. V Lancovem si je zy-letni Ra-dovljičan zlomil desno golen, potem ko je s sopotnico na štirikolesniku zapeljal na zunanji rob makadamske poti in se zvrnil v breg. Povsem enako se je minulo nedeljo zgodilo na Jelovici, vendar so bile posledice veliko bolj tragične - umrla je 28-leGia sopotnica na štirikoles* niJcu. "Tri hude nesreče v zelo kratkem obdobju so jasen sebej nevarno je v ovinkih. Tako se največkrat zgodL da vozniJd ne prilagodijo hitrosti vožnje lastnostim štiriko-lesnika in stanju vozišča/' pravi Pogačar. Vsem ljubiteljem šcirikolesnikov zato priporoča, da tehniko vožnje najprej izbrusi jo na posebnih poligonih. Na Gorenjskem ga imajo ob brniškem letalilčii, Štirikolesniki so namenjeni predvsem vožnji po stranpoteh, zato policija opaža, da veliko voznikov s tem krši uredbo o vožnji v naravnem okolju, ki prepoveduje vož-nje po gozdruh poteh. Prav zato bodo policisti povečali nadzor tudi v naravnem oko- 1)U. Štirikolesniki so postali pravi prodajni bum, odkar znak. da moramo na tem po- Stirikolesnik je nevaren že ob pravilni vožnji, kaj šele ob ne- jih je dovoljeno v Slovenijo dročju nekaj ukreniti," ugo- premišljenostl, ki so si jo pnvoSčili Jtirje mladeniči v Kokri, uvoziti in jih tu homologira tavlja Leopold P<^čar, prometni inšpektor v Policijski Poto- Csrard ti. Po podatkih policije je bilo tako na dan 31. maj 2005 na upravi Kranj. Inšpektor za bolj priljubljenega motorne- G ali H, za vožnjo z navad- Gorenjskem registriranih 47 varnost prometa je zato že ga vozila in na nevarnosti, v sestavil navodila, ki so jih prejele vse policijske postaje na Gorenjskem. Policisti katerih se lahko znajdejo nevešči vozniki. štirikolesnikov, od tega 15 na novo, in pet lahkih štirikoles-dovoljenje B kategorije. Pio- lukov (štirje so bili letos regi- nim štirikolesni kom pa mora imeti voznik vozniSko "Ugotavljamo namreč, da blemi nastajajo, ker vozniki strirani prvič). V Sloveniji je bodo (so že) obiskali vse iz- ni dovolj, da voznik štiriko- ne obvladajo tehnike vožnje, registriran 301 Stirikolesnik posojevaJnice štirikolesmkov lesnika izpolnjuje le formaJ- Tudi sam, Id sem izkušen {73 lahkih). In kot povsod na Gorenjskem, ki so začele rasti kot gobe po dežju, in ne pogoje, torej da nosi var» nostno Čelado in ima ustrez- motorist, sem imel pri vožnji drugod tudi za šdrikolesnike S štirikolesnikom težave. Gre velja, da je njihova cena tes- lastnike opozorili, naj vsake- no vozniško dovoljenje. Za za povsem drugačno tehniko no povezana tudi z varnostjo ga najemnika opozorijo na lahke štirikolesnike je zado vožnje, vozüo je manj okret-vozne posebnosti tega vse sti že dovoljenje kategorij A, no, kot pričakujemo, še po- vozila . M anj plačaš, manj dobiš. Podelili znake Za Slovenijo KRATKE NOVICE jssenfce Stopil za viličar v sredo se je v obratu Hladna valjarna Bela hudo poškodoval 50'letni Jeseničan. Leto mlajši delavec železarne je z viličarjem nalagal pa* lete pločevine na vlačilec. Po končanem delu je zapeljal vzratno, na kar je opozarjala rotacijska luč in zvočni signal. Ko je peljal mimo vhodnih vrat, je v obrat stopil Jeseničan. Voznik viličarja ga ni opazil, zato ga je zbii po tleh. Zaradi hudih poškodb so Jeseničana odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico. S. i. Ž i ftovn ica Lačen in žejen ne bo v noči na sredo je nekdo vlomil v lokal na letnem kopališču v Žirovnici. Odnesel je večjo količino hrane, pijače in nekaj denarja. Lastnika je oškodoval za okoli 250 tisočakov. S. S. V torek je v počastitev dneva policije in dneva državnosti v avli Mestne občine Kranj potekala slovesna podelitev spominskih znakov "Za Slovenijo". Valerija Čenčur Kranj - Aktivni, upokojeni Ln rezervni policisti Policijske uprave Kranj ter aktivni policisti Policijske postaje Kranj» ki so leta 1991 brez pomislekov sodelovali pri osamosvojitvi Republike Slovenije, so prejeli spominske znake. Na seznamu se je nabralo kar 86 dobitnikov, Kot prvi je imel slavnostni govor direktor občinske uprave Ivan Hočevar, Id je biJ v tistem času načelnik policijske uprave Kranj. Po Prešernovi Zdiavljici, ki jo je odigral trobiini kvartet slovenskega policijskega kvarteta, je predsednik veteranskega društva Sever Gorenjske Ivan Hočevar v družbi nagrajencev; lov^e koncu sta znaka podelila še osamosvojitveni vojni. Ko drug drugemu. Mencin jc za zaključek do- DragoZadnikar polastil spo- dal: "Vsem dobitnikom če- bom pogledal ta znak> se bom spomnil vseh tistih trenutkov in dogodkov, min na vse padle v vojni za stitam! Znake hranite čast- predvsem na Brniku, Lju-Slovenijo. Sledila je podelitev no in vestno, kot ste opravi- belju. Jezerskem Vrhu ali spominskih znakov, ki sta linalogeleta 1991." Osebno na Karavankah in §e mno-podeljevala Ivan Hočevar pa je o prejetem znaku po- gih drugih, zelo pomemb« in lože Mencin, direktor po- vedal: "Pomeni mi simbol nih, ki pa v javnosti mogoče licijske uprave Kranj. Na aktivnega v tej sploh niso znani." Priloga Gorenjskega glasa urednik: mlha.naguć(2)si0l.fjet Kardelj je v znameniti depeši 25. junija 1945 Kidriču naročal, naj pohiti s "čiščenjem". S to besedo je ta cinik označil brezpravno pobijanje skoraj sto tisoč ljudi, ki so jih brez pogreba zagrebli v najmanj 410 prikritih grobišč po vsej Sloveniji... Zadeva se torej bistri, ko dobiva iz nejasnih b letošnji Go. kemu krögu intelektualcev, vseh njegovih razsežnostih, 27. aprila in 9. maja 2005. V nega kazenskega prava. To so obletnici kon- zunaj lega nista odmevali. Do zato smo ga prisiljeni pisati z njih ni zavrgel veliÖne upora, genodd» vojna hudodelstva in ca druge sve- širše polemike in pravega jav- veliko začetnico, izrekati s zavzel pa se je za celovitost v hudodelstvo proti ćlove^no- tovne vojne ter zmage nad nacizmom in fašizmom je nega odmeva je prišlo Šele v poudarkom. pogledu na medvojna in po- sti" (Mladina, 13. junija 200$) začetku osemdesetili, ko se je Hribarjevem duhovnemu vojna dogajanja. Pomenljivo Po njegovi razlagi pri poboju o tej (ragični zadevi razpisala preboju so sledili medijski, je tudi, kako [e oba govora domobrancev ni šlo za geno- prišlo v pogledih na takratne Spomenka Hribar. Vsako- Posebno odmeven je bil do- analizirala in pohvalila Spo- dd. Genocid je rodomor, po- dogodke in ljudi do bistvene kratna oblast pa je obletnico kumentami film Zamolčani - menka H ribar, še vedno prva- mor celega rodu, Pomor ideoloških in ^P'*®*^®®^- ^^ prejšnjih ob- še naprej proslavljala, kot da moč preživetja, Id so p janu- kinja med tistimi, ki se zavze- 15.500 pripadnikov nekega letnicah je prevladoval eno- se razen zmagoslavja ni zgo- arja 2004 predvajali na pr- mamo za razkritje resnice v naroda, td je že takrat štel več stranski pogled. Poudarjali dilo nič. Ob okrodih obletni- vem programu TV Slovenija, celoti, za priznanje Zločina in kot poldrugi milijon ljudi, pač političnih tudi sta se predvsem zmaga in cah 1985 in 1995 bistvene Avtor, novinar Jože Možina, na njem temelječo spravo. ni pomor celega naroda. Slo strokovne ^^^ zdelo se je, da spremembe v pogledih še ni ^rtna raziskavo zgodovinar- Hkrati s proslavami in raz- je za tretjega od naštetih zloči- siavimo vsi. kvalifikaaje. Kar je za filozofa Hribarja bilo. V opoziciji paČ, na obla- ja (ožeta Dežmana, je v njem pravami je prišla prva ovadba nov, trdi Klemendč, Id so vsi Nič čudnega pravzaprav, sti ne. prikazal resnico o pobojih, ki - zaradi suma storitve kazni- enake teže in ne zastarajo. saj javnost takrat sploh še ni V zadnjem poldrugem letu so jih komunisti izvršili med vega dejanja genodda, vlože- "Če uporabim sociološki, ne vedela, kaj se je godilo maja pa je prišlo do pravega obrata, vojno nad nedolžnimi žrtva- na proti nekdanjemu funkd-in junija 1945. Resnica o po- Na polju duhovnosti ga je za- mi, tudi v lastnih vrstah. Svo- onarju Mitji Ribičiču. Sproži- pa pravni pojem, bi rekel, da je Šlo za 'politodd' - torej za boju domobrancev je bila ob- stavil filozof Tine Hribar, ko je je k spremembi pogledov la je Številne in povsem različ- poboj določene politične sku- javljena Šele leto pozneje, ko je 19. novembra 2003 v svojo je izrekel Edvard Kocbek v jem prispevku v dklu Pogovo-pogovoru s pisateljem Bori- rov o prihodnosti Slovenije "Zločin'' som Pahorjem, ta pa jo je pri predsedniku republike (O ' 1976 objavil v tržaški reviji vrednotah) zlo dejanje zma- prispevala sprememba oblasti na d ržavnozborskih volitvah 3. oktobra 2004. Pogled nove vlade na te reči je najbolj jas* no in nazorno ubeaedil nien pine, pravno pa za hudodelstvo proti človečnosti." Tudi ugovor, da pravni za-strokovnjaka za mednarodno koni ne veljajo za nazaj in da kazensko pravo in predavate- torej tisto, kar je bilo stoijeno ne odmeve, Najbolj pristojen se mi zdi komentar Gorana Klemenčiča, po rodu Žirovca, ie za VraVnika ^^^Mu so nato pona- govakev nad poraženci ozna- predsednik )anez Janša v svo- Ija na Fakulteti za policijsko- 1945- ne more biti okvalifid- J r ti<:niU liiihlhn^lri Na^i fll za Zločin, nl^ti z velikim iih sovorih na iubileinih nrf> varnostne vede v Liubliani. rano kot zloän. ki sa ie med» tisnili ljubljanski Naši razgle- čil za Zločin, pisan z velikim jih govorih na jubilejnih "hudodelstvo publikaciji sta Z. Ta komunistični Zločin je slavah varnostne vede v Ljubljani. "Danes obstajajo trije najpo- rano kot zločin, ki ga je mednarodno pravo za takega bili namenjeni predvsem oz- utelešenje radikalnega zla v co in v Cankar proti dovečnostV. o membnejši stebri mednarod- opredelilo šele po letu 1948, ne drži. Našteti trije velezloÖ-ni so kot taki opredeljeni že v haažkih konvencijah 1907. Bistveno je, da tožilec zločin» ki ne zasOra, poveže z aktualno zakonodajo. "Poiskati je treba kvalifikacijo v sedanjem slovenskem kazenskem zakoniku, kvalifikacijo, ki najbližje ustreza takrat prepovedanemu dejanju, določa njegove znake in zanj predpisuje kazen." Po Klemenčičevem mnenju je od lanskega leta, ko je bila sprejeta novela v 2. odstavku 373. člena slcwenskega kazenskega zakonika, ki je definicijo genodda razširila tudi na dejanja proti socialnim in političnim skupinam, takšna kvalifikacija mogoča. Zadeva se torej bistri, ko dobiva iz nejasnih ideoloških in političnih tudi strokovne kvalifikacije. Kar je za filozofa Hribarja ' Zločin", je za pravnika hudodelstvo proti človečnosti ''. 14 CORENISKI GUS petek» 1. julija 2005 POGOVOR Snovanja 71. svetovni kongres mednarodnega PEN na Bledu, po 40 letih že drugi vtem "mitskem kraju slovenske literature", je bil povod za pogovor s pisateljem Tonetom Peršakom, predsednikom Slovenskega centra PEN Tone Peršak, pisatelj, predsednik slovenskega centra pen in župan občine trzin Zanimalo me je predvsem, Kdaj pa ste iz Ljubljančana hi§e od tretje faze dalje sami kako se äovek znajde v mlinu ospod Peršak» poznamo vas po vašem del u In Številnih družbenih an* postali še Tranec? gradili do konca in si poma- |e Train še gorenjski kraj? "Geografsko seveda Trubarjem, se intenzivira okrog I3nharta in Prešerna To je "zakrivila" žena, ki gaii. Potem smo si nekateri južna Gorenjska sega vse do in traja vse do 1991. V tem si je iz stanovanja v bloku že- želeli tudi širSega stiJca. Ko Moravč, včasih se Šalimo, da dolgem obdobju so igrali in- lela v svojo hišo. ObiskaU smo bili prvo poletje tu, sva 2 je Trzin gorenjski jug..." smo • tedaj smo bili s hčerko ženo nagovorila sosede, da in sinom Že štirje • kaldh sto gremo na gasilsko veselico. |az sem pa mlstU, da smo to oblikovali vizijo samostojne telektuaid, zlasti pisatelji, vlogo politične opozidje ter gažmajih. Manj znano pa [e, hiŠ oziroma lokadj okoli In smo šli, kakih deset iz mi na Žirovskem, vi pa da Slovenije. Že Trubar je ho- različnih ^ ^^ rojeni med Prieki. Ljubljane. Nazadnje smo treh hiš. To je bil začetek po- ste gorenjski vzhod! , da se vsi Slovend zdiuži- Res je. RodiJ sem se v pristali v Trzinu, kjer so gra» vezovanja za nas. Osem let Pa redva, da smo mi go- aVaratOV in ^^^^^ Vrhu, zaselku med dili idico s 120 vrstnimi liiša- pozneje, ko je bil Trzin še renjsJd jugovzhod... Sicer pa NegOVO in Benediktom Za ^rw'^loMiwi rsn^c»Ar*^r\ ir*» Vr^iötm^ if CA HftliK»» t 5 C»"». SDVememh ^^^^ mladosti pa štejem mi, zgrajenimi prostorno m radonalno. Pomembno se krajevna skupnost v obdni Domžale, sem kandidiral za predvsem vas Spodnji Ivan- nama je zdelo tudi dejstvo, Člana sveta ... se sedanje delitve na 11. statistične regije ne ozirajo kaj dosti na naravne in tradicio- jo kot enotna jezikovna skupnost, V 19. stoletju imamo program zedinjene Slovenije in taborsko gibanje, v prvi Jugoslaviji avtonomiste birokratskih ^^^ pretivel večino da je to soseska, ki je nastaja- nalne meje, ko so enote v in v osemdesetih naše giba- političnih, otroških let. Sicer pa sva se la Čisto na novo, v kateri torej midva z materjo precej seli- nisi prišlek in tujec. Trzin je la; v osnovno šolo sem hodil posebne sorte naselje. Tu je Vse do vašega Županstva... "Ja, župan sem že drugi mandat. Prvič sem kandidi» prostoru oblikovali po poreč jih." nje. Za književnost ta angaž-ma ni bil zmeraj dober, v njej smo dostikrat videU vojaških, ki iz " p^^ -posameznika pred letom J971 živelo manj ral še na listi Demokratske Posvetiva se zdaj Še vašemu sredstvo za dosego omenje-kot 900 ljudi, danes nas je stranke Slovenije (DSS), opusu, Presenečate s svojo nih dljev, literarni vidiki pa okrog 400 o!" Ne, bila je poljska delav drugič pa na neodvisni listi vsestranskostjo. Endklope^ so bili za mnoge v drugem za trajnostni razvoj Trzina. dija Slovenije vas označi za planu. Hkrati pa je dejstvo. vedno naredijo p"^^^^ orodje ali žrtev. ^ Uubljano vas je pozneje zanesla Šolska pot^ To so situacije s Torej bi imeli kot župan bolj Dobili smo pet od 12 mest v pisatelja, publicista in politi- da je skoraj vsak, ki je v Slo< skromno plačo? "Saj jO tudi imam. obänskem svetu." To je pa vel Iko. ka. Pa vem» da ste še marši kaj drugm? veniji kaj pomenil, hotel postati nidi književnik, prispe- "Veliko sem delal v gleda* valo k temu, da imamo do Ja, v srednjo Šolo sem ho- Sle poklicni župan! "Je. Trzin je v tem pogledu lišču; več kol deset let v sko- bro književnost, zlasti poezi- dil v Murski Soboti in t>otem "Sem, Že kakšno leto ... nekaj posebnega. Poleg naše raj vseh slovenskih poklic- jo. In ne nazadnje; v letih trasiČnO ali P^^®' študirat v Ljubljano; V Trzinu je zaradi tega silne- je namreč še ena nestrankar- nih gledališčih, pa še v Sara- okrog 1990 je o nainrfii rtD t-ilaKatf^a /lii mo« etra licto e H^»^? Var- latni T^aI^I »sa^aK^sa Af^ffik' absurdno šlo za neko najprej na Filozofsko fakul- ga priseljevanja prišlo do na- ska lista s tremi svetniki, kar jevu. Zenici, BitoU ... Delal posebno dogajanje, ne le pri teto, nato še na AGRFT petosti med staro-in novo- pomeni, da so od u le štirje sem največ kot režiser, nare- nas, tudi v Evropi in v Fvetu, (Akademijo za gledališče, seid. Ti smo se najprej sez- svetniki po strankarski opre- dil 25 predstav. Napisal sem ko se je zdelo, da celo narav- dimenzijo. ^ televizijo). nanili med seboj, ko smo deljenosti." tudi nekaj iger in predaval ne sile delujejo silnim družna AGRFT. Po gledališču benim spremembam v prid. sem se posvetil pisanju. V Padel je berlinski zid, razpa-življenju sem si vzel privüe- dla je Sovjetska zveza ... Vse gij, da delam tisto, kar me to se je zgodilo, Če izvza- veseli. M Tudi županovati? "Tudi. To je zelo opriiem- zitivne energije." mem vojno v bivši Jugoslaviji, razmeroma neboleče. Skratka: bil je čas izrazito po- Ijivo delo, kjer lahko vidiš, kaj narediš." Kaj pa v letih po 1991^ "Politika je rekla: No, zdaj Kdaj pa vas je zaneslo v poli« ste pa pisatelji svoje poslan- tiko? stvo opravili, posvetite se pi- "Okrog \eti ^990. Ril sanju, politiko pustite politi- nied tistimi, ki smo ustanav- kom! Tudi pisatelji sami so v i nove stranke. Bil sem večjem delu začeli tako raz- tudi v komisiji za ustavo pri mišljati. Del pa se je še na- Društvu slovenskih pisate- prej polirično angažiral, v lev Tisto je bil čas, ko je bil an-gažma pisateljev v politiki očitno potreben. )e danes še? strankah, katerih usodo deli. Sicei pa gre tu po mojem za dvojni nesporazum. Politika že po definidji pomeni javno življenje, urejanje javnih zadev, vsega, kar je v zvezi z Minister Vaško Simoniti in pisatelj Tone Peržak na Bledu,;fm«: "V osemdesetih smo bili državo. Vsega tega pa prepriča visoki udeležbi intelek- prosto ni mogoče prepustiti tualcev, zlasti tistih iz kroga samo politikom. "Čisti" poli-Nove revije in v DSP, v jav- tiki so spedalisti ozkega po-nem dogajanju, šlo je za za* gleda. Stvari jih zanimajo ključek procesa, Id se začne s kratkoročno, le do nasled- CORENISKi GLAS petek» 1. julija 2.00$ 15 POGOVOR Snovanja njih volitev. Strategije in vi- 'Res je, pižem manj. Časa "Z organizacijo kongresa ne v sosednjih državah Še no bodisi listvarjalno. Zedi- zije jih ne zanimajo. Razen ni. Poleg tega pisanje, zlasti smo imeli nekaj težav. Na vedno nimajo zagotovljenih nili smo se. da je bistven od- ^ ko gre za državnike velike- daljše proze, zahteva pose- Bledu teh ni bilo. Sprejeli so vseh jezikovnih in kulturnih nos do narave, da literatura ^ VVthCTCŠ ga formata. Navaden politik ben režim. Vseeno pa si tega nas zelo gostoljubno, tako pravic." sooblikuje ekološko zavest. r literati so r^vni zavezniki StUmOViceV v svoji ozkosti in kratkoroč- ne pustim v celoti vzeti. Ob- občina kot hoteli. Občina ni nastrojenosti sploh ne javljam v re\djah ali na radiu. nas je prav pocrkljala. Zelo PEN je svetovna o^anizaci* ekoloških gibanj, dojame, da je, deniva. slo- Zdaj se mi bo krajših besedil smo zadovoljni z agencijo ja in kot Uka podvržena venščina ogrožena. Kako bi kmalu nabralo za knjigo; še Albatros, ki je poskrbela za spremembam v svetu. Leta )ezik miru • literatura kot roman Derviš in le bila, ko pa je postala celo uradni jezik Evropske unije! Ne, slovenščina ni ogrožena zaradi Evrope, tudi ne letos ali drugo leto, temveč zaradi globalnih procesov, ki že tečejo, ne vemo pa, letos. Pišem tudi daljši prozni tekst" logistiko kongresa. O Bledu 1965 je bi) svet razdeljen na lingua franca. Zakaj je šlo za cvvtrt AnUi^ ____:______jv.T'x^ -r^.j; J- s___u-j-s ui^i, __^rfl'! UUUl'J torej vse najboljše. Tudi dr- vzhodni in zahodni blok, da- tretjim omizjem? Denis Poniž |e skuial »US povzeti takole: "V I delih se spopada z ti žava se je izkazala s primerno podporo." nes je na 11. demokratiöu m nedemokratični svet... "Eden od referentov je trdil, da je to nesporazum, da doblji vpo^d "Mi včasih prehitro nase- je naslov mišljen metaforiČ- y isldtfisici SVCt in Je mogoče primerjati ta kon- demo na to delitev. Id ni tako no, tako kot rečemo, da je svo)^ časa in položajem gres s tistim pred 40 leti? enoznačna, kot se morda sli- glasba univerzalni iezik, ki kakšen bo njih rezultat čez navadnih ijudi v času 20 let. Zato mislim, da se prememb "Imeli smo srečo, ko smo našJi film o kongresu 1965, ši. Ameriški tip demokracije pripada nekemu načinu tisti, ki se teh nevarnosti za- vaš socialni izvor, vedamo, ne smemo pustiti seneča. Ka) pa zdaj ki je bii narejen v Čisto pri- mišljenja. Ko ga skušajo vsi- ne potrebuje prevajanja. Tudi literatura je tu mišljena metaforično. Literatura vatni režiji. Film je zelo kva- liti Iračanom, Irancem, Ko- v prevodih nam pomaga, da odriniti od političnega odlo- dc^ta z "malimi čania. Družba je sestavljena ljudmi, v vaši občini, deniva) liteten; zrežiral ga je režiser France Kosmač. Zavrteli rejcem in Kitajcem, zadene- smo v stiku in se med seboj jo ob njihov tradicionalni na- spoznavamo. Vprašanje je, iz različnih slojev, med nj i-mi mora potekati politični majhni občini smo ga na otvoritveni slo- Čin razmišljanja, ki je pov- ali lahko na ta način zmanj- župan ukvarjati njegov način razmišljanja in postaneš manj nerazpoložen do odločati samovoljno. Upoštevati mora tudi mnenja drugih, tako pisateljev, gospodarstvenikov in znanstvenikov kot t. i. navadnih ljudi. Dolgoročne odločitve cem. šolo, družinskimi problemi, medsosedskimi odnosi ... Neverjetno je, koliko domišljija imajo nekateri Ijud- ie. ko se ie treba domisliti. vesnosti in z njim dosegli sem drugačen. Dopustiti jim šamo konflikte. Ali lahko, XCSü SVetCl? mapi^^ni ni'inek. V liiidph ie moramo. Ha ohliVinVio svo- Čp nrehprp.t Splimovit'pv rn« Ö ' Jaz sam v to dialog, politika se ne more s socialnimi problemi, social- magični učinek. V ljudeh je moramo, da oblikujejo svo- Če prebereš Selimovičev ro- pomočjo, stanovanji, vrt- zbudil zgodovinski spomin jemu načinu videnja sveta man Derviš in smrt, dobiš in nostalgijo. Tudi ta film je primerni tip demokracije in globlji vpogled v islamski hommage Bledu in Sloveniji kot celoti. Svetovni spoštovanja Človekovih pra- svet in njegov način raz-vic. Demokracija in Človeko- mišljanja in postaneš manj bi morale biti produkt so- kako dmgemu greniti življe-glasja vseh družbenih sfer. nje." To se še posebej dobro vidi organizacija, da je pravi mastodont in ima tudi da tem ljudem odvzameš njihovo diihovno substanco, ta? jaz sam v to verjamem, in to se mi zdi za ta svet temu primerne težave, pre- Sicer pa se Kitajd razmero- zelo pomembno, če bi den se obrne in kam pre- ma uspešno odzivajo na po- Bush prebral kako knjigo te pri nesrečnem zakonu o So ti odnosi lahko tudi tema makne. Svetovni PEN zdaj bude zahodnega sveta, podo- vrste, bi bil mogoče manj RTV, ko politika sploh noče slišati argumentov drugih zainteresiranih sfer. KonČ- za pisanje? ošaben in bolj razumevajoč do teh kultur." na odločitev o nekem zako- veka zanima njegova lastna svetu zelo različne. V Slove- podjetju defmirali kor pri-nu je res politična oziroma oseba, se ukvarja sam s se- niji se mogoče komu zdi, padnost nekakšni razširjeni pa mora ta prisluhniti tudi stroki. Če se pisatelji umi- analizira. Dn;ga je medčloveški odnos med dvema. sami pristajajo na svojo obrobnost." Pisateljsko in župansko pero torej nista nezdružljiva? vetjamem in to PEN pa je postal tako velika V6 pravica tod^ n€ täköj nerazpoložen do sve^ ^^ ffXX Z^V ZCl tCl svet zelo pomembno. Če bi Bush prebral kako knjigo te vrste, bi bil mogoče manj ošaben in bolj razumevajoč združuje že 142 centrov, za bno kot so se Japond, ko so "So. V literaturi so tri veli- kar potrebuje posebno logi- industrijsko kulturo spreje-ke teme. Ena je lirska, ko do- stiko. Hkrati so razmere po mali tako. da so pripadnost Nekdo je zapisal, da seznam udeležencev ni bil zakonodajalčeva, pred njo boj, se poveličuje, ponižuje, da za vse tisto, kar PEN po- družini. Dnigače je v islam- lako eminenten kot Leta Čne, ni veČ prave potrebe, skem svetu, kjer naše pobu- Toda v Aziji in Aliild so na- de zadenejo ob njihove pov- 1965? "Tudi to pot so prišli vr- kajo iz procesov odločanja. Tretja tema je posameznik rodi, literati in jeziki, ki jim sem drugačne temelje in hunski avtorji. Za nigerij- in družba v različnih pre- vsaka akcija PEN ogromno pwvzroÖjo to, da se začno ti skega pesnika Niyija Osun- tresih. In seveda vse mogo- pomeni. Prvič v zgodovini ljudje pobijati med seboj. To dareja vsi trdijo, da je tako Če variacije in kombinacije PEN se je zgodilo, da je na pa ni dopustno. Amerika se dober, da Če je kaj pravice na na te teme. Tudi sam sem, kongres lahko prišel Kitajec obnaša enako, kot so se ob- svetu, bo dobil Nobelovo na- ko sem bil še mlad, začel Wang Yi. Prišli so Člani ti- našali loalji v Časih brutalne- grado. Jn ko bo nekdo čez 'Na svet gledam celostno: pri sebi, z zbirko Novelete. betanskega centra PEN, ki ga pokristjanjevanja z og- 10 ali 20 let gledal seznam ^^ jg^ ko se ukvarjaš s posamez- nostmi, je treba imeti pred očmi celoto. In skušati predvideti, kako bo s temi rečmi Čez 15, 20 let. Kot župan vi- Pozne)e me je ves čas zanimala predvsem tretja tema, odnosi med posameznikom in družbo. Napisal sem več romanov in razllČ- živi)0 v izgnanstvu v Indiji. Prišli so afriški in iranski ni em m mečem. udeležencev kongresa 2005, bo rekel: A vidiš, med njimi dim, kako zelo je bil tak raz- nih iger, gledaliških, radij- lih v Evropi in Ameriki. Tu obstoj naroda? pisatelji, ki so bili vsi po vr- Kongres je imel tri okrogle je bil tudi Nobelovec! Prišel sti že zaprti, zato ker misli- mize. Prva je bila o jeziku. Je je Ronald Harwood, ki je do-jo in pišejo, živijo pa v azi- ta še osrednjega pomena za bil oskarja za scenarij 6kna Pianist. Prišel je svetovno mislek odsoten v preteklo- skih, televizijskih. Zanima-sti. Ko so ljudje načrtovali lo me je predvsem, kako se je nastalo kakih 30 mest azilov, ki so se odloČila za "Jezik ni samo in stru- znani sociolog Thomas ment sporazumevanja- Je Luckmann, ki je celo sloven- naše ulice, se je že vedelo, Človek znajde v mlinu raz- pomoč pisateljem, ki jo po- več. Izraža duhovno podo- skega rodu. Velik pisatelj je kakšen bo razvoj avtomobilizma. Ne eni od naših cest ličnih aparatov in spre- trebujejo, da v miru preži- bo skupnosti, ki ga govori, tudi Jiri GruŠa, predsednik memb, birokratskih, poli- e bilo pred petimi leti 14, tičnih, vojaških, ki iz posa vijo kako leto, med njimi pa so morda tudi bodoči kan- Jezik sam vpliva na obliko- mednarodnega PEN, Evrop-vanje te podobe in obratno- sko ime (e Arto Paasilina, > danes je na nji 22 tisoč avto- meznika vedno naredijo didati za Nobelove nagrade. naše dojemanje sveta vpliva najbolj bran finski pisatelj. mobilov letno, torej vsako leto več kot tisoč več. Tudi v industrijski coni smo že do- orodje ali žrtev. To so situa- Ob pomoči posameznim na jezik. Zato so si jeziki preveden v več kot 40 jezi- cije s tragično ali absurdno dimenzijo. Človek ima v ustvarjalcem bo moral PEN med sabo različni, v enih je kov. Petra S. Beagla iz Ame-poskrbeti za to, da bodo boli poudarjena ena, v dru- rike, avtorja fantazijske knji- segli kritično maso. V občini sebi dve ključni razsežno- lahko manjše jezikovne gih druga razsežnost. Če ževnosti, primerjajo s ToUd- imamo čez 600 podjetij in sti. Ena je tista, v kateri si skupnosti in kidture ohra- nekomu vzameš njegov je- enom..." samostojnih podjetnikov in sam kot bitje v odnosu do njale svojo identiteto- In da zik, mu vzameš njegovo to na razmeroma majhnem kozmosa, do Boga, pa Če si ne bosta književnost in duhovno substanco, njego- Kako so vsi ti lako različni prostoru. In vsi bi se radi še veren ali ne, Bog je za Člo- umetnost postala zgolj po- vo posebnost In kolektivno avtorji doživljali Bled in Slo- Sirili. V listi za trajnostni veka merilo vedno, ko raz- trošno blago. Knjiga pač osebnost." razvoj pa nam gre tudi za to, mišlja o sebi kot o necelovi- niso hlače, narejene samo veni jo? "Velik poudarek smo dali kako del našega prostora tem bitju v odnosu do abso- za eno sezono. vendarle ohraniti, saj bomo morali tudi Čez 20 let Še dihati." lutnega. Druga je razsežnost človeka kot družbene- Za drugo okrepo mizo ste literarnemu dogajanju. Na govorili o lileraturi kot za« Bledu smo priredili večer Ima PEN tudi v Sloveniji še Štitnici kulturne krajine. ga bitja, ko si lahko akter ali kaj dela? Domneva se, da literatura slovenske poezije. Goste smo peljali na različne lite- žrtev; enkrat si akter nasilja V vaSem primeru sva videla, nad drugimi, drugič sam žr-^ko se lahko pisatelj anga- tev." Žira v politiki. Zdaj pa poglej* va ra isto reč še z druge strani. Koliko lahko kot tako anuliran politik sploh še pipete? "Zmotno bi bilo misliti, da opisuje kulturno krajino, na- rame večere po Sloveniji, v je v Sloveniji ob doseženi visoki ravni človekovih in dru- ravo, kakor jo je človek pre- Trzin, Domžale, Radovljico, oblikoval po svoji podobi, li- Grosuplje, Hrovačo pri Rib- gih pravic že vse v redu. teratura pa jo skuša zavaro- niči ... Povsod so jih lepo Zdaj pa h kongresu PEN. Sprejeli smo resolucijo in vati. Sam mislim, da se sprejeli, spoznali so sloven- Kako je bilo na Bledu, tem stališče do problemov pri ukvarja z obema, tako z na-"mitskem kraju slovenske li- nas. Imamo sodne procese ravo kot s tem, kako jo Člo-lerature"? sko gostoljubnost. Bled so tudi oni doživeli kot PreŠer- prob literaturi, naše manjši- vek preoblikuje, bodisi nasil- novo podobo raja." i6 GORENISKl GLAS petek» i. julija 2005 ESEJ Snovanja a Pisatelj Tone Peršak je po 71. svetovnem kongresu Mednarodnega PEN na Bledu za naš časopis napisal esej o vlogi književnosti in književnikov v procesu globalizacije in v času prostoru izacii e stavlja elitnost, Izjemnost in turnega ži^djenja, v kritiko in itd.), medtem ko Zolajevega jo iluzijo individualnosti 71. svetov- posebnost; seveda v duhov- celo v na videz resno kultur- dkla o rodbini Rougon-Mac- ("ostali boste trajno mladi", Globcdizaciici Pefšar ro, W sama po sebi predpo- je vnaSajo v organizacijo kul- na književnost v času baroka čredo, čeprav ves čas ponuja- J ...............................c^vtia aIi^t^ac^ »TipwnAef \t% hi^^cvto ^nJioni^ v V^tilrA i« S ty^fikAf^rr^ irv ilti"f5ia kot koncept razvoja je ävilizaäjska nem kongresu Mednarodne- nem pomenu besede. no publicistiko govor in krite- Globalizacija kot razvojni rije množične kulture. Zato quart aH Balzacovega dklusa romanov floveška komedija "samo vi boste lepo zagoreli", "samo vaša barva las bo taka ga PEN-a na (in politiöii) koncept, obliko- na področju kulture opažamo nikakor ni mogoče enaäti s in taka", "samo vi boste ostali Bledu je potekala tudi razprava o vlc^ in van po meri največje gospo-da2^e sile in multinadonalk. "trende" ali modne pojave, tovrstnimi pojavi, modne avtone, ki jih tako re- vitid.če boste jedli..."). Ideolo- Organizacije, kakršna )e gija globalizacije nam sku^a Pen, resne literarne in širše podtakniti skrčenje Človeške- navsetežjiinvseboljneustre- polnitev koncepta industriali- kulturni menedžerji, npr. zasnovane revije za kulturo, ga bitja na dimenajo čim bolj VazUva vse književnosti vsve- zadje in vidi razvoj zgolj kot lastniki galerij na področju li- umetnostna kritika in publi- učinkovitega proizvajalca iz- StVClflVOt rak ki ^^^^^^ ^ organizaoje, glede ' pomeni nadgradnjo in Lzpo- koč ustvarjajo javna občila ali X ' ' na t/CA f^^l m t/CAKrkli rtAiietrp. rvilnitau 1 etri tali. Iniltiimi m An »/1 ri 1 nor oblike Človeških tu oziroma času m prostoru globalizadje. Razmišljanje, da bi se Mednarodni PEN moral nenehno gospodarsko rast, kovne umetnosh ipd. Hfcrab dstika bi se potemtakem mo- delkov za množično potroš-kar pomeni nenehno rast do- pa zagovorniki takega priza- rale zavestno upreti pritisku njo in dimenzijo nenasitnega, btčkov. Koncept temelji na devanja zavračajo poskuse globalizadje in izpostavljati nikoli zadovoljenega potrošni- skuVtlOSti in ^ p^^^j^ posvetiti tudi kapitalu in njego\i» na videz z imnf^niii lmii4ÄU> cTITV-I/MHfiin> fo^r^i* TNA cfrtlnam klasično kulturo vprašanju o položaju književnosti v sodobnem svetu in samodejni težnji po stalnem opbjanju in rasti. S tem skia vprašanju, ali svet še priznava den je koncept množične kot osnovo ustrezni pomen proizvodnje ob Üm nižjih ali ne, je bilo posebej poudar- stroških, spremljan in podprt rivillTCLCiiF ^ okviru delavnice z na- s konceptom nenehnega J ' slovom Pen v svetu. Po mne stopnjevanja trošenja proiz» nju posameznih udeležencev vodov, ki morajo biti taki, da (Borisa A. Novaka iz Sloveni- sami spodbujajo vedno novo je. Antona H)techa iz Slova- trošenje, ne da bi spodbujali ške idr.) naj bi že S5-leCm občutke zadovoljitve potreb, zadovoljstva z doseženim ipd. Zato globalizadja postav- mednarodni PEN v zadnjem času nekoliko zanemaril teme, ki zadevajo samo knji- Ija v ospredje koncept mno- ževnost in njeno vlogo ter po- sodobnem svetu. men v Skratica. po mnenju nekaterih razpravljavcev se je PEN žične kulture, ravno tako podvržene imperativu množične proizvodnje začasnih (modnih) vrednot oziroma zasno-usmeril zlasti v vlogo huma- vane tako» da zajame Čim šir-nitame organizadje in posve- ši krog potrošnikov, katerih Prešernova podoba raja tii veliko pozornosti politič- potrebe (na videz) zadovolju- nim temam in mirovništvu, je s Čim bolj kratkoročno de- uveljavljanja estetskih kriten- pozitivni naboj posebnosti ka teh proizvodov. Njen impe- jev na področju modeme umetnosti, zavračajo domnevno akademsko kritiko oaroma osebnosti (individu- rativ je: čim več trošiti, da alnosti) ali izjemnosti in nad- bomo lahko čim več proizva- Časovne vrednosti izpričanih umetniških dosežkov. V jali in da bodo lastniki kapitala imeli čim večje dobičke. In kar je nesporno tudi ena lujočimi artefakti (popularna ključnih nal<^ Pen-a, prema- glasba, hoDywoodski film, lo pozornosti pa, kot rečeno, modne knjige, ki sodijo v tri- ožje literarnim vprašanjem. vialne vrste književnosti ali se in se tako rekoč z gnusom od- Tudi podpisani sem predla- spogledujejo s trivialnostjo, vračajo od vsega, kar je izrazi- bistvu mora ravno na podro- to naj bi veljalo tudi za podro- gal, naj se Pen bolj posveti kar velja za t. i. fantazijsko to p/osebno, izjemno in kar Čju kulture prevladovati kon- čje kulture. To pomeni, da fe tudi vprašanjem, ki jih pred književnost, roman, ki se na- se ne podreja diktatu kriten- cept elitnosti, Če želimo ohra- veČino ljudi treba spremeniti književnost in književnike po- vezuje na kriminalke ipd.), jev in vrednot množične kul- niti suverenost duha in misli v množico čim bolj enakih stavljata proces in zlasti dok- Pod vplivom globalizadje se ture, Vkulturo vdirajo zakoni v spopadu z diktatom mod- osebkov, v navidezno skup- trina globalizadje, ki se zdi potemtakem tudi na podro- množične proizvodnje iz go- nosti in zniževanja kriterijev, nost, ki jo povezuje v bistvu sovražna do tradicionalnega Čju kulture uveljavlja zakon spodarstva. Proizvode, ki so kar dela producent, ki Želi pri- samo težnja po zadovoljeva- razumevanja umetnosti in univerzalnega potrošništva. uspešni na trgu, je treba ob- t^jiiti množico potrošnikov, nju vsiljenih potreb. Vse to v kulture v celoti in pogledov, ki Po eni strani industrija zaba- navijati, kar pomeni, da je ki tudi knjigo trošijo na enak resnid nima nič opraviti s ka- izhajajo iz humanistične ve s pritiski prek javnih obČil uspešne teme, junake ali mo- način kot kak drugi proizvod, kovostjo življenja, kar se odra- usmeritve. Položaj kulture v izvaja kampanjo, Češ da so tive treba reciklirati, kar vidi- takem pomenu besede, kot najbrž še prevladuje v Evropi, tudi doslej jasno razmejeni artefakti množične kulture mo zlasti na področju filma (Vojne zvezd, Jamesi Bondi, se pod pritiskom globalizadje enakovredni tradidonalni ali Matrice itd.) in tudi že na po- namenjen za iz/trošenje (npr. modne dodatke, "letošnje pomladne barve hlač" ipd.), Ce kje, v kulturi mora ža tudi v tem, da ideologe ^o-balizadje zanimajo samo bolj ali manj mladi ljudje, ki jih je lažje usmerjati inld so potreb- slabša. Ta položaj in tiadido- elitni kulturi, in nas prepriču- dročju književnosti (veČ delov prevladovati kot vrednota uni- ni kot proizvajala ter kot po-nalno raziunevanje kulture je, da je npr. neka skladba iz Gospodarja prstanov, serija katnost mojstrovin nad seri- trošniki hkrati (odpisovanje sta nasprotna doktrini globali- zvrsti pop glasbe enakovred- knjig o Harryju Potterju ipd.). jami proizvodov, Id naj bodo upokojencev ipd.). Globaliza-zadje, ki še bolj drastično, kot na delom Beethovna ali Mo- Seveda bo kdo, ki pozna kul- dostopni vsem. Pri tem gre še dja kot koncept razvoja se poje to počel vulgarni marksi- zarta ali da je žanrski fdm turno zgodovino, ugovarjal, za veliko več. V resnid tudi temtakem zdi kot dvilizacij-zem, postavlja v ospredje samo ekonomsko učinkovitost in z njo povezano potrošništvo. Ker ie tako. doktrina (hoUywoodska kriirünalka ali da se to ne dogaja prvič in da na ravni vsakdanjega življe- ska stranpot: lahko bi celo re- akcijski ftlm) enakovreden smo serije poznali že tudi nja in celo na področju troše- kli kot rak, ki razžira ne le vse globalizadje v bistvu mor; zavračati vse, kar odstopa ot povprečja; tudi klasično kultu uprizoritvi Shakespearove prej. Res je, da so se takšni nja industrijskih proizvodov oblike Človeških skupnosti, ki tragedije ali Harwoodove dra- primeri že pojavljali, vendar ne bi smeli v celoti prevladati temeljijo na pripadnosti in ne me v Drami SNG. Po drugi bolj aH manj izključno na po- koncepti, ki jih zagovarjajo strani, kar je morda še bolj droČju trivialne književnosti apostoli globalizadje. Kajti ti nevarno, apostoli globalizad- (kriminalni roman, bukolič- koncepti spreminjajo ljudi v kot osnovo dvilizadje. Ie na materialnih potrebah, temveč tudi klasično kulturo GOREN)SKI GLAS petek« J. julija 2005 17 DEDIŠČINA Snovama Budnarjeva hiša, muzej ljudske stavbne dediščine in načina življenja srednje velikega kmeta iz prejšnjega stoletja, je vzorčni primer nekdanje ljudske gradnje, popolnoma vpete v prostor in prilagojene potrebam. Jasna Paladin Zgornjih PaJov-čah. na začetku materialom iz neposredne bližine, in to tako, da so bili prostori za njihov način življenja kar se da funkcionalni, te slikovite vasi- Wa^ti pa tudi na zunaj pri- ce nad Kamni- memi njihovemu položaju v kom. že stoletja dmžbi. Vseskozi pa so gradi- telji tudi spoštljivo upoštevali in dopolnjevali izročila iz počiva Matjaževa hi^a. DomaČemu imenu so domačini, kakor je nasploh navada preteklosti ter paziU, da so s na slovenskem podeželju, svojim gradbenim posegom dodali še ime po zadnjem v okolje naravi čim manj lastniku, tako da je hiSa po škodovali. Z vsem naštetim okoUci znana predvsem kot se današnji načrtovalci izra-Budnarjeva domačija. Vsaj be prostora in arhitekti ne )oo let že kljubuje času. zad- morejo pohvaUti. Budnarje-nja leta spomeniško zaščite- va hiša. muzej ljudske stavbna in stiokoviio obnovljena. ne dediščine in načina življe-kar ji je življenje podaljšalo nja srednje velikega kmeta iz še za nekaj rodov obiskoval- prejšnjega stoletja, je vzorčni , v p . cev. A Budnarca, kakor ji primer nekdanje ljudske MOJU zelju je, pravijo ljubitelji, ni le obnov- gradnje, popolnoma vpete v Budnarjeva domačija , , . t Ijena hiSa, ampak živi muzej Pastor in prilagojene potre- UU ul VSUk nekdanjega kmečkega življe- bam. Postavljena na prisoj- vsem v razumevanju vred- desetletja nazaj, Kako so Knjiga vtisov v Budnarjevi nja. saj je po zaslugi upravi no pobočje palovških gričev. i # I I llJA. đAj J C ^ M^iar t- ---f — *-»- t--------o---- OulSKOVUlCC teljice Ive Subelj Kramar v predstavlja tricelično vrh- not slovenskega podeželja, kar bi moralo biti izhodišče ljudje v sožitju z naravo muzejski hiši kaže, da je kmetovali in se v teh skrom- upraviteljica s svojim delom .J - , zadnjih letih poslala edin- hlevno domaäjo prehodne- za načrtovanje sodobnih gra- nih prostorih veselili. To je stopila na pravo pot. še naj-ZUČlitll, kUlCO JC stven primerek ljudske ^pa tned gorenjskim in denj na podeželju, to pa se naŠa dediščina, Co je naša bolj pa pritegnejo zapisi tuj- stavbne dediščine s prika- osrednje slovenskim do- da doseči le s prikazom nači- slovenska hiša in to je naša mom. nja pred približno sto leti. V svojem poslanstvu je Budnarjeva hiša precej osami j er^. Narejenih je bilo na življenja v stavbi sami, Prizadevanja za zaščito kar je upraviteljici Budnarje- energija/ vzneseno pripoveduje Iva in doda, da je zelo cev, ki so nad obnovljeno hišo navdušeni. "Čestitke za to zelo pomembno kultur- V teh prostorih, zom kmečkega načina živi je V prepišni in zudimljeni črni kuhinji, brez kav in obsežnih študij o na- to Budnar. Za ohranitev la Iva Šubelj Kramar, Bud- leto vedno nekaj dogaja. Ne- pred tremi leti na primer omenjene hiše so se v Kam- ve muzejske hiše nedvomno pomembno, da takšna stav- no in zgodovinsko delo, ki niku začela že ob konai 60. uspelo. Od konca leta 199S. ba Še naprej živi v svojem ga opravljate zase in za vso let 20. stoletja, ko je v njej še ko je upravljanje hiše z vsem prvotnem okolju. Evropo. Se sploh zavedate. že mnogo strokovnih razis- ^^^^ rijen zadnji lastnik Cve- srcem m z vrsto idej prevze- V Budnarci se že sedmo kaj imaler" je med drugim elektrike in tekoče vode činu gradnje in življenju na- Matjaževe hiše kot etnolo- narca živi, Tako kot je živela delje so tiste, ki s pestrim zapisal navdušen Britanec. Ših prednikov, pa vseeno se zdi. da je slovenska stavbna dediščina veČini arhitektov škega spomenika "in situ" predstoletji.žividanesssvo- programom vabijo tako do- Značilno stavbarstvo nam sta se takrat zavzela Kultur- jimi sosedi, z drugimi kraja- mačine kot izletnike iz vse priznavajo in brez izjeme na skupnost Kamnik na Čelu ni v Zgornjih Palovčah in za Slovenije, vse bolj pogosto zavidajo vsi tuji poznavalci. ^, . in gradbenikov danes ne- s takramo ravnateljico kam- vse. ki cenijo dediščino na- pa tudi tuje turiste. Izdelova- a kaj nam pomaga, če smo ZlVelU znana in premalo pomerab- ruškega muzeja Mirino Zu- ših prednikov. Teh pa je po nje adventnih venčkov, veli- bolj kot v poznavanju in na. Že Valvazor je v 18. sto- pančič in Zavod za varovanje kulturne dediščine iz Kra-natančnem slogu zapisal: nja. Hišo je občina odkupila eta 19S6. dve leti kasneje pa so se na osnovi konservator- zaslugi bogatega strokovne- konočnih butaric in pisanih spoštovanju lastne dedišči- ga programa v Budnard iz leta v leto več. ^OSpOdinjU letju v svojem značilnem - J . , natančnem slogu zapisal: desetletja nUZUJ. "Gorenjci imajo imenitne - T • J' ^ mnogih krajih lepo ----— —----------------------— r-------------- ^-------------------- --o--------------,------- J\UkO so llUäie v zidane, ponekod tudi z le- skega načrta, ki je podal šena poznavalka slovenske pesmi, predavanja in naro- ne zavedamo, kaj imamo in pirhov, peka kruha v krušni ne prizadevni v posnema» peči in cvrtje flancatov na nju tujega blišča in prezira- Iva Subelj Kramar, grad- predpečku, ličkanje koruze, nju lastnega etnološkega benica po izobrazbi in izku- praznik kolin» petje ljudskih bogastva. Kot kaže^ se zares v •.« som krite, navadno pa iz smernice za gradbene pose- stavbne dedjščine. je Bud- dopisno obarvane razstave kako bi lahko dediščino, za sožitju Z naruvo lesa grajene in s slamo krite. ge ter program za namemb- narjevo hišo prevzela z že- je le skromen del programa. rekonstrukcijo katere mar- ki pa so drugače snažne. nost hiše po obnovi sami. na Ijo, da bi ohranila staro hišo ki se je dosle) že odvijal v tej sikje v tujini nimajo več kmetovuli in se v Marsikje so velike vasi; po- njej že začela obnovitvena nekod, zlasti v hribih, stoje dela. Leta 1991 je bila Bud- in še naprej gojila pristen slovenski dom. "Obiskoval- teh skromnih le posamezne hiše. vendar narjeva hiša razglašena za cem Budnarfeve hiše si pri muzejski hiši v času sezone možnosti, ne le ohranjali, od oktobra do junija. Čez ampak tudi tržQi. poletje se upraviteljica, tako Možnosti so odlične, a kaj, je tudi v gorah veliko vasi." kulturni spomenik lokalne- zadevam predstaviti, od kod kot nekdaj okoliški kmetje. ko je upraviteljica zaradi pre-prOStOnh veselili, čeprav se je dediščina ga pomena ter tako za na- smo prišli in kakšna je naša preseli na Veliko planino v majhne moralne, organiza- stavbarstva na Slovenskem daljnje generacije ohranjena dediščina. Za to ni dovolj le Preskarjev stan. edino še cijske in finančne podpore To je nuša vseskozi spreminjala, je vsem obdobjem kar nekaj in zaščitena pred propadom, ogled obnovljene stavbe» tre- ohranjeno ovalno velikopla- lastnice. Občine Kamnik, , ....... , ... Nad njo še vedno bedi etno- ba je razumeti bivanjsko ninsko bajto pri nas. kjer na vse preveč osamljena. Usoda dediščina, to je značilnosti skupnih. Graje- loginja. konservatorka Moj- kxüturo ter imeti posluh za podoben način kot v Zgor- takšnega objekta ne sme biti ne stavbe in celotna naselja ca Tercelj Otorepec z Zavoda sočloveka. Moja želja je. da njih Palovčah radovednim prepuščena entuziazmu enega samega človeka. Dokler se kamniška m širša slo- naša slovenska so bila prilagojena naravnim za varovanje kulturne dediš- bi vsak obiskovalec začutil. obiskovalcem planine skuša danostim, predvsem obliki hiša in to je in kakovosti zemljišča, vod- čine iz Kranja. A smisel skrbi za stavbno kako je v teh prostorih, v približati življenje pastirjev, prepišni in zadimljeni črni Oktobra pa se polna idej in venska skupnost tega ne bo »I nasu energija mm površmam m vremen skim razmeram. Gradili so z dediščino ni le v obnavljanju kuhinji, brez elektrike in te- energije Iva Šubelj Kramar zavedala, je usoda Budnarce in ohranjanju, ampak pred- koče vode živela gospodinja vrača v Zgornje Palovče. negotova. i8 GORENJSKI GLAS petek» i. julija 2005 USODE GODOVI Snovanja Poklicati so morali policijo, da je posredovala. Možje prišel domov z razbito arkado, sosed pa z zlomljenim palcem Grmelo in se bliskalo vo, ker sem se po porodu časih do vek ne precej zrediJa. Bila sem kot ve, a)i bi se žoga, ona pa ne. Vendai je re še izcimilo in malo je z menoj ne bo nikoli več go- smejal ali jokal to naredila tako. da me je manjkalo, pa bi mi predlaga- voriJa, " je nadaljevala Albin- GlClS o sosedi ic spominjala na mojo posta Šel, kot je že v navadi ob takih priložnostih, od ust do ust. bilo. Mama je začela graditi "Ko sem šla zjutraj po kruh, drzne scenarije o tem, kaj vse se bo iz te zetove avantu- sem v trgovini izvedela, da je soseda tako jezna name, da Kakina zgodba, ki se na videz "tolažila", v bistvu je pa za- la, naj se odselim nazaj do- ca, "Zdelo se mi je, kot da bi devo kar naprej sama pogre- mov, da ne bom, po njenih me nekdo s kolom po glavi. Bila sem osramočena, uža- dija, v sebi skriva neopazne "nalezel" teh pogovorov in nezvestem možu. Lasje so Ijena in prizadeta. Po tihem podtone, ki ob poslušanju, me je rad zafrkaval in dra- mi šli pokonci, toda nič ni sem preklinjala opravljivke. bere kot trage« vala. Tudi moj mož se je besedah, preveč trpela ob hočeS-nočeš sprožajo nasmeške. Še dobro, da ima žil, da bi mu bilo kar prav. če bi zvečer zavi] k sosedi. pomagalo. Še dobro, da je ki nimajo drugega dela, kot bil na začetku najinega pre- da trosijo laži! Odvihrala Ženske so smisel za humor, Do mojega 'špeha' mu, vsaj pira mož odsoten, drugače sem domov in se "spravib II Spravile na dan podrobnosti. drugače res ne vem, kako bi po njegovih besedah, ni bilo bi bilo še huje," je s solzami na mamo, ker je začela s tise najino srečanje razpletlo, kaj dosti. Vedela sem, da se v očeh, toda med smehom stim nesmiselnim čenča- "S sosedo sva bili prijate- šali, in sem jih zato ponava* pripovedovala Albinca. njem. Poklicala sem še teto. Ijtci še iz šolskih let," mi je pripovedovala Albinca, d i preslišala. Slučajno je bila nekoč na obisku ena od In potem se je zgodilo ä- ki se je delala nedolžno, da sto neizbežno. Veronika je ona že ni nič kriva, da je itak medtem ko si je polagala mojih tet. ki je njegovo be- še dnigim namignila, kakž- povedala "samo" mami..." ff^SllrlL-flO lil'_____________:___^^ ..X___vi^ _____:______1__:_____ i/__________1__:__ mrzle obkladke na pomo- sedičenje ujela na ušesa. Ne ne sorte le soseda njene ne- izmišljene, tudi drelo oko. "Veliko skrivnosti sva si bodi vrag, povsem drugače, kot so bile izrečenel" čakinje, da ni tako poštena, kot se dela. Seveda so žen- Vas se je, v veselem in napetem pričakovanju, razdelila na dva tabora. V vaškem o sosedinem Teta Veronika je sodila Še ske staknile glave in na dan bifeju so kresali šale na ra< govarjali. Obe sva imeli te- v tisto generacijo, ki je rasla privlekle še marsikaj druge- čun seksualnih podvigov Al- w/^-yi n f^vM ^^^ ^ zakonu, z zdravjem v težkih vojnih razmerah in ga, še bolj pikrega in še bolj binčinega moža in lepe so- rri'VZ'Uf V ICTTv ^trok, s taščama. Nekaj časa mogoče prav zaradi tega je popopranega. Glas o sosedi sede, ženske pa so doma na» Da bi bila mera polna, sta se Albinca in mož doma Še sporekla. Prvič, odkar sta' zakaj je ostal nisem bila zaposlena, tn ra- vsako besedo, ki io je slišala, je šel, kot je že v navadi ob stalo situacijo Še boli podži- bila poročena, je Albinca zumilivo je bilo, da nisem vzela zares. takih priložnostih, od ust do gale z najrazličnejšimi do- spala sama. 1 I L • ^ mogia 24 ur na dan čepeti orez SlUZlJe in sc A^m^ «'Üi^K kaj drugega, za "še toplo novico je pri pri- ust... Ženske so spravile na mnevami. "Takrat sem si prisma, da doma. Kljub prijateljstvu Či odnesla moji mami. Si dan podrobnosti, resnične Albinca je planila v jok. se bom z obiskovalkami po- sem vseeno opazila, da se je predstavljate, da vam nekdo in izmišljene, tudi o sosedi- "Vedela sem, da bo Še hudo. govarjala le Še o vremenu," kar je včasih, ko smo pri nas kupili kaj novega, "držala" prinese na nos, kako ga vaš zet lomi z drugimi ženska- . nem možu, o tem, zakaj je ostal brez službe in še mai- Najprej je počilo, ko sta se je dejala žalostno, srečala moj mož in sosed. Oba sta bila že malo okro- name. Na prvi pogled niti ni mi, medtem ko vaša hči zib- sikaj drugega, za kar je bilo opazno, le da je takrat Ije doma že drugega otro* zmanjkalo Časa, da bi mi Al- gla, žal. Najprej so padle ri f y WUV vp^^iiW, kW wf^a Jjc uv/iiia ^c ugcga uuv* ^ 1 iai' ■" *-* ZmaiVrCaiO časa, aU kaj zbolela ali morala ka?! Mama ni vedela. lqe se binca razložila. Tudi sorodnic ni več vabila k hiši. Z mamo pa sta imeli kar dve leti zelo tih in hude besede, potem pa sta redkobeseden odnos. nujno po opravkih, da se je glava drli, tako je norela Vas, v kateri živita obe se drug drugega lotila še s aa bi mi nekaj časa nisva srečevali, po hiši. Nemudoma me je družini, šteje le nekaj sto pestmi. Poklicati so morali bila dobro "Žal mi je le, da sem izgu- Tolažila sem se, da je taka poklicala in prej, preden prebivalcev. Priseljencev je policijo, da je posredovala. sogovormco Toda splet dogodkov je bil /llDlflCa zaradi moža, ki je izgubil sem ji lahko dopovedala, da malo, vaščani pa se med se- Mož je prišel domov z razbi- tak, da česa drugega ni bilo , ^ službo in je bil doma na ča- vse skupaj ni res, da se je boj poznajo celo bolje, kot to arkado, sosed pa z zlom- pričakovati," je dodala Al- raZlOZlta, kanju. če je le mogla, me je Veronika izmislila, slabše je da bi živeli pod isto streho. Ijenim palcem. binca. Prazniki in godovi Urh in "neverni Tomaž burgu. škofijo je vodil petde- nadškofije. Ciril in Metod sta set let. Ko so leta 955 Ogri meniškiimeni-Vresnidjini ff oziroma Madžari napadli je bilo ime Konstantin (Ciril) mesto, je Urh sam poveljeval in Mihael (Metod). Z njima obrambi in jih premagal in tako rešil vzhodne dežele loŽE KOŠKIEK so povezane zanimive zgodbe. Ena od njih pravi, da sta svetnikov: škof Oton Bam* je zelo znan svetnik in tudi frankovskega kraljestva pred potovala tudi po Gorenjski ....................................... berški. ki se je rodil leta 1062 ime je med Slovend pogosto njihovimi napadi. Po tem in prenočevala v bližini Moj- Pregovor, da se mora ob na Švabskem in postal po- (Tomo, Tomi, Tomislav ...) porazu so se Ogri umirili in strane, v rodinski cerkvi sv. prazniku Petra in Pavla zače- memben škof v Bambergu Ker ni verjel, da je lezus po za stalno naselili ria ozemlju Klemena pa hranijo relikvije ti vročina, letos drži, saj je že (ta škofija je imela posesti križanju res vstal od mrtvih, današnje Madžarske. V tem tega svetnika, ki naj bi jih nekaj časa pasje vroČe. Zalo tudi na Koroškem), od koder se je tega apostola iz okolice pogledu je bil Urh rešitelj prinesla sama sveta brata. se je svetnikov. Id se jih spo- se je Širilo krščanstvo tudi Genezareškege jezera prijelo minjamo v tem Času. upravi- med Poljake, ter mučenca ime "neverni Tomaž". Bese- pred c^sko nadlogo tudi za Slovence. V sredo, 6. julija, se Katoliška cerkev spominja device čeno prijel vzdevek "poletni svetniki". Frančišek Regis in Bemar- da Tomaž izhaja iz aramej V torek, 5. julija, bo praz- in mučenke Marije Goretti din Realino s tovariši, Jutri ske besede "toma" in pome- nik apostolov Slovanov Cirila (1890-1902), deklice iz oko- Danes, na prvi julijski dan, se kristjani spominjajo dne- ni "dvojček". in Metoda. V nekaterih knji- lice Rima, ki jo je več kol je praznik Škofa Oliveria, va, ko ie Marija, mati lezusa. V ponedeljek. 4. julija, bo mučenca lulJfa, puščavnilca obiskala svojo sorodruco Eli- praznik zelo znanega svetni- gah, na primer v knjigi Nika Kureta Praznično leto Slo- dvajsetkrat zabodel vanjo zaljubljeni fant, ker je odkloni- Teobalda ali Bogoslava in zabeto, mater )aneza Krstni- ka Urha. V knjigi Silvestra vencev, je njun god zapisan la spolne odnose. Obsodili svetopisemske žene Estere, ka. Zaradi tega dogodka se Ćuka o svetnikih je zapisa- 7. julija ali celo 14. februarja so ga na 30 let ječe. Po pre-ki naj bi živela okrog 500 let imenuje praznik Manjino no, da mu je na Slovenskem zato, ker je na ta dan leta stani kazni je odšel v samo- pred Kristusom. Bila je ju- tiskanje. posvečenih kar 85 cerkva. 869 Ciril umrl. Ciril in Me- stan. dovsko dekle, Postala je kra- V nedeljo, 3. julija, bo Urh je bil Bavarec, kjer se je tod sta bila rojena v Solunu V četrtek, 7, julija, bo praz- Ijica in, kot pišejo, veliko na- praznik škofa Anatolija in rodil okrog leta 890. Izobra- leta 826 (Ciril) in 8iz (Me- nik angleškega popotnika in redila za judovsko ljudstvo. apostola, mučenika Tomaža, ževal se je v benediktinskem tod), umrla pa sta leta 869 Jutri, v soboto, 2. julija, je ki so ga ubili v okolici indij- samostanu v Švid. Leta 923 (Ciril) oziroma 885 (Metod). kasnejšega škofa v nemškem mestu Eichstatt Vili- na koledarjih napisanih več skega mesta Madras. Tomaž je bil izbran za škofa v Augs- Sta zavetnika ljubljanske balda (701-787). GORENJSKI GLAS ^tek, i. julija 2005 19 RAZISKAVA Snovama Zgodovina vladnega likovnega fonda sega v čas avstro-ogrske monarhije. Anarhija, ki je na tem področju vladala še štirideset let po drugi svetovni vojni, je povzročila, da je marsikatera umetnina narodnega pomena izginila. Zdaj naj bi pri Narodni galeriji stvari spravili v red. Marjeta Smolnikar visi ter po kleteh leži» ima in-ventamo številko Narodne pogodbo mod Iz- galerije. Pogodba, ki sla j vršnim svetom podpisala generalni sekretar skupščine Socialistične republike Slovenije in Na- izvr§nega sveta (anez Zaje in ravnateljica Narodne galerije dr. Anica Cevc namreč v 11. rodno galerijo, ki sta jo Členu določa, da drugopo- stranki podpisali 6, marca godbena stranka, to je Na- 19S6, je postala slednja "an- rodna galerija» vsako likovno gel varuh" likovne kultiime delo ob prevzemu zaznamu-dediSäne. S pogodbo \e namreč takratna slovenska via- je. Ker vsi naloge očitno niso vzela dovoli resno, je Naiod- da na Narodno galerijo pre- ni galeriji na pomoč prisko- nesla pravico upravljanja li- čiJa višja instanca, torej mi- kovnih del nacionalnega po- nistrstvo za kulturo, ki je v mena, ki so visela v prosto- dodatnem dopisu ustanove rih vladne palače, protoko- vnovič pozvalo, naj pri raz- lamih objektov, Kluba dele- čiščevanju zadeve vendar so- gatov, RepubliSk^a sekreta- delujejo. riata za ljudsko obrambo. Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. Trije meseci so minili, napredka {od leta 1986) pa nobenega bistvenega. Bistvo je. Republiškega odbora Zveze da se strokovnjaki Narodne združenj borcev NOV Slove- galerije na lastne oči prepri- nije. Sklada Borisa Kidriča, Generalno vzeto centralnega komi te j a z veze komunistov Slovenije, vile Vikrče v Tacnu in vile Tarti- je vladni likovni čajo, kaj od slovenske kuJtur-ne dediščine v vladnem likovnem fondu je in Česa ni, oziroma da natančno ugoto- ni v Strunjanu, na Užiški 7a vijo, kaj manjka. fond velika in Bulvarju Avnoja 106 v Be- Ogradu, v stanovanju na Lin- Za zdaj je o "zgodovinski likovni inventuri znano na- zmeda. Vzrok je hartovi Topniški 4$ in slednje. Narodna galerija je Corkičevi 16 v Ljubljani, pri pristojna za šestindvajset lo- nedvomno v tovarišu sunetu Kavčiču, kadj. Po podatkih direktorja . , . . Zoranu Poliču, Janezu Zem- Narodne galerije dr. Andreja anarhiji, ki je na Ijanču, f ožetu Rusu, Ed var- Smrekarja so jim revidiran du Kocbeku, Če navedemo seznam in kontaktno osebo tem področju samo nekaj lodranih in dis- posredovali iz devetnajst jav- lociranih nahajališč. V pose- nih služb, brez kontaktne vladala od Sti takratnega republiškega osebe iz dveh, s tieh lokacij izvršnega sveta je bilo skupaj tisoč devetindevetdeset slik znanih, manf znanih in ne- z inventamo številko Narod- konca druge svetovne vojne do leta iq86, naslovih. Devetnajst let po podpisu pogodbe, torej letos, so poslali odgovor, da v njihovih prostorih ni umetnin Matej Sternen, Negliže, po 1940 znanih avtorjev, bile pa so se na šestintridesetih različnih ne galerije, z dveh lokadj pa le slike Kmetija Matije Jame, slovenske vlade in skupšči- no ne ve, po Čigavi logiki. ni nikakršnega odziva. Generalno vzelo je vladni likovni fond velika zmeda. Mak v vazi Ivane Kobilce in ne. Med dvajsetimi slikami Tako v prostoiih CK ZKS kot Sedeča dama Mateja Steme- je pogojno rečeno na komi- tudi sindikata pa so med na. Glede na to, da sta v vili teju visela tudi slika Ivane drugim visele slike velücega saj si je lahko do je djtavni zbor Narodni ga- Vzrok je nedvomno v anar- živela zakonca Pepca in Ed- Kobilce Deklica. Tema dve- slovenskega impresionista leriji naloži], da preveri, kaj hiji, ki je na tem področju vard Kardelj, utemeljitelj ju- ma primeronia je treba do- Ivana Groharja. Na CK ZKS, tClrCrat IZ tako formalno pravzaprav uprav- vladala od konca druge sve- goslovanskega komunizma, daö [ožeta Rusa, Zorana Po- recimo, Blejsko jezero. Ija: katere slike s seznama, imenovanega pnloženega pogodW, so tovne vojne do leta 1986, saj si ie lahko do takrat iz tako bo zanimiva ugotovitev, kje liča, Edvarda Kocbeka in ostale in kje so, katere pa so druge zgoraj omenjene "pri sklednike". Zveznega "dobile noge" in izginile. Poglavje zase so tudi veleposlaništva nekdanje SFRJ. Umetnine, ki so tam visele. Zmedo zase v zgodbi z se bodo delile po znani for sta sliki zdaj. Če bo Narodna imenovanega Zveznega galerija, kajpada, svojo nalo-zbimega centra z umetnina- go dosledno opravila. Drug, mi postregel vsakdo, ki je bil prav tako zanimiv primer je umetninami narodnega po- muli: slovenski avtorji pripa- pri koritu. 2al so tudi po takratni Republiški komite mena predstavljata nekdanji dajo Sloveniji, hrvaški Hrva- podpisu pogodbe, ki naj bi za informiranje, ki je imel CK ZKS in sindikat, saj se tom in tako naprej. Tako se Tri mesece je bilo Časa, da stvari spravila v red, slike ro- svoje prostore čez cesto vlad- načeloma ne ve, kje so. So se mora po tej formuli med predsednik države, vlada, male iz sobe v sobe, od hiše ne palače na Levstikovi 10. V pa našli nekateri "dediči", na drugim iz nekdanje jugoslo- pOStreSel vsakdo, ministrstva in vse druge do hiše. Na ta način pa se je osemdesetih letih prejšnjega primer svobodni sindikati vanske ambasade v Wash- zbirnega centra z umetninami Velika zmeda službe, ki v vladno okolje za marsikaterim delom veli- stoletja je namreč v tej vili s Dušana SemoEča, ki so pre- kije bil pri Spadajo, ugotovijo, kaj, kar po n)ihovih salonih, kabine- kih slovenskih slikarjev zabrisala sled. Primer. V vili svojo družino živel Miha pričam, da so umetnine nji-Marinko, v prvih povojnili hove in se vlade prav nič ne ingtonu v Slovenijo vrniti slika Ive Šubica Krizanteme, y« r' ' 'lir ....J kontu, tih, pisarnah in hodnikih Vikrče so med drugimi vise- letih predsednik takratne tičejo. Čeprav nihče natanč h 20. stran I 20 GOREN)SKI GUS petek, 1. julija 2005 RAZISKAVA Snovanja Vvili Vikrče < '».«ran Že desetletja pa je jasno, da sta izginili sliki Fortunata SO VKCd dvUßitni ^ pa sUka Wana Vav- Bergantar Ptičar in Prestar. o nnri^a ? np^nanim nacirt. ro-vcfaci »po-i visele slike t Kmetija Matije potiča z neznanim naslovom, Će te slike, se razume, niso dobile in odšle v zasebne roke. Na razstavi tega baročnega slikarja iz Kamnika leta 1951 ju že ni bilo več. O njunem izginotju obstajata dve zgod- Zmedo je mogoče slutiti bi. Ena pravi, da sta sliki ta- Mateja JCltfie Mak ^^ ^^ odgovornih za rezui- koj po vojni zgoreli, druga J ' tate inventure. Gojko Zu- pa, da sta izginili. V katalo- V vazi Ivane ^^^^^^ sekretar v di- gu, ki ga je Narodna galerija rektoratu za dediščino na v Času raistave izdala, vseka- Kobilce in ^ kulturo, pravi kor piše, da sta sliki izgublje- nekaj, direktor Narodne ga- ni in ne uničeni, Sedeča dattlCl Smrekar pa Ko smo ravno pri izgublje- nekaj dnigega. Gojko Zu- nih slikah, omenimo še pan: "Pred nekaj leti so bili Kmetovalca Ivana Groharja, na posameznih ministrstvih Slika ni pogrešana, ker se ne StemeHCl ^^rejenl popisi umetnin in ve, ali jo je Grohar sploh na- ocenjena njihova vrednost, redil. Možnost da jo je, dr. Glede Yia to dci večina ima popise Andrej Smrekar dopušča in urejene- Seveda se posamez- pravi: "Nisem čisto prepri- sto V vili Živela ^^ iS^ejo, tu in tam čan, po fotc^rafijah sodeč pa je manko, večina stvari pa na je mogoče povzeti, da je slika, na kateri je neka figura v prejšnjimi popisi zdaj zade- domala naravni velikosti in ift Edvard ^^ vsekakor bolje kJapajo, je bila leta 1904 na razstavi v Dejstvo je, da je v Narodni Beogradu, Groharjeva. Ce- galeriji že med osemdeset in prav ni nikjer evidentirana, devetdeset odstotkov umet- Posnetek sicer ni dovolj raz- nin nacionalnega pomena." ločen, glede na motiv pa bi zakonca Pepca ' r nrÄitfffiiifni r%Arsici ^M^t Kardelj, utemeljitelj In le dr. Andrej Smrekar: slika lahko büa njegova. II jmoslovanskesa 7 u o o Tt\ fnnrl nrpr^i !jrhi»TarAn in la, zmeda ie tako rekoč za- ni fond precej arbitraren in čarana. komunizma, ^arc^a gderija oMadu- je le del tega fonda. Državni Zakladnica umetnin bo zanimiva p" Mestnem muzeju. Do konca Rihard kakopič, Škofia Loka, 1904 ca, KoSnja, Sava jeseni), Iva- skih umetnikov, v glavnem (Zdaj je dunajski "zbirni ne Kobilce (Rumene vrtni- NajveČji je fond v vladni ce), Iveta Šubica (Kolednik), impresioniste. Vendar ban Natlačen ni center" muzej.) Ker mobili-endepo ni imel statusa mu- lL(Tötnvit^ Iči^ letošn j ega leta na j bi bila e vi- palači, kjer bi moralo viseti Fe rda Vesela (Slepe miši, bil prvi, ki je v Sloveniji v žeja, je lahko Narodna gale-& ^ J denca zaključena, pripravlje- J^tiricfr. »noict cHV vfiW*ir*nm9 Vvar+ani* Wrttiv 1-7 RonotV 1 f^ Ani ^ til 9/1 fl rf^'^iTrirr^ a »r^ sta sliki zdaj. i« »/ nrpi mpnim /la cttsa na nra. Štiristo enajst slik večinoma slovenskih likovnih umetni- Kvartanje, Motiv iz Benetk, Deček), )aneza Krstuika imenu vlade oziroma za rija leta 1922 nazaj odxupila opremo državnih uradov enajst del slovenskih impre- prej. Menim, da smo na pra- kov. Nekoč so v vladni palači Schererja {Bohinj), Mateja kupoval umetnine. Zgledo- sionistov, vi poti te stvari urediti,.do- visele umetnine: Ivana Gro- Sternena (Deklica pri Čita- val se je po avstio-ogrskem Ker iz gradiva, ki ga je Na- kJer pa popis ne bo narejen, harja (Triglavsko pogorje in nju) in tako dalje in tako da- modelu, imenovanem mo- rodna galerija leta 19S6 "po- ne bo mogoče natančno reči, Zimsko jutio), Matije Jame Ije do štiristo enajst. biliendepo, po katerem ie dedovala" od takratne slo- kaj manjka. Kaj bomo storili (med drugim Znamenje ob Del umetnin si je povojna državne nakupe po imperiju venske vlade, ni razvidno. v zadnjem koraku, pa ru še vodi. Bled, Mati z detetom, slovenska vlada priskrbela opravljal direktor avstrijske kaj je bilo v vladni fond pri-nikomur povsem jasno. Ena Krave na poljani), Riharda pri zbirnem centru zaplenje- galerije. Kar ni Šlo v državne dobljeno do leta 1945 in kaj od možnosti je, da se za Jakopiča (med drugim Ve-manjka joče umetnine na po- čer. Postavljanje mlaja. Čol- nih umetnin, del fonda pa je podedovala. Po banu dr. urade, je šlo v mobiliende- po njem» torej iz naslova napo. nekakšen vladni servis, cionali2adje, bo marsikoga liciji vloži prijava zoper ne- nar. Ljubljanski grad. Kopal- Marku Natlačenu, ki je ku- kjer so zbirali vse, kar je za bolela glava, preden bodo znanega storilca." ke, Drevesa, Kozolec, Žanji- poval izključno dela sloven- opremo "kandije" potrebno, stvari razčiščene. Skrivnosti likovne dediščine SEDMICA MAÄrETA SMOLKtKAR tnavadna so pota Gospodova. In novinarjeva. Hodiš od vrat do vrat državnih ustanov oziroma uslužbencev in dobe- turo. Veste, kaj so mi tam od-sedno "fehtaš" (ker te pač ni- govorili? Nič. Kratko malo so in na vpo^ed samo posvete- lahko direktorju Narodne ga- ve in tako, da osti^a pravica so bila pri zasebnikih samo ni m. Za mnenje, aH so sezna- lerije zdelo, da je seznam upra vlja nja Izvršne m u sve- na posodo. Den imo, pri Eä- mi skrivni ali Javni, sem za- vladnega likovnega fonda ta- tu." Nekaj ocktavkov naprej vardu Kardelju, pri Josipu prosila še mmistrjtvo za Icul- jen. Po mojem mnenju zato. pa piše: "Zelo pomembna pa Vidmarju, pri dr. Marjanu ker dc'-azuje, daje takratna vlada likovno kulturno dediš- bo taka poteza (prenos pravi- Ahänu, pri dr. Vladimirju ce upravljanja likovnih del s Krivicu in tako dalje. Povedo- h^e nima za panneija) za nekaj, kar je tako rekoč skupna moje vprašanje prezrli. (Kar lahko vzamemo tudi kot meri- čino med drugim delila tudi takratnega izvršnega sveta na no drugače. Slike so izsledlji-vladnim in partijskim fiinkci- Narodno galerijo, op. M. S.) ve. Samo nazaj Jih je treba last. Na koncu poti se znajdeš lo spremembe na oblasti.) onarjem. Ampak, samo na tudi kot pobuda drugim orga- zahtevati. Če ne zlepa, pa na začetku; pred vrati, na ka- Tako sem bila prisiljena potr- posodo. Tako v vladnem doku- kaii še na vrata drSavnega ar- mentu z arhivsko številko tera s\ najprej potrkal. Recimo. Narodne galerije. Direktorja zakladnice slovenske likovne dediščine dr. nom v republiki, v mestih i« v zgrda. Preko sodišča. Za kar občinah; kar precej za nesljivo pa je. kajpada, potrebna volja^ hiva. Seznama vladnega li- 1321^4. ki ga Je 5. decembra se da domnevati, da upravlja- V prvi vrsti politična^ kovnega fonda si pri njih sicer 7985 podpisal dr. Matjaž nisem mogla ogledati, ker Kmecl, predsednik takratnesa Jo ti orgorti še z veliko bogatejšo likovno dediŠäno kot naša (specia Ina al i sploŠruz) m uzej-ska mreža." Tudi s tem metrom je mogoče meriti spremembo na oblasti. Drugačrui od pr^Šnjih bo tista oblast, ki bo od nekda* Andreja Smrekarja sem za' stvari Še nimajo ästo "poSlih- republiškega komiteja za kul- prosila za seznam vladnega tanih". so mi pa priskrbeli Šte- turo, renmo, piše: "/.../Ta likovnega foruia. Veste, kaj mi vilico arhivskega gradiva. S dela se večji del nahajajo v je gospod odgovoril? Da "spi- številko sem potem odfla na prostorih Izvršnega sveta, pre- upne. kot se morda zdijo ne- fiinkcionaijev ter njihovih de Ergo. Stvari niso tako brez- njih partijskih in republiških ski vladnega fonda niso Ja v- vlado, kjer so mi izročili zaje- cej pa mdi pri drugih republi-ni". Halo. Dvajset let stari do- ten "špeh" vlaärtegß arhivske- (kih organih ali orgßnizaäjah poučenemu oziroma nepo^e- Čencmu. Za številna likovna dičev zahtevala nazaj, kar so si mimogrede prisvojili. Ker do kumenti. ki so tako rekoč rui- ga gradiva. in deloma v zasebnih prosto- dela nacionalnega pomena se zdaj od njih pač ni nihče za- rodova kulturna dediščina. Ko sem gradivo pregledala, rih, vendar r\a temelju doku- ruij bi h'? i dfiavna skrivnost se mi je posvetilo, zakaj bi se mentirane začasne prepustit- natančru) ve, kje so pred dvajsetimi Uti visela. Jn dokazani hteval, da vrnejo, kar so imeli na posodo. 1 GOREN}SKI GIAS petek, I. juJija 2005 EKONOMIJ i r\ stefa n,zargi@g'glas. si 21 pripr i tudi rezervne načrte v Merkurju imajo podrobne načrte za vlaganja 267 milijonov evrov v petih letih. Če ne bo posluha astnikov^ pravi predsednik uprave mag. Bine Kordež, bodo pripravili tudi skromnejše variante razvoja. štifan Žaxci i ' zultatih pri prodaji meta- lurgije. ki je bila lani izred» no donosna. Kaj se dogaja? "Dogajanja v ^mi metalurgiji so vsekakor posebna in drugačna kot v drugih programih. Lani se je cena teh izdelkov, ob hkratnem po» manjkanju jekla, ižredno povečala, tudi za sto odstotkov, kar se Še ni zgodilo. To smo dobro izkoristili zaradi večje prodaje in višjih cen, Letos je položaj obraten: od maja lani je prisotno upadanje cen. ki se Še ni ustavilo, hkrati pa se pojavlja presežek blaga pri trgovcih. Vse lo seveda vpD-va na poslovne rezultate, saj prodaja metalurških izdel- Obe sirani v teh dogajanjih tem nista strinjala, imata pa Med cilji razvoja ste že več- kov predsuvlja v Merkurju - Merkur ko» sedanji lastnik več kot četrtinski lastniški de- krat omenili milijardo ev- pribliirto slabo tretjino pro-in Jurij Scholmaier. nekda- let za tak sklep pa so potreb- rov prometa. Kdaj to priča- rneta. K sreči je poslovanje nji lastnik Bofexa, sta ob teh ne tri četrtine glasov, smo na kujete in s katerimi vlaga- na drugih programüi dobro, zapletih najavili ložbe. Se te upravi sklenili, da o tem pred- la hko štejete v Merkurju, idjub težavam v Bofexu^ lansko leto za uspešno? "Kot smo zapisali v poslovnem poročilu, je bilo leto 2004, ^ede na doseženo povečanje prodaje in tudi dosežene reziUtate poslovanja, za Merkur poslovno uspešno leto. Res ga je zaznamovaio nekoliko bolj odmevno dogajanje v Bofexu, za katerega pa računam, da smo ga v glavnem sanirali. Pričakujemo pozitivne rezultate in zato smo se tudi odloČili, da ga ne prodamo." Mag. Bine Kordež/^ot» conrdMvti« njir napovedi uresničujejo? "Mi nismo naiavili tožbe. logu nima smisla glasovati. " saj raste prodaja kar za 12 "Milijardo evrov prometa odstotkov, Gibanja v meta-naj bi dosegli po naših načr- lurgiji so dklična: lani veüki pač kazenske ovadbe na to- Kakšne bodo posledice za tihvletu20o5,karbomogo- dobički, letos slabši promet." žiJstvo, ker smo ocenili, da vaša razvojne načrte? če ob intenzivnih vlaganjih v obstaja sum kaznivega deja "Poudariti moram, da je šlo nove prodajne kapacitete Kako uspešno pa poslujete nia. Tožilstvo sedaj to razis- za odpiranje možnosti za nove trgovske centre, tako v v tujini? kuje in od njih ie odvisno, ali izdajo dodatnih delnic Mi Sloveniji kot na Hrvaškem in Z izgradnjo petih novih bo sprožilo nadaljnje postop- imamo v strategiji dokaj na- Srbiji. Po veljavnih načrtih - centrov se je promet na Hr-ke prek sodišča. Več ne že« tančno zapuan načrt razvoja naj ob tem pripomnim, da vaškem seveda več kol podlim komentirati. Kar pa za- 22 naslednfih pet let, zelo na- smo se odločili, glede na do- vojil. Gibanja so pozitivna in deva napovedano tožbo z tančne opredelitve investicij gajanja na skupščini, pripra- v večini centrov še dosega-druge strani, nimam nobe- vrednih 267 milijonov evrov, viti tudi nekoliko skromnej- mo rentabilno poslovanje, nih informacij o tem. da bi projekte, nimamo pa še dogo- šo varianto našega razvoja • Načrti so precejšnji. Poleg bila vložena, prepričani pa vorjenih vseh vlagateljev, ki bi naj bi v Sloveniji gadili še Hrvaške se intenzivno pri-smo tudi, da ni nikakršne pri tem sodelovali. Ko bomo osem novih trgovskih cen- pravljamo na odprtje prvega osnove za to." trgovskega centra v Beogradu s 10 tisoč kvadratnimi Skupščina delničarjev, ki je obravnavala lanske rezultate, je bila letos nekoliko bolj živahna. Predstavniki obeh paradržavnih skladov KAD in SOD ter lastnika KD vlagatelje >meli, se bomo o trov, večino kot zamenjavo tem z lastniki ponovno pogo- obstoječih. Na HrvaŠkem, v varjali in upam, da bodo naše Srbiji in Bosni načrtujemo metri, kar pomeni, da mora-aktivnosti podprli." gradnjo štirinajstih prodaj- mo tam postaviti tudi vso in-nih centrov, v Sloveniji in v frastrukturo. Center je grad-Ali niso ta dogajanja tudi tujini pa veliko vlagamo tudi beno že postavljen in se del poseganja države v go* v skladiščne prostore." spodarstvo, saj je znano, da opremlja." Group se niso strinjali z na- se podobno d(^ja. kot del Kaj si lahko obetamo na ob nakelskem občinskem grajevanjem uprave in nad- nove politike, tudi v drugih Gorenjskem? zornega sveta, zaradi njiho- družbah? Kljub napovedim, "Kar zadeva' Gorenjsko, Vega negativtiega stališča pä da se bo drŽava iz gospodar- odpiramo povečan center v je bila celo umaknjena toč* stva umaknila. Naklem, kar ni posebno veli ka dnevn^a reda o dokapi-lalizacijL Bi komentirali ta dogajanja? "Dejstvo je, da ima država ka naložba, želimo pa za-V veČini firm vsaj Četrtinski okrožiti ponudbo za obrtnike prazniku bo odprta tudi nova cesta, ki je verjetno pomembna tudi za Merkur. Kako ste sodelovali pri tem? "Ta cesta je za Merkur, za- lastniški delež, prek skladov in male podjetnike. Takim poslene zelo pomembna. Že "Kar zadeva obravnavo let- in bank, ki jih obvladuje, pa nega poročila, lastniki niso celo tudi prek polovice. Ra-imeli nobenih pripomb in ziunljivoje,daželiuveljavlja- za Gorenjsko. centrom pravimo repro centri in v Naklem bo tak center sedaj nas je na tej lokaciji zaposlenih preko 800, saj smo dogradili upravne prostore. tudi tako potrdili razrešnico ti svoj lastniški interes, na Sicer pa na Gorenjskem že prav sedaj pa zaključujemo upravi. )e pa njihova legitim- nas v upravah pa je, da po- dalj Časa govorimo o dveh gradnjo skladišč. Pri tej in- na pravica, da ocenijo» ali vod- skušamo za razvoj doseči novih centrih: Radovljica in vestidji smo sodelovali, saj stvu in nadzornikom pripada čim večje soglasje. Naša na- škofia Loka, saj pri obeh pri- je bila cesta zgrajena tudi z tudi nagrada. Nagrade je loga je, da možnosti äm na- haja do zamud, glede na pr- nepovratnimi sredstvi iz ev- predlagal nadzorni svet in tančneje predstavimo in ute- votne načrte. V obeh prime- ropskih skladov • projekt kljub nasprotovanju omenje- meljimo. Prepričan sem, da rih bomo gradili skupen tr- smo pripravili skupaj. Ev- nih je večina menila, naj se bo več razumevanja, ko bodo govski center z Mercatorjem, ropskega denaria je bilo pri- nagrade podelijo. Seveda tudi bolje spoznali naše poslova- torej tudi s ponudbo živil, to bližno polovica, drugo po- drugačna odloätev ne bi ime- nje. Kar zadeva umik države posebnega vpliva na Mer- iz gospodarstva, pa sta mož- Tretja pomembnejša zadeva pa je bil predlog, da lah- Ko uprava s soglasjem nad- navadno, ali pa da proda svo- zomega sveta v naslednjih petih 1 etih izda dodame delni -ce. Ker se državna sklada s lovico pa je s plačilom zemljiškega prispevka za gradnjo skladišč plačal Merkur. To je seveda občinski denar, da ne bo nesporazuma, ven- je deleže, za to pa je potreben V poročilu o poslovanju v dar smo veseli, da ga občina nosti dve: ali da ne odigra vl<^e lastniica, kar bi bilo ne- pa zahteva nekoliko več priprav in dovoljenj. Oba centra naj bi odprli v prihodnjem letu" določen čas, Tega se naša dr žava niti še ni lotila." prvem kvartalu letos prese« ni vložila drugam, pač pa neča podatek o slabših re- prav v to cesto." Obrtniške zahteve v načrtih ministrstev Na OZS so zadovoljni z odzivom države na zahteve in predloge, ki so jih pripravili. štefan žajici mnenju, razposlali vsem čla- ..............................................................................nom. Že smo poročali, da se Ljubljana - Sredina tiskovna zavzemajo za dvotimo zbor-konferenca dveh ključnili nično organiziranost gospo-mož Obrme zbornice Slove- darstva, jeseni pa bodo raz-nije • predsednika Miroslava pravo o tem predlogu, ki Kluna in generalnega sekre- predpostavlja tudi obvezno Uirja dr. Viljema Pšeničnyja, članstvo in Članarino, tudi je izzvenela kot obračim dela strnili. Ob tem opozarjajo, da v prvi polovici leta. Dve leti je Obrtna zbornica Slovenije mineva od sprejetja nove vi- nastala na osnovi sprva pros-zije in strategije te zbornice, tovoijnega združevanja obrt-ki si je kot prvo pravilo posla- nikov, da imajo povsem razvila nalogo služiti članstvu, dščene lastniške odnose in hkrati pa sedanji čas odpira nikakor si ne morejo pred-kar vroče razprave o zbomič- stavljati, da obrtnikov in mani organiziranosti gospodar- lih podjetnikov do države in stva. Te razprave seveda niso v mednarodnem povezovanju ne bi zastopala enotna, močna zbornica. V državah. mogle obiti obrtne zbornice, zato je prav, da so se razprave o bodoči organiziranosti kjer so jo 'podrli', izkušnje lotili nadvse temeljito. V na- resnično zbujajo skrb- Sicer pa je nagovor vodilnih obrtne zbornice Slovenije izzvenel optimistično. Ugotavljajo dober odnos vo- sprotju z Gospodarsko zbornico Slovenije, za katero nekateri trdijo, da si raziskave odnosa članov do zbornice niso upali izvesti, so tako raz- dilnih v državi, večjo pozor-iskavo v Obrtni zbornici Slo- nost do tega stebra sloven- venije opravili in na njeni skega gospodarstva in pri-podlagi pripravili predlog pravljenost za sodelovanje in zborničnega sistema v slo- posluh predlogom, ki so jih venskem gospodarstvu za pripravili. Najbolj zgovoren področje obrti, malih in sred- je podatek, da je kar 115 prednjih podjetij. Predlog so ob- logov in zahtev, Id so jih, kot ravnavali na vseh oranih, na je že tradicija, uradno spreje- vseh območnih zbornicah, Ii in predložili državi na dne-prav v sredo pa so ga v obliki vih obrti, država, kot smo sli- male knjižnice, ki ima na šali, sprejela in postali so del koncu tudi vprašalnik o programov ministrstev. Ne Čakajte na maj, uresničite si že zdaj. KREDm Z ZNIŽANO OBRESTNO MERO, OEF'OZm Z ZVIŠANO OBRESTNO MERO. asi le se vem lahku naianieTe hiEre 100-ih cnui. ki senahajafo po vsej Slovenlll.Tsm . st3tiwan;ske in druge kredite z ogodnej-moro. pa prihranke*, lahko n 2a vezavo v obliki depozitov bost^ r>agTajenl z ugodnosti iji se prepričajte o eeloviii ponudbi hančruh iti finančnih storitev. Deželna Banka Sloveniie no DrMfMbankj dd. 10OP Liubljuu, T 0IM737 KO. www^bt«! Hl./hJiM A ION 00 Krori 04/29-00-777, ? t. KMETIJSTVO cveto.zaplotn i t GORENJSKI GLAS petek» 1. ^005 Grafične enote za plačila Za prijavo in kontrolo kmetijskih plačil bo letos treba začeti uporabljati grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. Matiaž Gbecorić hranijo doma in bodo podla- ....................................... gd za vzpostavitev sistema Kranj - Od leta 2000 smo v grafičnih enot rabe kmetij- naši djlavi za prijavo in kontrolo plačil za kmetijske povr» Sine uporabljali numerične podatke iz katastra. V skladu skih zemljišč. Pomemben del vzpostavitve sistema GERK bo namreč pregled izračunanih grafičnih enot z zakonodajo Evropske imije rabe skupaj s kmetom oziro-0 izvajanju ukrepov skupne ma uporabnikom zemljišč. kmetijske politike pa je letos Vzpostavitev sistema sra- za la plačila treba začeti z fičnih enot je precej obsežen uporabo grafike. Ministrstvo projekt, ki ga je treba zakjju- za kmetijstvo, gozdarstvo in čiti do konca leta. Kmetijsko prehrano je tako za potrebe ministrstvo je k sodelovanju kontrol za plačila na površi« povabilo upravne enote, geo- no v letu 2006 začelo vzpo- detske uprave, Zavode za stavljati nov sistem, imeno- gozdove, Kmetijsko gozdar- van grafične enote rabe kme- ske zavode in Sklad kmetij« tajskih gospodarstev (GERK), ki bodo temeljile na dejanskem stanju v naravi, Tako pridobljeni podatki bodo ključni za neposredna plan- skih zemljišč in gozdov» ki bodo na sestankih s kmeti vnašali dejanske rabe kmetijskih zemljišč v računalnik. Na teh sestankih se bodo la, SKOP, območja z omeje- vnesli popravki, glede na de-nimi dejavniki, standarde jansko rabo in pozicijo zem-EU in druga plačila od pri- IjiŠča v prostoru. Na nekate-hodnjega leta naprej. Poda- rih upravnih enotah so že tke bo uporabljala tudi Agen- pričeli delati, čas obdelave dja za bnetijske trge in raz- podatkov na eno kmetijo pa voj podeželja (AKTRP) za iz- se giblje od ene do več ur, odvajanje administrativnih in visno od vnte rabe zemljišč inšpekcijskih nadzorov, ne in usklajenosti katastra z de-bodo pa vplivali na premo- janskim stanjem v naravi. ženjsko pravne zadeve. Usposabljanje končujejo Kmetijskim gospodar- tudi kmetijski svetovalci, ki stvom je letos AKTRP na bodo kmete pričeli vabiti na dom poslala podatke o naj- sestanke v juliju. Po konča- večji upravičeni površini nem usklajevanju nosilci do- kmetijske rabe na prijavlje- bijo v podpis izpis podatkov nih parcelah in dva izvoda o enotah rabe svojega kmetij- grafičnih prilog, na katerih skega gospodarstva (Številke so natisnjeni digitalni po- GERK-ov, domaČe ime, rabo snetki, dejanska raba kmetij- in površine). Evidenca bo seskih zemljišč in digitalni ka- stavni del registra kmetijskih tastrski načrt. Nosilci kmetij- gospodajstev, ki jo vodi kme-skih gospodarstev so na gra- tijsko ministrstvo, in se bo fične podloge že vrisali zem- vključno od leta 2006 dalje IjišČa, za katera so uveljavlja- uporabljala kot osnova za li subvendje, in en izvod pri- prijavo in kontrolo kmetij-ložili zahtevku za subvencije, skih zemljišč za ukrepe kme-Drugi izvod grafičnih podlag tijske politike. KRAN) Hrušev ožig ie grozi Po podatkih Rtosanitame uprave je te dni v žariščih okužbe s hruševim ožigom na Gorenjskem spet velika nevarnost Širjenja te nevarne rastlinske bolezni. Vremenske razmere 2 visokimi temperaturami In pojavom neviht in toče pripomorejo k hitrejšemu lokalnemu raznosu bakterije, zlasti tam, kjer se že pojavlja izcedek. Vse po toči ali neurju poškodovane nasade je priporočljivo zavarovati $ sredstvi na podlagi bakra, ki zavirajo okužbo. FItosanItarna uprava poziva vse imetnike rastlin, da temeljito pregledajo jablane, hruške, kutine In okrasne rastline (predvsem paneiplje, ognjeni trn in glog}, da o najdbi, sumljivih znamenj takoj obvestijo lokalno fitosanitarno inšpekcijo. javno službo za varstvo rastlin ali fitosanitarno upravo na telefonsko številko 04^/345-40, po telefaksu 01/30-94-378 ali na elektronski naslov furs.mkgp@)gov.sl, kjer bodo dobili napotke za nadaljnje ravnanje. M. C. Oljna ogrščica namesto prahe V Cančanih pri Beltincih deluje edina slovenska rafinerija, ki biodizelsko gorivo pridobiva iz oljne ogrščice. Na Cofenjskem je s to kulturo posejanih ie okoli 120 hektarov. Matiaž Gregorcč Cančani - Okoli 6.000 ton oljne ogrščice bo letos v biodizelsko gorivo v rafineriji podjetja Intercom Trading iz Cančanov pri Beltincih, ki je edini tovrstni obrat pri nas. Kranjska Oljarica in drugi namreč biodizelsko gorivo pridobivajo predvsem iz odpadnih olj in maščob, Potem ko je bila lani z vstopom v Evropsko unijo odpravljena trošarina za biodizelsko gorivo, so v Gančanih povečali predelavo oljne ogrščice, s katero so se sicer začeli ukvarjati že pred petimi leti. so iz okoli 1.500 ton semen pride- lali 500 ton biodizelskega ložef |eriČ udeležencem ekskurzije razlaga proces pridelave b iodize I skega goriva. olja, letos bo ta količina še bistveno višja. Težav z odkupom ni in njeno seme nameniti iz- nizirano poteka prek Zaključno za predelavo v blodi- družne kmetijske družbe, Po besedah direktorja In- zelsko gorivo. Sicer pa so cena za kilogram semen se tercom Tradinga Jožefa jeri- imeli v Gančanih precej več giblje okoli 43 tolarjev," je ča celotno količino odkupi dela s pridobitvijo ustreznih povedal Peter Bohinc iz se- Petrol ki biodizel dodaja ob- dovoljenj kot s postavitvijo menarskega podjetja Pio- stoječemu plinskem olju za rafinerije in zagonom proiz- neer, ki je tudi organiziralo pogon motornih vozil- V rafi- vodnje. Poleg biodizelskega strokovno ekskurzijo v Gan- nerijo, pripeljano iz Italije, je goriva iz oljne ogrščice pri- čane. "Pridelovalci oljne ogr- Jerič vložil okoli 700 tisoč ev- dobivajo tudi biološko kuril- ŠČice imajo tudi to ugod- rov, sicer pa gre za dopolnil- no olje in olje kot samostoi- nost» da seme plačajo šele no dejavnost semenarstvu in no pogonsko gorivo, dodelavi semen, s katerun se sicer ukvarja podjetje. Doba- ^^ Gorenjskem malo va oljne ogrščice poteka prek ogrščice naslednje leto ob obračunu po žetvi. " Da oljna ogrščica in biodi- Zadružne kmetijske družbe iz Ljubljane, s katero so se Po neuradnih podatkih Iz zrnja oljne ogrščice je mogoče pridelati približno za organizirano pridelavo. S tem je rešena te- nai bi bilo na Gorenjskem z ška gorivo postajata vse bolj zanimiva, dokazuje tudi kranjska Srednja biotehni- . ki za u a oljno ogrščico zasajenih le znamke Steyr, ki ga uporab- žava obvezne prahe, saj je okoli 120 hektarov površin. Ijajo na Šolskem posestvu v Iretjino količine biodizelske- površine s predhodno najavo "Kmetom ponujamo dve sor- Strahinju, kmalu začela upo-ga goriva. mogoče posaditi z ogrščico ti olja ogrščice. odkup orga- rahljati biodizelsko gorivo. lESENlCE Klavnica bo verjetno rešena Skoraj dva meseca po uvedbi stečajnega postopka za podjetje JEM - Jeseniške mesnine za klavn co Še n Kjer sadje cveti, človek živi Zaradi mednarodnega projekta naj bi se na Škofjeloškem povečala kakovost In pestrost ponudbe sadja. dokončne relitve. Kot je Boštjan Bogataj znano, bo stečajni upravitelj secev. "Naše ciljne skupine smo našli veliko koristnih so bili potrošnik!« predšolska Grega Erman podjetje pro- Crngrob • Na turistični kmeti- in šolska mladina in kmetije. zadev/' je povedal Janez Kožuh iz Sv. Flori j ana nad dajal na dražbi, medtem pa ji pn Marku v Cmgrobu se je saj je naš cilj v časovno dalj- Zmincem. Jože Bogataj, žu- se lastniki, med njimi je naj- s predstavitvijo rezultatov za- šem obdobju zagotoviti nova pan občine Gorenja vas-Po- bolj aktivna KC2 Sava Iz ključil projekt Phare čezmej- delovna mesta na podeže- Ijane: "Projekt je dobra spod- Lesc, intenzivno dogovarja- no sodelovanje Slovenija- Uu." je usmerjenost in cilje buda za naprej, saj si želimo. jo za morebiten nakup. Po besedah direktoria KCZ Sava direktorja Emila Peternela m Avstrija z naslovom Kjer sadje razložila Šnutova, S tem pro- da bi se s turizmom in dopol-cveti, Človek iivi. Poleg kmetij- }ektom so povečali kakovost nilnimi dejavnostmi ukvaria-sko svetovalne .«^užbe, ki delu- in pestrost sadja na Škofjelo- lo še več kmetov. " Ivica Rant nevarnosti, da bi klavnica je v sklopu Kmetijsko gozdar» škem, usposobili kmete in z Upravne enote ostala trajno zaprta, treba rhomicp Slovenija v Kra- ozaveščali potrošnike. Loka; "Vsi n? podeželju mo- pa bo počakati še na od- nju sta v projektu sodelovala Rezultat projekta so tudi ramo stopiti skupaj, si posta- tembra. M. G. Vs«»l«v*nftki porta' m^Uh eo^dsov Ena ^etna stran, ki zoružuj? 7 £a$opl$ov z v$0h koncev $]ovenl(el Obi^^rte www. Izb«i.8l. odddjia svo) mati oglas» o^id]Td si popoinejie oglase. sprehcxJite sa po rumanih straneh in riaj vas navdudifo kadrovski oglasi' Brslcan>e po malih oglasih š« nikoli ni bilo tako udobno. ločitev upniškega odbora, ki še kmetijska zbornica iz Celov- štirje turistični paketi: Po viti enotne cilje in jili skozi naj bi se sestal lele 9. sep- ca in škofjeloški LTO Blegol. zdravje na Šico£eloško podeie- projekte tudi iiresniüti. Tako "Upam, da bodo rezultati Ije, Za zdravje /n uiittk po se čez čas pokaže, da nekate- projekta vidni Še dolgo in Äwpmfeovi limji, OdsUirodav- ri na kmeti jah lažj e živi jo kot bodo pripomogli k ohranitvi ne lepotici do travniških sadov- prej." Saša )ereb, LTO Ble- in razvoju kmetijstva na njakov ter V srednjeveško me- goš: "Podeželje vse lažje trži- Škofjeloškem," je v uvodu sto m na domače dobrote, ki mo, sedaj tudi s pomočjo povedal Stane Rupnik iz pomenijo nadgradnjo obsto- sadjarskih produktov m izle- kmetijsko svetovalne službe, ječe ponudbe in nove tržne tov." Anica Frelih. direktori- Vodja projekta Lidija Šnut je možnosti za prodajo sadja in ca Kmetijske zadruge: "Pod- v uvcxlu poudarila, da so se izdelkov. "Sodelovanje v pro- piram takšne dejavnosti, saj za manjše območje odločili jektu je bilo poučno, pred- smo na kmetijah začeli iska- zaradi časovne omejitve izva- vsem primerjava med Av- ti notranje rezerve. To je pri- janja projekta na osem me- strijci in nami, na delavnicah ložnost za boljše življenje.' DELO Novice HcvteviK VESniK Gorenjski Glas .irlmarskB ^i^tjhi novice TEDKII nagi GOREN)SKl CIAS petek, 1, julija 2005 FIN k NCE i nfo@e-g!as. s i 23 Več investicije / mam plače Na Gorenjskem je bilo v prvem trimesečju za investicije*izplačanih skoraj za dve tretjini več sredstev kot lani, medtem ko čiste plače komaj sledijo inflaciji. Stefan Žarci Kranj • V Informaciji o gospodarsko finančnih giba« njih v prvem trimesečju leta 2005 na Gorenjskem kranjska i2postava Agencije za javnopravne evidence in storitve-(AJPES) na podlagi plačilnega prometa v bankah in hraniJnicah ugotavlja, da je bilo za investicije vplačanih 12.819 rnilijonov tolarjev, kar je za 63 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Največjo investicijsko aktivnost beležijo v dejavnosti kmetijstva, trgovine, prometa, skladiščenja in zvez ter Sredstva za investicije in osebne prejemke na Gorenjskem v 000 SfT 34.885 35.316 12.819 7.049 2004 2005 2004 2006 INVESTICIJE OSEBNI PREJEMKI Kranj, največjo rast so zabe* ležili v obänah Šenčur, Naklo in Cerklje, največji upad pa v občinah Jezersko, Žiri in Bled. Zanimiva so tudi gibanja pri osebnih prejemkih: povračila stroškov v zvezi z delom so upadla za pet odstotkov, izplačila po pogodbah so porasla za dober odstotek, za Čiste plače in nadomestila je bilo namenjenih za 3,6 odstotka več kot lani in izdatki za socialno var- nost so se zman za sko- poslovanja z nepremičnina- • na področju izobraževanja, raj devel odstotkov. Tudi pri izplačilih regresa za letni dopust se kaže varčevanje Ce si pogledamo podatke Gorenjcev, saj so se izplači-mi. Za čiste plače je bilo od zdravstva in socialnega var- iz biltena AJPES-a nekoliko lav prvem trimesečju letos v januarja do vključno marca stva, kjer znaša rast S>9 od- podrobneje, lahko ugotovi- primerjavi za enakim obdo-letos izplačanih 26445 stotka. Najvišja povprečna iz- mo, da je najvišja rast inve- bjem lani zmanjšala za do- jonov tolarjev, kar je v pov- plačana bruto plača na zapo- stidj s kar desetkratnim po- bro petino, regres pa je v prečju za 3,6 odstotka več kot slenega je bila s 344.084 to- večanjem ugotovljena v kme- tem Času izplačalo za skoraj lani, to pa pomeni, da go- lar^i v zdravstvu in socialnem tijstvu in gozdarstvu, za štiri- tretjino manj pravnih oseb renjske plače v rasti krepko varstvu, najnižja pa vgradbe- krat v trgovini in za dvainpol- kot lani. Najvišjo povprečno zaostajajo za slovenskimi, Id ništvu, kjer je znašala krat v prometu, skladiščenju bruto plaČo na zaposlenega so se v tem obdobju povečale 211.095 tolarja. Ugodni so in zvezah- Po deležih pred- so izplačali v občini Jezer- za 7,9 odstotka. Rast plač je Se skromnejša v gos pod ar- podatki o tem, da je imelo letos likvidnostne težave za de- njačijo predelovalne dejavno- sko, sledijo Cerklje, Kranj in sti z 28 odstotki (znotraj teh Šenčur, najmanjšo pa v ob- skih družbah, saj z 2,9 od- setino manj pravnih oseb, v ima skoraj polovični delež činah Tržič, Bohinj in Ži- stotka ne dosega niti stopnje inflacije - rast življenjskih po- marcu pa je bilo na Gorenj- proizvodnja kovin in kovin- rovnica. likvidnostne težave skem zaposlenih 72.286 skih izdelkov), poslovanje z imajo v 67 pravnih osebah v trebščin je bila v prvem tri- oseb in registriranih 6.236 nepremičninami z 22 odstot- občini Kianj,24vobčiniRa- mesečju 2005 glede na ena- brezposelnih, kar je za 3,1 od- ki ter trgovina s 13 odstotki, ko obdobje lani 3,i-odstotna, stotka manj kot v marcu Teritorialno je bilo največ najvišja pa v negospodarstvu 2004 plači] za investicije v občini dovljica, sledita pa s 23 osebami Jesenice in Škofja Loka. Pri menjavi prehitevamo Slovenijo Lani se je izvoz Gorenjske povečal za 12, uvoz pa za 17 odstotkov. Stefan Zaäci no. da je dosegel izvoz Go- pomembnejše izvozne dr- pa Merkur, Sava Tires, Ac- ..............................................................................renjske 1,6 milijarde evrov zave, s katerimi posluje Go- roni, TCG Unitech LTH-OL Kranj - Na portalu Gospo- ali za 12,2 odstotka več kot renjska, so bile Nemčija, in Aquasava. Teritorialno darske zbornice Slovenije leto poprej, uvoz pa 1,3 mili- Italija in Hrvaška, medtem podatki kažejo, da se je naj- so bili pretekli teden na jarde evrov ali za 17,2 od- ko največ uvažamo iz Nem- bolj povečal izvoz v občini opozorilo iz elektronskih stotka več. Obe rasti sta viš- Čije, Italije in Avstrije. Naj- Naklo, najbolj padel pa v novic objavljeni podatki o ji od slovenski, saj je bila večji izvozniki so Sava Ti- občini Šenčur. Delež obči- blagovni menjavi gorenj- rast izvoza Slovenije 11,1- res, Acroni, Iskratel, Iskrae- ne Kranj predstavlja kar 44 skega gospodarstva v lan- odstotna, uvoz pa je bil lani meco in TCG Unitech odstotkov celotnega izvoza skem letu. Iz njih je razvid- za 11,0 odstotka večji. Naj- LTH-OL, največji uvozniki regije. LjuegANA Z julijem dražji Klik, Teledom in Proklik NLB IguegANA Triglav steber I največji slovenski vzajemni sklad z nove Ljubljanske banke so sporočili, da bodo s 1. julijem Ljubljana - Z več kot 52.000 vlagatelji in prek 62.2 milijarde spremenili - podražili nadomestila pri poslovanju prek KH-kaNLB in Teledoma za fizične osebe ter Proklika NLB za tolarjev sredstev v upravljanju je Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I postal največji slovenski vzajemni sklad. Na pravne osebe. Za povišanje so se odločili zaradi postopne- začetku junija )e bila izdana odločba Agencije za trg vred- ga približevanja in kasnejše izenačitve cen domačega plačil- nostnih papirjev (ATVP) o preoblikovanju Delniške investi- nega prometa s cenami plačilnega prometa s tujino ob pre- cijske družbe Triglav Steber I, I.D., d.d. v Delniški vzajemni hodu na evro in osebe zaradi prilagajanja cen ostalim slo- sklad Triglav Steber I. Tako danes Triglav družba za uprav- venskim bankam. Kljub temu sporočajo, da so omenjene Ijanje, d. d. (OU)^ upravlja štiri vzajemne sklade, ki pred- poti do banke, ob Mobi NLB, za katero nadomestil ne spreminjajo, najcenejša oblika poslovanja z banko, saj. poleg razpoložljivosti 365 dni na leto in 24 ur na dan omogočajo tudi cenovno najugodnejše poslovanje. S. 2. stavljajo celovito paleto Investicijskih možnosti za posameznega vlagatelja. Za skupno 351 pravnih in 51.658 fizičnih oseb s povprečno naložbo 617.000 tolarjev poleg pridobljene razlike med tržno ceno delnice in vrednostjo enote premoženja je prednost preoblikovanja tudi večja likvidnost naložbe, ki ni odvisna GG ................................................. od nihanj v povpraševanju in ponudbi, torej jih lahko vlagatelj kadarkoli odproda po vrednosti dnevnega VEPA, in sicer Za vas heldžimo čas z izpolnitvijo naročUa za prodajo. Prednost je tudi večja WWW.CORENJSKICLAS.SI ^^ f^^^^^ P^J "^ložbah podvržen strož- _ jim orne itvam kot mvesticiiska družba. S. Z. Ljubljana Dobiček Kapitalske družbe nerazporejen V ponedeljek se je sestala na 31. redni seji skupščina Kapita ske družbe, d. d. (KAD), in se seznanila z letnim poročilom za leto 2004 in poročilom nadzornega sveta. Skupščma je sprejela sklep, da bilančni dobiček za leto 2004 v znesku 9.229.541.457 tolarjev ostane v celoti nerazporejen, o njegovi uporabi pa se bo odločalo v naslednjih poslovnih letih. Izrekla je tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za delo poslovnem letu 2004. Kot so sporočili iz KAD, člani skupščine ugotavljajo potrebo po ponovni dodatni proučitvi in obrazložitvi predloga sklepov v zvezi z določitvijo odstotka osnovnega kapitala KAD> ki ga na predlog nadzornega sveta določi skupščina za posle, za katere mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. Člani soglašajo, da se bo o tej točki dnevnega reda odločalo na eni od prihodnjih sej. š. 2. LjuegANA Za popravo krivic Z Ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da se je v torek minister mag. Andrej Vizjak skupaj z v. d. direktorja direkto-rata za/iotranji trg mag. Petrom Puhanom sestal s predstavnicami nekdanjih delavk trboveljskega Peka. Minister je delavke obvestil o želji in volji ministrstva in Vlade RS, da se poišče rešitev za popravo krivic, ki so bile delavkam storjene, Minister je delavke obvestil, da še pred kratkim država v družbi Peko ni imela na upravljanje vp iva v sorazmerju s svojim večinskim lastniškim deležem. Šele s spremembo statuta in zamenjavo članov nadzornega sveta je država pridobila možnost vplivati na upravljanje Peka. Minister je de- lavkam predlagal, da bi Vlada nadzornemu svetu Peka naložila, naj prouči njihove zahteve in pripravi predlog relitve, ki za bi bila sprejemljiva tako za nekdanje delavke kot družbo Peko. Minister je ocenil^ da bi pn/e rezultate te pobude lahko delavkam predstavili že to jesen. t. Ž. SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ Smledniška cesta 3. Kranj sn»*uc 90«nnt!kc k» <'c:r OORASU, želini novega znanja in izzivov, ste vabljeni k vpisu v programe za pridobitev izobrazbe: DO moćnica gospodinje oskrbnice, pomočnik v zivilstvu. car, vrtnar. Kmetoval ec, živilec, vrtr^arski tehnik živilski tehnik, kmetijski tehnik Vpis v programe bo vavgustu in septembru. Već informacij je na voljo na tel- št. 04/280 57 20 ali 041 /499 934, vsak dan od 8.00 do 15.00 ter na elektn^nskem naslovu: tlna.kosi^guest.ames.si ali dnja.mesecf uihtlubom OBJEKT NA BLEIWEISOVI CESTI 4 BOMO PRENOVILI Prenova se bo začela v ponedeljek. 4. julija 2005. V času prenove bo celotno bančoo poslovar^e pre- neseno v najbliigo ekspozituro* na sedež poslovne stavbe • Bleiweisova cesta 1. Za komitente sprememb v poslovanju ne bo. suj tako številka osebnega računa, kot tudi bančna kartica in FIN ostanejo nespremenjeni. Nadomestna ekspozitura na Bleiweisovi cesti I je prostornejša, moderno opremljena, na voljo je več parkirnega prostora, delovni Čas pa neprekinjen: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.(X) ure sobota: od 8.0Ü do 12.(X) ure Gorenlska^ B^nka tU^nkiž it i^h^M^w s GORENJSKI GLAS petek, 1. julija 2005 KAŽIPOT i nfo(S>g-gl^s si 24 HALO - HALO GORENJSKI GLAS te efon: 04 201 42 00 f^rMii« fi t XiariK $prfjenjtno po telefonu («kig 'J o«iipo a3 /o»»»* ! • C9 in (furk< Qo 1100 urei Cen) oqUuh pol^w4b v lub i ^ i' i^o uoudna 190ZMAN BUS, Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica TRST 15.7.; MADŽARSKE TOPLICE 4.S-7.8., io.8-ie.S; PELJEŠAC i4,Q-i.io.200S- Tel.; S3)*S2*49 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Kekčevi dnevi in še kaj Kranjska Gora • Danes, v petek, bo ra Trgu pred cerkvijo ob 17. ufj nastop mažoretk KPD Podkoren, ob 17.15 nastop čarovnika, ob 1$. url bo zapela Romana Krajnčan, ob 19. uri zalgraf Pihalni orkester jesenice^Kranjska Gora> ob 20. uri pa bo Nastop dua Wolfy. Jutri, v soboto, bodo prireditve pri hotelih Kompas in Larix ter pred upravno stavbo RTC Žičnice Kranjska Gora; od 10. do 13. ure Športno dopoldne in Kek^ev živ-žav z Andrejem Šifrerjem ter predstavitev animacijskih programov za otroke: rolanje in trike, jahanje, kolesarstvo, plezanje, lokostrelstvo, otroSke delavnice, predstavitev Kekdeve dežele, predstavitev ikratove dežele, predstavitev Triglavskih pravljic, lov za zakladom, prihod tete Pehte. Prav tako jutri bodo na Trgu pred cerkvijo ob 17. uri otroške delavnice, ob 13. uri otroška predstava, ob tS. uri si pri hotelu Larix si lahko ogledate 30 ferrarijev, ki bodo obiskali Kranjsko Goro. V nedeljo bo ob 10. uri odhod škratovo deželo, zbor bo pred starim gostišče Špik v Gozd Martuljku (pri mostu čez reko Savo), ob 16. uri pa odhod v Kekčevo deielo, zbor bo pred Agencijo Julijana v Kranjski Gori. Med 12. in 16. uro se bodo zvrstili naslednji programi: ' kolesarjenje do Martuljka + plezanje + lokostrelstvo, vodne vragolije, severni jeleni, vožnja s kanu/i, jahanje. Prijave In informacije: svww.kranjska-gora.si; tjasa(g)kranjska* gora.si. Kmečke Igre štirih dolin Jezersko • Tradicionalne Kmečke igre štirih dotin, ki potekajo pod sloganom Prav fletno se bomo imeli!, se bodo začele utrl, v soboto, ob 14. uri, ko bodo na Spodnjem Jezerskem v dolini Dol "zavrteli čas nazaj". Že petič po vrsti se bodo srečali predstavniki štirih dolin: Jelendola, Loma, Podljube-ja in Jezerskega ter se pomerili v tradicionalnih kmečkih igrah. Srečanje na Karavankah Karavanke - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica-Jesenice, Policijsko veteransko društvo "Sever" - Gorenjska In Občina Jesenice vabijo na sreča* nje v počastitev 14. obletnice odhoda JLA iz Zgornjesavske doline in obletnice ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite, danes, v petek, ob 16. uri na mejnem platoju Karavanke. Planina 2 Street Bali turnir Kranj • Skupina mladih, ki v Krajevni skupnosti Bratov Smuk [Planina 2) vsak dan igra košarko na igrišču pri garažah "A", se je odločila, da bo počitniško monotonost popestrila z organizacijo turnirja v ulični košarki. Prvi "Planina 2 street ball turnir", bo jutri, v soboto, od 10. ure naprej. Vsi ljubitelji utične košarke, vabljeni na igrišče ob garažah "A", ki leži med ulicama Juleta GabrovŠka, Tuga Vidmarja in Ukozarje-vo ulico, na Planini 2 v Kranju. Dodatne informacije in prijave; Jan 040/867-847. Poletne prireditve Triič - Občina Tržič bo letos že deveto leto zapored organizirala Poletne prireditve. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe ... Z lutkovnimi predstavami, glasbenimi, plesnimi in čarovniškimi shovvi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše. Danes bo otvoritveni koncert Poletnih prireditev: Pihalni orkester Tržič z gostoma večera Alenko Godec In Tomažem AhaČiČem • Foglom, pevcem YuhuBande; jutri bo predstava Ob krušni peči, nastopili bodo učenci Podružnične šole Podljubelj in učenec Glasbene Šole Tržič; in Festival Mlaj -rockovski večer. fm 9I0/ OortAjAe'^ frn 914/eK CortAj'^e RadD Trictfr JBMne«. e««. Ttg ToMf» 4,4270jtttnlCt STEREO, ROS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 'Jftsanlcd. 101.5-K/anjska Gora, 1Qt.l.Bohinj Nogometna tekma v Naklem Naklo - Združenje podjetnikov Naklo vabi danes ob 15. uri na ogled nogometne tekme med podjetniki In kmeti. Tekma bo na novem nogometnem igrišču pri Merkurju. Med polčasom bodo smešne igre za gledalce s privlačnimi nagradami, po tekmi pa slasten golaž. Kovaški šmaren Kropa - Tradicionalno praznovanje Kovaškega šmarna v Kropi bo potekalo danes in jutri, t. in 2. julija. Hura, prosti čas Železniki • Športno društvo Ratitovec vabi otroke in mladino, da se med poletnimi počitnicami udeležijo akcije Hura, prosti Čas, ki bo potekala med tednom na igriščih v Železnikih, DražgoŠah In Sorici. Vadba je brezplačna. Vse dodane informacije dobite po tel.: 031/794 477 oziroma na spletni strani sd-ratitovec.com. Med počitnicami na Orehku Orehek • Osnovna šola Orehek in Zavod za šport Slovenije vabita učence in dijake na organizirane Športne delavnice na šolskem igrišču pri šoli na Orehku • od ponedeljka do petka med 17. In 2U uro. Igrali boste lahko nogomet, košarko, odbojko in badminton. Športne delavnice bodo potekale od 1, julija do 25. avgusta. Slovesnost na Pokljuki Pokljuka • Jutri se bo ob 11. uri na LIpanct na Pokljuki začela spominska slovesnost ob spomeniku NOB. Slavnostna maša Bled • V cerkvi sv. Martina bo v nedeljo ob 20.50 Missa lu-bilei, slavnostna maša ob stoletnici posvetitve blejske cerkve - krstna izvedba. Gasilski veselici v Bitnjah Bitnje - Gasilsko društvo Bitnje vabi na veliki vrtni veselici. Na današnji bo igral ansambel Atomic Harmonic, na jutrišnji pa Bohpomagej. Obe prireditvi se bosta ob vsakem vremenu začeli ob 20. uri. Odkritje spomenika dr. Alešu Stanovniku Jesenice • Danes ob 16. uri bo v Spominskem parku ob prazniku krajevnih skupnosti Mirka Roglja - Petka, GIrila Tavčarja In Staneta Bokala in 7o-letnicI stavke jeseniških inarjev odkritje spomenika dr. Alešu Stanovniku. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani OŠ Toneta Čufarja. 50 let PCD Zbilje Zbilje - Danes zvečer bo slavnostna akademija ob $0. obletnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Zbilje, jutri ob 18. uri pa bo ob pol stoletja gasilstva v tem kraju proslava s parado in druženjem. Prevzem gasilskega vozila Radovljica - Danes in jutri bodo v Radovljici potekale prireditve ob slavnostnem prevzemu novega gasilskega vozila. Danes ob 17. uri bo vaja PLIN 200$ na objektu Ekonomske gimnazije in srednje ekonomske šole Radov ca, jutri ob 18.30 bo slovesen prevzem, nato pa od 20. ure dalje v prireditvenem Šotoru na Športnem igrišču v Radovljici potekala gasilska veselica z bogatim srečebvom. Odprtje pohodniške poti v Zalo Žirovski Vrh - Turistično društvo Žirovski Vrh vabi v nedeljo na odprtje pohodniške poti v Zalo. Zbor bo na javorču, odkoder se boste ob 9. uri odpravili po grebenu Žirovskega Vrha in nato skozi Zalo. Predvideni so vmesni postanki na kmetijah z registrirano dejavnostjo in kmetijah odprtih vrat, ier bo poskrbljeno za pijačo in prigrizek. Med pohodom bo mogoče izbirati med krajšo in daljšo varianto, skupen zaključek bo na javorču, kjer bo predvidoma od 15. ure dalje zabavni program. Sobotne promenade 2005 Škofja toka - V Škofji Loki bodo to poletje potekali 3. poletni kulturni utrinki v starem mestnem jedru - Sobotne promenade 2005. Jutri se bo ob 20. uri začel koncert Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka, nato pa bodo zaigrali Še Člani Big banda Zagorje, ki bodo Igrali zabavno in plesno glasbo največjih skladateljev prejšnjega stoletja. IZLETI Prečenje Ponc nad Belopeškimi jezeri Kranj - Vodniški odsek planinskega društva Kranj v soboto, 16. julija, vabi na zanimiv planinski pohod po mejnem grebenu nad Belopeškimi jezeri. Na pot boste odšli ob 7. uri izpred hotela Creina. Poleg dobre obutve In pohodnih palic vodnika priporočata čelado in varovalni komplet. Nekaj hrane in pijače naj bo v nahrbtniku, pa na dokument za prestop meje ne pozabite, Prijave in vplačila sprejemajo v društveni pisarni na Koroški 27 do Četrtka, 14. JU i)a. Z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo va julija Pevska šola vabi Bohinj - Društvo Jarina Bohinj vabi pevke in pevce, ki se želite poglobljeno posvetiti zborovskemu petju, v pevsko Šolo in v projektni pevski zbor. Šola bo organizirana od septembra do novembra. Prijavite se do konca julija na naslov pevska_5ola_bled@email.si ali Pevska Šola Bled, ReČiška la, Bl^d PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj • Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizual-nimi predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina, Jutri bo ob 10- uri na sporedu predavanje Korenine in bistvo zla. KONCERTI Koncert komorne glasbe Bled - Jutri se bo ob 20.30 v Festivalni dvorani začel koncert Komornega orkestra slovenskih solistov Društva slovenskih skladateljev. RAZSTAVE Umetr^iki za Karitas Kranjska Gora - V Hotelu Kompas bodo danes ob 16. uri odprli razstavo sIrk umetnikov z likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki je bila na Sinjem vrhu nad Ajdovščino avgusta 2004. V Kovaškem muzeju Kropa - Jutri ob 16. uri bodo v Kovaškem muzeju odprli razstavo z naslovom Društveno življenje na kroparsko-kamno-goriškem območju v prvi polovici 20. stoletja. PREDSTAVE To imamo v družini Predoslje - Gledališko predstavo KUD Predoslje, komedijo To imamo v družini, si jutri, v soboto, ob 21. uri lahko ogledate v Moravčah - predstava na prostem. V primeru slabega vremena Moravče. bo predstava odigrana kulturnem domu Potujoči kino v Medvodah Medvode - Ob stoletnici slovenskega filma bo v ponedeljek, 4. julija, ob 21. uri na ploščadi pred blagovnim centrom Mer-cator v Medvodah projekcija filma Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica. odhodom ob 6.30 v Zreče, na Osankarico in na Roglo, septembra pa pripravljajo nepozaben izlet na Elbo, Cinque Terre in v Piso. Tega izleta se lahko udeležite, tudi če niste Člani. Prijavite se vsako sredo od 10. do 11. ure v pisarni društva ali po tel.: 257 74 00 ali 031/738 315. Stfunjan • Salinera Kranj - Turistično-kopalna sekcija Društva upokojencev Kranj vabi 13. julija z odhodom ob 7. url izpred Grelne na kopalni izlet v Strunjan - Salinero, Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 1. julija. Na Češko kočo Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi Člane jutri, v soboto, na pohod na češko koČo. Odhod je izpred 1 društvene pisarne ob S. uri. Prevoz je v lastni režiji. Lei k i kolesarski krog Lesce • Krajevna skupnost Lesce vabi ob krajevnem prazniku ljubitelje kolesarjenja na Leški kolesarski krog s kolesom. Zbor je v nedeljo pred Družbenim centrom v Lescah ob 8. uri za 35 kilometrov dolgo progo po občini Radovljica ali pa ob 9. url za 15 kilometrov dolgo progo po Lescah. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje nedeljo, 10. julija, OBVESTILA GORENJSKI GLAS petek, 1. jidija 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA info(g>g-^as.si 25 Rdeči ribez Boris Bercakt Rdečemu ribezu je po okusu podoben tudi beli ribez, ki )e bolj ali manj prosojen s svetlo rumenim odtenkom: pravzaprav gre za različico iste vrste in ju lahko zame* njujemo. Črni ribez pa je bolj samosvoj sadež, zato bo predstavljen posebej in ob kakšni drugi priložnosti. Po prvem okušan j u rdeči ribez zaradi velike vsebnosti kislin morda ne navduši, toda pov* sem zreli plodovi so prijetno sladki in obenem Še vedno kisli, tako da so zelo primer- i ni za poletno osvežitev. Ri- I bez ima precej trdo kožico, tako da precej dobro prenaSa riUzovih jagod, manj pazljivo obiranje in ^poprr. I ^eže nega rihczovcga soka ali ribc' zovem želeja, 1 äl sladke sme- prevoz, seveda pa je pri na- Na z oljčnim oljem po- lane, sd. svcž^ nwii poper. Piščanćja jetra z rdečim ribezom Potrebujemo: 70 dag ptj-Öan^ihjäer. 50 dag čebule, šo-pek svežega žajblja, 5 žlic oljčnega olja. 4 žlice moke. 2 d\ sveže stisnjenega nbezovega soka, sol, sveže mleti poper. V ponvi na oljčnem olju posteklenite na kolobarje narezano Čebulo, dodajte popo-prana in v moki povaljana piščančja jetra, posujte s sesekljanim žajbljem in pražite 10-15 t^^ut. Zalijte z ribe-zovim sokom» dobro premešajte in malo poduSite. Če je omaka pregosta, jo zalijte z malo vode. Tik preden jed servirate, jo še po okusu posolite in postrezite s krom-pirievim pire je m. kupu vredno pogledati, kaj "laščeni ponvi z obeh strani Srnino stegno natnte s so- se skriva pod vrhnjo plastjo v popecite meso velikih pokro- Ijo, z brinovimi jagodami in Rjbezov žele košarici. Tako kot za druge ^^^ solate zmeSajte sku- zelišči. V dovolj veliki ^sodi vrste jagodičja tudi za rdeči P^l naložite na štiri segrejte olje in na njem z Popolnoma zrele ribezove ribez velja da si je najbolje krožnike. Na solato položite vseh strani rjavo zapecite sr- jagode stresile v lonec, jih za- omisliti nekaj svojih grmov ^^ ^^P^^ pokrovače in vse nino stegno ter nato dodajte lijle z malo vode in skuhajte, ali pa se spoprijaleljiti z ne- skupaj prelijte s prelivom, ki na kocke narezano čebulo, da lupine popokajo. Potem ga napravite tako, da zmeša- Posodo pokrijte s pokrovom sok precedite in dodajte na te skupaj ribezov sok, sesek- in dušite na majhnem ognju vsak liter soka 60 dag slad- Ijano šalotko, jabolčni kis. eno uro. Nato meso vzemite korja. Postavite nazaj na oljčno olje, gorčico, ribezove iz posode, ga razrežite in po- ogenj, kjer naj močno vre. jagode ter začinite s soljo in stavite na topla Mesni sok. Kuhajte tako dolgo, da se sok kom, ki ga prideluje v večjih količinah. Solata s pečenimi pokrovačami in rdečim ribezom Potrebujemo: 12 velikih po-k rovač, oljčno olje, i pest oČšU-ne rukok, i pest ofiščem zelene solate, I pest očiščenega radiča, poprom. ki je nastal med pečenjem, pokuha na polovico in med- Srnino stegno z rdečim ribezom Potrebujemo: 1 kg srninega zalijte z vinom, ribezovim sokom in sladko smetano. tem pobirajte iz njega peno. Še vroče nalijte v kozarce in i pest očiščenega matovilca, t dl stegna bre2 kosti, nekaj brino-sveže stisnjenega nbezovega i^ih jagod, nekaj vdic timijana. Vse skupaj dobro prevrite, da jih zaprite. Sok bo v njih želi-postane omaka gostljata, in ral zaradi pektina, ki ga vse-pretlačite skozi cedilo, buje ribez. Tako pripravljen Tako pripravljeno omako postrezite k mesu. Zraven se Žele lahko uporabljate kot dodatek omakam iz divjači- soka, 4 usekljane šalotke, 0,5 dl vejica rožmarina, vejica žaj- lepo poda kruhov cmok, siro- ne ali pemtnine, lahko ga doje bolčnega k isa, i dl oljčnega hlja, 4 Čebule, 2 žlici dja, i dl vi š truk) j i ali pa kar kuh an date h kisu za solate ali pa ga olja, 1 žlička gorčice, 2 ilid u- rdeče^ vina. i dl s^eže stisnje- krompir. uporabljate za sladice. ZELENO CVETOCE Igor Pavlič Priznanje za nageljne Na obrobju Škofle Loke, za zelenjavo in jih kasneje na Suški cesti, v idiličnem postavi na okna. Marija pra-okolju Sloji kmetija, na kateri vi, da je pol gorenjskih in pol živi družina Hartman. Cela Švicarskih, vmes ima tudi grškega, ta je roža barve z velikimi dišečimi cvetovi. Tudi hiša in pripadajoča poslopja» vse je skrbno urejeno in okrašeno z rožami. Največ ptice so že gnezdile v najsta- oken krasijo pravi gorenjski rejših in najbolj bogato rasto- nageljni. Gospa Marija se z čih primerkih. Marija pravi, Marija Hartman, dobitnica posebnega priznanja CTZ njimi ukvarja zadnjih pet let, da je gorenjski nagelj manj / m® ce-^d km prej je gojila gomoljne bego- občutljiv za p^avost, nije, biSlinke in pelargonije. če tudi zalo, ker ni neposred- Zaupala nam je, da mlade no na dežju. Stalno raste na ukoreninjene sadike posadi njihovih oknih okrog 40 sa- leto ocenjuje in izbiro urejene kmetije, stanovanjske hiše, obrtne delavnice ... in bTj da, dela in tudi veselja pri* speva deloma v kupljeno zemljo, ki dik, tako da je pogled na tudi tu je Marija že dobila ji doda zemljo z vrta in s krti- okna njihove domačije res priznanje. Kako tudi ne, saj ne. Vršičke poreže Septem- veličasten, Najbolje prezimi- kamor koli okrog hiše se bra. ko večina odcveti, da je jo mlade sadike, starejše pa ozrete, vsak del vrta je lep; stični zvezi odločila manj škode. V korita posadi težje. i vse rože, in tako komisija za ureia- krajev pri Gorenjski turi sadike na gosto in jih šele spomladi presadi po tri v vsa- Marija Hartman je pred leti že dobila priznanje najsi bo to urejen zelenjavni bitnica posebnega priznanja vrt, nasad trajnic in vrtnic, pa v projektu "Vrnimo na go» tudi mogočna senca divjega renjski balkon in okna ko korito. Prezimuje pa jih v Kmečkega glasa v akciji Li- kostanja na dvorišču daje renjsid nagelj I svetlih, neogrevanih prosto- pov list: Živimo s podeže-rih. Spomladi jih radi obis- Ijem, in to za urejenost celo- ambientu poseben čar. Hiša ima na fasadi tudi sončno prav gospa Manja Hartman. In želimo, da bi ji tudi v pri- kujejo vrabci, zato jih "shia- tne kmetije. V Škofji Loki pa uro in obnova je pred leti po- hodnje ni' za nekaj časa pod tunele skupina za lepšo Loko vsako tekala pod spomeniškim var- pevali KUHARSKI RECEPTI Za vas izsifta Danica Dol€NC Tedenski jedilnik Nedelja - kosilo: kremna juha iz bučk. puranovi zrezki s smetano in parmezanom, pečen krompirček, glavnata solata z rukolo ali drobnjakom, dinja z malinami; večerja: hla* den narezek, kumarična solata s krompirjem, kislo smetano in koprom, zrnat kruh. Ponedeljek • kosilo: široki rezanci s paradižn'rkovo mesno omako, zelena solata s ftžoiom in zelišči, sadje; večerja: ma-rehčni cmoki, kompot. Torek • kosilo: rižota z bučkami in koščki teletine, glavnata solata z drobnjakom, sladoled z jagodami; ve^rja: zeliščna skuta, črn kruh, jogurt. Sreda • kosilo: mrzla juha iz kumaric in jogurta, zrezki na žaru, radrč s krompirjem; večerja: palačinke z orehi, sladoled Četrtek - kosilo: mesno zelenjavna enoiončnica, sadni biskvit; večerja: pire iz bučk in krompirja, hrenovke, glavnata solata. Petek • kosilo: brancin po dalmatinsko, krompir v koscih s peteršiljem, zelena solata s paradižnikom; večerja: Šunka z jajci, zelena solata s koruzo, zrnat kruh. Sobota - kosilo: mešano meso na žaru, jajčevci na žaru v marinadi, mlada Čebula, ajvar, paradižnik, pehtranov zavitek; večerja: lazanja z zelenjavnim nadevom, glavnata solata z zelišči, sadna kupa z nektarinamt, ananasom in sladoledom. Mrzla juha iz kumaric in jogurta 3 srednje uelike kumarice, 1 jogurt, 1 kisla smetana, kis, sol, poper. sesekljan ko per Kumarice narežemo in sesekljamo v mikserju, dodamo še ostale sestavine, Še enkrat zmešamo in ponudimo. Če hočemo močnejšo juho, jo lahko obogatimo s koščki pariške ali podobne mehke salame. Gorenjski Glas WWW.GORENjSKICLAS.SI STIMUUITIVNO nagrajevanju;, dodatno pokojninsko zavarovanje m MOŽNOST NAPREDOVANJA »o«««« mvM» MPWM •■ H«*» «INlrt r © > r 26 ZANIMIVOSTI info @>g'gu2 s.si GOREN|SKI GLAS petek, i. julija 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Coren]SKi in CoftSNjcrH OD 24. JUNIjA DO JULIjA 1905 Kredarica, 24. lUNtj 1905 Prvi turist? na Triglav Prvi letošnji gosti so pretečeni konec tedna dospeli v glavsko kočo na Kredarici, 2518 metrov nadmorske viSine. Za pot iz doline so hribolazci potrebovali približno devet ur. Njih trud pa je bil bolj slabo poplačan, ker je megla ves dan zapiraia vsakršen razgled. Koča na Kredarici je sicer izbrano prezimila in je popolnoma suha, kar pri letošnjih snežnih razmerah dokazuje» da je streha solidna in da je postavljena na primernem mestu. Poizkus polesti na Triglav pa se turi-stom ni posrečil, na precejšnji ledeni plasti namreč leži še za Čevelj globok svež sneg, zato so se iz previdnosti raje obrnili na sredi poti. V dolino so se vrnili čez Kot v Mojstrano, kamor so dospeli v pičlih Štirih urah, izletniki so bili z izletom zadovoljni, razen seveda z nagajivim vremenom, čez vse pa so hvalili svojega vodnika, znanega Franca Urbasa iz Mojstrane. Kamnik. 50. juni) 1905 Zabodel součenca zaradi cimbar Obračunavanje z orožjem v naših krajih postaja povsem vsakdanje, in če so v preteklosti Kranjci med seboj poravna* vali račune po moško, s pestmi, danes vedno pogosteje posežejo po nožu. Po starejših pa se seveda zgledujejo tudi otroci. Prav zaskrbljujočo vest prinašamo iz Kamnika, kjer sta otroka med seboj obračunala kar z nožem. Učenec drugega razreda Albin KoŠir je svojega souČenca Venclja Loboda zabodel z nožem, ker mu hotel dati dveh cimbar. Zabodel ga je tik srca in Lobodo so nezavestnega prenesli k zdravniku, ki mu še vedno poizkuša rešiti mlado življenje. Kran), zs.junt) 1905 Sleparije v notariatu Senzacijonalna vest je zaokrožila minoli ponedeljek v Kranju. V notariatu so namreč prišli na sled raznim sleparijam, katere je uganjal tukajšnji notarski pomožni uradnik Cašpar Eržen. Poneveril naj bi kar nekaj uradnih dokumentov in si tako prisvojil večjo količino denarja. Slepar pa je verjetno zaslutil, da so mu oblasti na sledi, zato je že pred odkritjem prevar pobral denar in pobegnil neznano kam. Svet pred sto leti Za princezinje je danes slaba Dandanes je v Evropi kar 71 za možitev godnih princezinj, ki pripadajo vladajočim rodbinam. Nasprotno pa je enakovrednih samskih prinčev le 47. Ako se hočejo torej princeske poročiti svojemu stanu primerno, bodo imele velike probleme. Princem pa se verjetno kar smeji, saj imajo kandidatk za poroko na pretek. VIR: Gorenjec in Slovenski narod O^nij '•905} UUBO DOMA, KDOR CA IMA Nov dom iščeta dva Šestmesečna mačkona, kastrirana in cepljena. Oddajo ju izključno skupaj. Vajena sta bivanja v stanovanju, za več informacij ali ogled pa se je mogoče dogovoriti po telefonu 041/582 144. Njun začasni skrbnik je z Bleda. Lastnica iz Kranja pa Še vedno pogreša dveletnega meŠanca nizke rasti bele barve z rjavimi lisami. Informacije o njem pričakuje na telefonski številki 041/279 025, najditelju pa ponuja tudi nagrado. M. R. Planinski kotiček: Dobrča (1478 m) v Čokata Dama Dobrčo bi po legi prištevali h Karavankam, vendar so jo geologi in geografi uvrstili med Kamniške Alpe. Gora za preizkus planinske in kolesarske kondicije. ieuna Justin mo vzpenja skozi gozd proti ....................................... vrhu. Pri nekaterih vmesnih Čokata dama, ki se v viša- delih res kar "grizeš koiena" ve dviga med Kranjem in |e- in se temu primemo tudi hi- senicami, je s svojim gozd- tro dvigneš. Občasno pre-natim pobočjem in cravna-tim vrhom dobro vidna iz čkamo gozdno cesto, ki je speljana vse do koče in je vse doline. Od okoliških hri» idealna za gorsko kolesarje- bov jo ločijo doline Tržiške nje. Pri zadnjem vzponu, ki Bistrice, Mošenika in Drage, vas pripelje do koče, je treba Res pa je tudi, da lepšega prečkati leseno pregj'ado. razgleda nad celo Gorenjsko Vršni travnik je zaradi živine ogtd jen. Prijazen oskrbnik koče in tudi delom Slovenije, kot je z Dobrče, ni nikjer. Pogo- sto ji rečejo tudi Gorenjski vam bo postregel s čudovi- balkon. Za njenim hrbtom tim kislim mlekom, ki se v se skrivata Begunjščica hribih še kako prileže. Opa- (2060 m), Vrtača (2181 m), žila sem, da na žigu, ki ga levo od nje Stol (2236 m), dobite v koči, piše 1520 me- desno greben Košute. Od trov, čeprav ima Koča na Do- koče na Dobrči se vidi pol- brči na vseh zemljevidih "le" hograjsko hribovje, Ratito- 1478 metrov. Vprašala sem, vec, Blegol, Sorško polje. Je- od kod ta razlika. In odgovor lovica, Mežakia, Blejsko je- je bil, da je žig že star. Še iz zero s Triglavom v ozadju, prejšnjega sistema, ko je dr-Će je lepo vreme, se vidi celo žava namenila nekaj denarja Koča na Dobrči, 1478 metrov; vendar jih žig kaže tjio J f Snežnik. vsem planinskim kočam, ki Na Dobrčo vodi vrsta mar- ležijo nad 1500 metrov viso- Dobrče. Ampak, treba bo kiranih m nemarkiranih ko. Pa so lokaajo koče na poti iz vasi na cesti med Tr- Dobrä malo zvišali, Ne vem, Če je res, a tako se govoril iičem in Begunjami. Mi se bomo na vrh podali iz vasi Hudi Graben. Dobro ozna- tudi cesta vse bolj grda 02, kamnita. Neskončne serpentine postanejo že kar du- vklopiti radarček za stezo-sledstvo. Pot namreč na začetku teče po kolovozu, pri harnome, dokler se ne znaj-prečkanju planine pa se kar dete pred rampo. Ste pred Po počitku pred kočo se izgubi. Vzpenjale se prek najbolj strmim delom vzpo- čena in markirana pot se str- pa le odpravite proti vrhu travnikov tik pod poseko, in na in ni me sram priznati, če boste imeli srečo (sama je da sem raje sestopila in do nisem imela!), se boste konca ovinka kolo potiskala znašli pred vratci v ogradi, navzgor. No, ko premagaš ta za vratci pa se vidi dobro klanec, je do koče še nekaj shojena in markirana steza sto metrov kolesarjenja po skozi smrekov gozd, ki vodi bolj ali manj ravnini. proti vrhu. Kolesarski vzpon načrtuj Dobrča je tudi lep gorsko- te v zgodnjih jutranjih urah. kolesarski vzpon. Za vasico Hudi Graben nas tabla Pastirski domovi na Podgorski planini /f^t^ iisnM kajti vzpon poteka po soncu. Možnosti spustov je več; lah-usmeri desno na že prej ko po poti vzpona ali pa pre-omenjeno gozdno cesto, ki ko Lešanske planine do Bis-vodi do koče. Pot je maka- triške planine in Tržiča. Ni-damska in na začetku zmer- kakor ne pretiravajte, ne pre-no naklonjena. Vendar, z vi- cenjujte svojih sposobnosti šino tudi strmina naklona in ne pozabite na čelado. Pa raste. Hkrati pa je z višino srečno! ŠTIRI TACKE Ana BeŠter stičišče paka in kazalca ter naredimo pest. Kuža bo pest ovohaval, lizal in pri tem užival. Zelo pomennbno pa je, da kuža na koncu priboljšek VEDNO najde in ga seveda tudi poje. Pasja mala šola: dajanje priboljška Dandanes je vedno bolj v veijavt učenje z nagrajevanjem, nikakor ne več učenje s silo In kaznijo. Večina metod, s katerimi kužka učimo, temelji na nagrajevanju s hrano. Ko kuža naredi tisto, kar želimo, ga pohvalimo in nagradimo z majhnim koščkom hrane, ki mu pravimo priboljšek, Ponavadi je to majhen košček salame ali sira oziroma nekaj takega, kar kuža obožuje. Pomembno je, da so koščki majhni, saj se lahko zgodi, da jih kužku pri učenju damo toliko, da z njimi Že zadovoljimo njegovo potrebo po enem obroku. Vtem primeru moramo pri dnevnem obroku količino hrane malo zmanjšati. Seveda pa je pomembno tudi to, kako priboljšek kužku sploh ponudimo. Napačno je. Če mu priboljšek vedno znova potiskamo v gobček. Veliko bolj učinkovito je, da se mora kuža vsakokrat zanj potruditi, saj mu bo tako pomenil še več. In kako to naredimo? Priboljšek preprosto malo skrijemo v pest, in sicer tako, da ga kuža vidi in vonja, ne more pa ga doseči. Najlažje je, če ga skrijemo v dlan na Kuža se mora za priboljšek vedno potruditi k GORENJSKI GLAS petek, l. julija 2005 ZANIMIVOSTI, OGLASI in/o@g-giös.s/ 27 Labodi Mlada labodja družina je minulo soboto iz vode večkrat pregnala kopalce v blejskem jezeru. Simon Subic ce. Nič kaj nedolžno ni izgle- labodje družine in vdirajo v Mihelič. V krajih, kjer labo- ....................................... dalo, ko se je v koga zapodil, njeno gnezdo. In ker kbod di gnezdijo v samoti, se na- Bled ' Ponosna samica je z Tudi če je kdo skočil v vodo ne zna ločiti med kulturnimi mreč ob bližini človeka la- niladičema večkrat priplavala dvajset metrov stran, je bil la- kopalci in vsiljivd, se do vseh bodja družina enostavno v bližino obale ble j skega j eze- bod takoj pri njem in ga obnaša enako. Take prizore umakne, saj nima nega ti v- ra, ob strani pa tudi zaščitni- spodil na kopno. In tako je je zato lahko pričakovati Še nih izkušenj. Na kopališčih §ki samec. Kdorkoli je bil te- bilo vsakič, ko so labodi pri- kakšen mesec, dokler se mla* je slika povsem drugačna, daj v vodi, mu je trda predla, plavali mimo. Na koncu smo diči ne bodo osamosvojili saj nekateri vsiljivci nepre- saj je samec jezno planil na se ob lakih prizorih že po§- oziroma ne bodo sposobni mišljeno vdirajo v njihov vsakogar. Ni se oziral ne na leno zabavali," se spominja vsaj malo zleteti. Do tedaj življenjski prostor. "Labod starost, ne na spol. ne na izobrazbo, celo na venko opre- eden od kopalcev. "Labodi so zelo skrbni star- vsem kopalcem priporočam, je velika ptica, zato se zna naj mlade labodje družine kar dobro braniti pred vsi- delitev se je požvižgal. Kadar- Si, zato se na kopališčih pred- pustijo Čim bolj na miru," je Ijivci. S kljunom lahko člo- veka tudi poškoduje, ven« dar ne resno. Človeka lahko koli je njegova družina pri» vsem samec zna tudi agre- vzroke za agresivno vedenje plavala k obali, so morali ko- sivno obnašati, saj prevzame labodjega samca pojasnil palci zapustili vodo in na djnkcijo branitelja svoje dna- ornitolog Tomaž Mihellč iz največ kljuni do krvi, na- kopnem ostati toliko časa, da žine. K temu ga vodijo nega- društva za opazovanje in pro- vadno pa se tako bližnje so se labodi odmaknili. tivne izkušnje z nekaterimi učevanje ptičev. "Bilo je neverjetno. Samec ljudmi. \q ne pokažejo nobe- Ljudje sami diktiramo je v trenutku planil na kopal- nega razumevanja do mlade agresivnost labodov, dodaja srečanje konča z odrgninami po koži," je še razložil Mihelič. Dobro obiskana Žirpvska noč Lukovica pobratena Mateja Rakt pomerila v atletskem trobo- Iasna Paiadik ju, odvijalo pa se je tudi odpr- upravo in županom Mate- Kotnikon* Žiri - Že tradicionalna Žirov- to prvenstvo Žirov v malem Lulćovica • Občina Lukovica ski prijatelji pričakali s peska noč, ki jo oreanizira No- nogometu. Mini cirkus Bu- je enoletno prijateljevanje z strim zabavnim in kultur- gometni klub Alpina, je minuli konec tedna na žirovske ffetto je obiskovalce navduševal s cirkuško-klovnovsko avstrijsko občino St. Lambrecht minuli vikend nad- ulice zvabila prek 1500 obis- predstavo, Večer je popestril gradila s podpisom listine o nim programom. Prijeten dan sta župana obeh občin zaključila s slavnostnim kovalcev, 2e v petek zvečer koncert pihalne godbe Alpi- pobratenju. V to avstrijsko podpisom listine o pobrate-so pripravili monokomedijo na Žiri, sledila pa je zabava s mestece, ki je lukovški obči- nju, ki bo v prihodnje oba kraja še bolj povezalo, predvsem na društvenem in kul- Toneta Partljiča Nekoč in da- plesnim orkestrom iz Slova- ni podobno tako po velikosti nes, vsobotopajebilopestio Ške. Še do petka pa bo na kot po nekaterih dejavnostih (godba, društva), je v soboto iz Lukovice s kar sedmimi že od 8. ure zjutraj, ko je tu- ogled razstava ročnih del ristično društvo pripravilo upokojencev, ki so jo odprli v turnem delovanju. Obisk krajanov St. Lambrechta v kmečko tržnico. Na njej so okviru meddruštvenega sre- avtobusi odšlo kakšnih 350 Lukovici pričakujejo prihod kmečke gospodinje ponujale Čanja upokojencev. V galeriji občanov. Skupaj z občinsko nje leto. domač kruh, čebelarji pa DPD Svoboda v Žireh si je _ med in izdelke iz medu. izdelke mogoče ogledati vsak Osnovnošolska mladina se je dan od o. do 11. ure. Gorenjski Glas WWW.CORENISKIGLAS.SI Kino za družino D D •V D ]}viek. 1. julij, ob 20 00 CiLani 's'm^W \tM i V^cHiica MK PEJO S U ANDFRING DOl I S iivisg^;.. soboici. 2. iiiliL ob 2L00 TKIO t;Al), '4 J petek. 1. julij, ob 21.00 /i sobota, 2;.julij., ob 21.30 KlilNICiiTNOSlCi THOJEKT klild KhiMi^fi^'l) CUBISMO vetek. I. jiUij. ^ 21.30 ,, Grad Khislifiejn ' ?CONJL1IMTO ARXiSTICO k» ti cr m >4 ^ primvfu bt) pnrtilU^i \iHorani nj v sobota. 2'. ^ Glavi PHi^V.^ NAPAf J ♦ «CilJTilO H wwwöMivateajhtioIa,^ Prodaja vstopnic: Študentski servis CMOK Kranj. AÜgdtor Music shop Kranj, Kompasove poslovalnice in prodajna mesta EVENTIM po celi Sloveniji »pletna prodaja; www.«venlim.$i,www.vstopnice.com v. O O OO/rtM R triglav .T MERKUR ] reORWKA ^^^ fv. MMQ Canr^jskiOsa r. i I ♦ ^ t t Vsak pet«^. od 1, juu^s, r.^yt DVD. Ns v%th ^»rodajnih mestih Deta prodaje in v pos^alnicah Pofte Slovenija. Cena vioo Tolaf^ev ve^^a ob nakupu časopisa Corenjsh glas. Naročniki Corenj&kega gbsa Ubko DVD*^ kupite na sedeža pod/etja Cor<^rijski glas. na Zoisovi ? v Kranju. v$ak deiovnik od 7. do IS. ure. Cena za naročnike. 1.000 tolarjev. Gorenjski Glas 4 28 PISMA, OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 1. julija 2005 Spoštovani! VaSih pisem smo veseli, toda vprašanje vrednost zem- ndcatera so zelo dolga. Zato fef ^ ^f^ fe^t ^ smo se odločili, da bomo v^vUxproj^.Kenmniiu- objavljali le pisma, ki ne nana n( ^l/o vdit, da upcSte^ Župan Kranja Meddri^jth^'^po^'^^ zdrsnil v kanjon tako sam kakor tudi drugi svetniki, izpo^vil mnogo vprašanj. ti od§yvomo. kako in komu dede- Če si okidamo celoten kom • Ije m polju, ki ga ljudje imenuje- Ijevati občinska sraish« v take in pleks (sklop), objek t. moramo Kokre podobne namene, da mu ne hi mogd kdo očiiaii, da neodgovor- no fmži ta sredstva. občudoifati, $ kakšno prefinje- joSenoŽ£t. Mislim, da bi bilo Škoda, Če nostjo je izbran i« izkoriščen hi nesrečni dogodek z tupa-prostor. Že temelji zidu visijo nom zaustavil nadaljnja pri. Upam, da zdrs ne bo odvrnil nad reko. strop jame pa gre zadciHxnja za arheološko razis- Kot pobudnik za ogled Šma- župana od ponovnega poskusa celo čez zid, tako da bi kavo opisane zadeve, ko pa niti presegajo 40 Hplcanih vrst kaierikoU argument, ki ffi je po- doveep gradu ždim pcaasniti. S ogleda šmajdovegfi gradu, kajti tudi poskus sovražnika, spu- ni potreben tako velik znesek Će ome j itve ne boste spošt> daJa opoziäja, smo s^o protestno skupiru> pristojnih se je priprav- zgodba o Šmajdovem gradu je, vali, bomo pisma skrajšaJi zapustili Župan je kf^n^e na- Ijal äogqvor za zbiranje sredstev po zapiskih sodeč, stara že kakih po svoji presoji. Prosimo vas, Arnadno naročil sodno cenitev za soj^naranje arheoUSie raz- 500 lei. iz časa turških vpadem v ruz$o deždo in pozn^e skrivanja rokovnjačev z vstopanjem iz iJop- ^ strani. da omejitev spoštujete, saj zem^išča. in to št^em za upcšU- iskovc ^vnajd^M^ gradu v peči- do le tako aktualna in za wwe naše zahteve. ni nad reko Kokro, r^ od teea bralce zanim iva. 5 sklicem prekinjene sge (ne- "gradu" do vasi Ilovka in izhoda se z vnjo z vrha, neuspešen. Edini opisani dostop do ja meje pa ta fee vrste, da je potreben samo en mož pri vhodu. opremljen s palico, prišleke, id pri- za raziskavo. Iože Dolhas Ks KERN Uredništvo 24 ur od ädica do s^)je bil nad Rupovščico. V ta namen je Naj tu navedem gfoimo dt^stva plezajo okrog skalne stene sune r-JFPREMiČNINE Odgovor na članek Primoža Jegliča z dne 21.6.2005 zrujva kršen podovnik, saj hi tu- skupina želela opraviti terenski iz zapisa o Šmajdcvcm gradu, ki preprosto v Sesuje utrdbe pan moral svetnikom predložiti o^ed, med njimi tudi župan je hii otjavijen v Časopisu Argo bi bilo možno le z obstreljeva- dodatno gradivo, to je vsaj cenilni MO Krary. gospod Mohor Bogi- Ul, letnik 1^94 Hrani ^ pa Na- njem z nasprotnega bregfi. Oh elaborat "vrednost občinske ne- taj. V ta narrycn d je obul primer- rodna in univerzitetna knjižnica tur^i upadih so predvsem iz premičnine". Ker smo v opoziciji no hribovsko obutev. Žal se mu je v Ljubljani. bližnjih gradov: Brdo, Tum, presodäi, da ni pogc^'ev za kvali- kljub temu zgodilo, daje zdr^il. Ena najbolj zanimivih jam Ader^ skrivali v votlini dragou- tetno presojo in odločanje, sem Še srečo je imd, da se mu ni zß> nosi ime Smajdov grad pri Pre- nosti in zapise. pred sejo občinske^ sveta tupa- düc kw hujk^. na ohvesbi, da opoziäje na nada-^evanje s^e ne bo. Na koncu bi o nujnosti grad-r^ var(Minih stanovanj predsta-Prezlje-zicija, Čemu služi ta vüanaäzo iz leta 200J, kije ima skovanka bi vedei avtor g. Je- strokoma služba obäne. Iz njeje ^^^^^^^^^ gfiČsam.Čejetoposkusdeshidi- mzvidno, da naši občani nujno Mdll OOldS! A tm ^^ « ^ ^^ ^ ^J« « jm ^ ^ ^ ^ ^ ^^^ ^mm ■ ^ ^ ■ ■ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^m ■ ■ ^ ^ ■ ^ ^ ^^ ^ ^ — ^ ■ ^ Varovana stanovanja so mar^ pomerr^na od nogomda S svojim obedom in dogovarjanjem o morebitnem soßnanä- ranju arheološke raziskave šmadc^jeefi gradu je ždd ravna- tadje. tud\ prav, o&no mu pn- manjkuie drugih tehtnih argu- potrebito mypn^' socialno oskrbo na domu. nato instuHaofwl-mentov. Skrb vzbujajoče pa je no varstvo - dom starostnikov, dgstvo. da ždi predsednik rtidov- šde nato druge oblike skrbi. Iger so tudi varovana stanovanja. Tako nam anketa kaže, da 60 IjiSkegß obänAega odbora za finance s takim ruiünom v td za- devi odvrniti pozornost z bisfi«- odstotkov star^ših želi imeti oskr-nth argumenuyv, na katere hote- ho oz. porr\oč na domu. 24 odstotkov jih ždi v dom za staraše in samo dab odstotek starostni» laje opozoriti opozicija. Predvsem pa je opoziäja hotela dialog in trezno ar^menäratto razpra- kav idi v varovana stanovanja, vo kot podloffi za odločof^e. To TorHsejeobäna lotila rdevanja pa se niti slučarut ni zspdilo... problema starostnikcfi' na napač- Krr mi hoče g. Je^iČ naprtiti T\em koncu. G.Je^ mi kot ruz- zavajanje javno^,je prav, da gremo po vrsti. Na 23. redno s^o log za nasprotovanje navaja, da imamo v I. 2006 \ok(dr\e vditve obänske^ sveta smo kot dodat- in da opoziäji to seveda ne ustrr-no g^ivo pr^di pod toäco "Pre- za. Napačno sklepanje! Da se bli-mož^r^sko pravne zadeve - Usta- iajo lokalne volitve, se zaveda novitev stavbne pravice" predlog prav župan, ki za vsako ceno sklepa citiram: Obäna Fadc^iß^ fvarČujmo, pa naj stane kar ca kot lastnica stavbne panxie št. hoče) razprodaja obänskopre' 359/1 Predtrg v skupni izmen rrtoženje. Tudi prenove gradu približno 26^8 mz, dovoljuje Dmča seß obär)a Ic^ na trhlih ustanovitev stavbne pravice v ko- temenih, to ne nazadrye ugotav-rist NepremiČniriskeffi sklada po- Ija obänski nadzori or^, kije kojninskega in invalidskesi za- po^pdc u^toi^ varovar^ d. o. o., Mala ulica Na koncu bi radzjediču po- ^'ub^amz, neodplačno za dobo vedal, da dobn vem, kako delude-99 let. Pred obravnavo sem opo- jo občinska deloma täesa, sc^ de-zoril župana, da v skladu s }6. lujem kot svetnik precej dlje kot dcnom poslovnika ni razlogpv, on. še posebno jasno mije, da da po sUicu s^e razšiija dnevni prav predsedujoči lahko narekuje red z dodatnim gradivom, saj ritem in "prave usmeritve". S tako pomembne odločitve ne mo- tem tudi konči^em dopisovatye z remo spr^emati na podloff tako g. Jeričem, ki seß tokrat postavil v vio^ advokata župana Jaryka S.StuŠka. Zvone Preželi, svftnik SDS pomanjkljive obrazložitve. Župan je svoj predlog le umaknil z obravnave. Nato je ponovno na 24. s^o na dnevni red uvrstil to to&o. Vpolemičru razpravi sem OSMRTNICA Svoj zadnji list življenja je obrnila naša mama Emilija Carman roj. KoSir 19] 5*2605 Od nje se bomo poslovili danes, v petek, i. juJi ob 16.J0 na pokopališču v Kranju. zoo$ Sin Janko in hči Marinka z družinama Kranj, 20. junija 2005 tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 U oqliu se sprejmi^io; a objavo v petel -v srvijo ijo 13 30 irt zđ tin^vo v m«^ do p9TU do >4.00* CMomii <». oj poflrtHjliđ eto prrkj nepivfa-J 7.-15 Uf smo mvo rutnib "Čisto V zadnjem hipu". ndxiko Mimo pofnagđlt naSiin b se |[m res miKl neüj procbis, tajpuQ, ru|eU, oddđ-n.Ogte u 10 rubnko oddale u V DO-rw)e1}H do om ur9 in 2a V pr« ulAdo osmr w (enđjeZUOSn.|e n)Q(u in imđ na^f^fiOaiakm • kupon rte vHja U mđie c^tttf po rMni c^ ozromđ na iapoou [tđ tfirfiemaino» wrt v ptvk do đru^ ure m ?a pdefc v «Mo 1)0 Ni ^ gekkoprojekti nepremičnine i 4000 Krw>j I 04 2341 999 j 021 67 40 33 i PROOAMO CTANOVAN|A KAMfllK CErrrCR: 2$$, 62,5 mz. 1. rud, novo» kvalitetno, ^nkdonalno» M»nćno. Ukoj vseijS>o, mlma oholica, vredno ogleda. Ce^t 214 mo srr KRAN] VODOVOONI SrOLP; S9 m2. 2SS, 1. nad., L $4. obrv 2000,) lefa. od* lićnd lokadjs, delrw opremljene, mio srr KRANhPLANINA I; mi, jss, 1 nadstropie,, b/alieetno obnovlje-no I. 02, son^a lega, funkdonalno. opremlier«, 24 mk» SIT KAMNA GORICA; 73.SO m2. prostorno 2,5&s V manurdi dvonadstn^pr« hSe, oixJ. 95, u mio SJT BLESKA DOBAAVA; 77.2S mt, 2s$, 1. nadstropje, I, 20, delno obn. 199$. prosiofTio, svvdo. 12 mto Sf PROOAMO POSLOVNI PftOSTOR KRANI, PLANINA; 3600 ms. prodamo obnovljen pcsb^i cen^, 1.1999, r\ä zemljliću rm, dobn pcih^ na priložn«l, MOŽNOST Pi^EURfi. DITVE V STANOVANSKE ENOTE, cena 500 mio SIT. tel. 041/747-7^8 KRAN); bidina 90 ma v mü' änsU hül, I, nadstr^)e. 1.193$, pn-rrwmo za o&^niVo pi&amo. cena 20 micsrr KRAN), CEMTĐ^ 30 ms, kompletno obnovlieno L 2001. primemo 2a stom-veno dejavno^ cena 84 niio SIT KUPIMO KRANJ in oVcJica kupimo eno ah &fO s^no stanovanje, sonfna lega, ta-ko^inj« pUäb KRAN), SORUfEVO NASELJE; n^no kupimo dvo- ati tiHoboo stanov^nfe, tako^nje pbžlo lOlAN). okolica, kupimo tn- ah večsobno stanovanje PROOAMO ZEMgi^ BRITOF^VOCE; 440 m2, sončna, rav* na lega, raigted, rr>o2na Ukojinja gndnji 14.3 SIT. doäjah oziroma pred va^o Pre- dosdj desno. Če gremo po pešpoti na OvÖJnö in Krur^a proti Predorom. Zvrhabremreke Kokre ni videti dostopa do gradu. WWW.CORENISKICLAS.SI fwvoflPMfMv % ven u m«. 4000 K/in) tK/ftK f%m: 031/6A4 777 f^ficttš: Ji STANOVANJA KUPIMO Knnji ZIdio polje^ iorhf^ naseljei eno* ali enoinpolsobno stanovanje. Ljubljina, Wed vode. ^k. Loka, Krartj, eno- ali dvosobne stanova^ nje. Cena: do 16.000.000 S!T. Trtid * 0*t*^k4 ah bližnja okolicai smer Kovor. enosobno stanovanje v bloku ah hiii* Cena: đo ti.oooooo Sit PARCELE KUPIMO Kranj ali btünja okolicai smer Pred* dvor. LokSi zazidljive parcele^ 400 m2 )lr več, kupimo. Kratim okolka^ Soo*3oeom9^ za^ zidljive, z objektom ali p^znei frek* venine iokacijCi urejen dostop^ ku* pimo za 2narte «trank«. Bid, Rdovljka, Ittct, COo dejavnost Cena: 26.9co.o00 SIT. POSLOVNA PftOCTOA NAJAMEMO Lesc»« Radovljica, 40 • 100 mi. za neživflsko trgovino» zaželeno dva v pritličju, na frekventni k> r\ajamemo. ODDAMO: DVOSOBNO STANOVMijE Kranj • Šorlijevo Dasel)ev dvosobno, mz, najem za najmanj S me$*i odlična lokitija, vsdjfvo lal^j, öeino adaptirano pred 4 leti. Cena: 300 EU^/me&e< ^ stroiki^ predplačilo* POSLOVNI PflOSTOR Kranj • C StancU Žaprja, ma, poslovni prodor ta tr^vino ali sto* ritev, frekventna lobcija^ oddamo. Souporaba sanitanj* C^nt: 95*000 I SlTyme«ec ^ itrolkt, ' L«M« * hita, več poslovnrh prostorov oddarr^o v najem: sk ad^SČe ♦ 117 mi (700 EUR/mesec), «eopre^ mljen» pisarna * 23 mz (140 EUR/mesec), opremljena pisama 04 mj n nodni obratovanju - 200 m: (1300 EUR/ maesec). Souporaba lanitarij. Pr*k« ventna lobcija. CefUjey 1)0 mi, večnamemkl prostor, oddamo. Cena: 400 EU R/r^nec* stro-iku bKžiiiATui^jn ma, prostor za skladišče ali trgovino, vsi ključki točeni Cena: EUR/mz Alijc obstojal prehod po rovu od Smajdavegß grodu do Rovke, dcSfdc^k ni raziskano. Foljud-skemizročilujcohsU^. 2asulse je pa tne^tda s posezanjem zcm- NCMlMIĆMtNE MAI C^tAf a SVCr BC o. EKOTA Hää^^itvh 12 4000 KAMI fu.( 04/M24 4»« CS M •031/3747*5 Em J ih kranji9svet*nepremiČnine.sS http://vyw^*svel*neprem Ičnine.s rrANOVANjA PRODAMO Zhto po^ 4I m2i enosoboo prede* iano va5obf>o, blokadaptTBn 1.1994, v > rtad. nizkega bk^ vsi pnldjuda, brez balkona, kopafnica adaptirana* opremljena kuhinja, prevzem po öo govoru. Cena 14.3 mo SfT» iko^ Ub • anter, £6 mz, adaptirano L 1998, rrtićam obob, ločena kc^lnia in wc, garaža, pogted na Mestni tr^ ZK Cena 23,8 mio SIT» Begunje«Poifte * kabi* net, I 3000 obnovljeno enc^npo{so(> rio 5tar>owi|e v 2. rud. starejie večs* tanovanjske hiie, z eiažrK> CK, brez balkona, ZK Cena 9 mlo SIT* Knnj ^ Zoiscva; 72 m:. L 64* tnsobr>o s kabinetom, 4. nad.i potrebno adaptacijci nova okna^ balkon, CK* plin, pre/zem dogc^r. Cena 21 mio srr. Kranj«Planins III; 56.73 mz, sobr>o preddano V3 sobw. L1986.1./7 nad. Cena 18 mio Srr* STANOVANJA KUPIMO Kw^ za nam znarw strdke (oipimo I kise prodamo Kranj» Prlmskeve; na lokaciji ob Zadružoi in )eler>če/i ulicl bo ^ j^ senr do pc^alflan« hze ^rajen^h 14 stanovanjskih hii: Sest manjiih dvojčkov s po 120 m2, lest pod* Wetwlh dvojčkov samostojni enoti s po 160 mz sta r>ovanjske površine Parčke so velike od 233 do 600 mr Cene od 38^ do 61,9 mio SIT. Kupd neplača* jo provizije. 2iri * 140 mZf delno podkletena dvostanovanjska hiSa, obno^jena I. 04« parcela s hiSo 351 mz 4 parcela 38$ rn2 z gar^O. drvarnico ter vrtom, CK na otjfc telefon, satsJtekaTV. Cena: 59 mlo SfT» Knnj * SiTUživo; 95 mz, polovi hiie, adar^rano 12C00. 90 m2 zemljiSä- Cer>a mio SIT. LESCE • Hlebce. m2, prodamo starefio hio v centru vasi. Zgrajena je bila I 1937 in je potrebna adaptacije. Parcela meri $09 mz Cer^a i&4n^Srr* ZEMgiSCE PRODAMO Knnj«5rtlcov|e: kmetijsko zemlf ličs v velikosti 659 mz, priključki so ob parceli, nvria, sončna, leži v nasel/u hi^ urejen dostop, z km a Kranja. Cena mio SfT, rOSLOVNt psosror oddamo * L o^ od mz do 450 mz, v novogradnji, na pnametni lokuji, ureditev po ieiji najemnika. Cena 2400 Sn/rm^ www«tvetnepremitrtine.S( 8 Mainroy trg 4000 K;an| Tel: 04/20213 53. zoz Z5 66 GSM 0^1/320 700. €mai: kem.si POSLOVN E PROSTORE ODOAMO KRAN j: bistro v Hilini meta vel. $0 m2, obnovljene leta 2002, odkup inventa/ja mio Sn^ mesečni najem tzaooo,oo srr/mes KRANj«pisamev 1. nadstropju, različne vefjkostiod IZ do4o mz, mc^ najem posameznih 02. skupaj, obnovljene leta 2000, cena 1.920,« SIT/mes POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KftANj: bližina posbvno stanovanjski objekt, klet pr SrL HIŠE-prodamo KRANj • smer Škofa Loka: hiio v \\l gr. («ZJ, v pritii^u 99 mz, mansarda59 rra. podstreha 35 mz, parceta 570 ma^ ost dvostanovanjske hiU, cena 3s,5miosrt GOLNIK * 19 let stara hiU klet, prMi^ in mansarda, 85 mz v etaii, parcela je 847 mz, cena 384 mio SIT, prrmerna i za dw družini BESNICA* hria vllL gr, f^, rnz v eni etaži| klet pntli^ m nadstro^ pareeb 363 mz mima bkacija s po^ed^ na hnbe, cena 31,$ mk> SIT let stara pritli^ia atrijska hlia* dvojčdc na parceli ^ mz, na zeteneni pasu, mima bkadja z razgiedom, v eni etaži 123 mz, cerva 47,8 mk> SIT, TRŽ)Č*stan. biavel. 8 m, priz»dana \c garaža, obnovljeru eta 1988. P^^^i 600 m2, cena 35,0 mJo SfT, ^ STRA2isce» na parceli 1.200 mz. leta 57 narejeno, obnovljeno leta 70# 6z mz v pfKi^Ui 65 mz v nadstropju in toliko v mansardi; poleg garaža z dryamo Leta 2003* lastna CK na plin,zazi,o mio SIT KRANJ, Plani na 1: LUKSUZNO ^s zk, 103 mz V3. nad /& nad., obnovljeno leta 2003, balkona, za 28>o mlo SfT TR2K^ Bistnca: ^ss44mzvi. nad., soba in kuhinja, staro 80 let o?na 172.800,00 SiT/mz STANOVANJA NAJAMEMO Kranj o $45,0 rn2 V} nad., Planiru l,let' nik 1976, vsa oprema, cena ^$.000,00 SIT/mes, 2*rnes. variđna, ikofja Loka « z,; SS 70 ma v n nad* stropju hi§e, staro 30 let, vsa oprema, garaža, takoj na vo)|0. ana 84.000,00 srr/mes www.ki^ker GORENISKI GIAS petek, I. julija 2005 MALI OGLASI i nf6@e-sias.si 29 NEPREMIČNINSKA ORUŽSA Pl Stritarjeva 5/M. Kranj Ttl: 04/236 73 73 6-poii»: info^f^st.si Zj Ujem in za ntkap lićemo vei nnnfiih sbnoranj v Knnju in okofh a ZM nam ftnnU. OOOA|A V N A|£M: TR^lC^bvnc Cno&o^o stanovsn}« ba konom nadstropju stan9vanj%kega bh^. v izmeri 33^20 mir I* izgradnj« 19I7, najemnin* ^.ooc.&o SIT, predplAĆlIo Sesl rnMStfVi eoome^na varfCma. HI$C MODAIiM> BOHiNjSKA dE LAt Er^Dstanosran)S« ka hlia. velik balkon, z garažo. parhirrićem, brez vrt^, (dvofiiče mz)e vsi prtkljuđci, popolnoma ob* novijem v letu 1994. mirna lokacija. Cena 33.000.000^00 SiT oziroma po d^ovoru. ZCOSApri8ECUN|AH: Visoltopr itli^na d vo$ta no van j hiia r>a pareeh 425 mz. I* izgradn^ 200^ izdelani spodnja in srenja etaia. cena 39*Soo*oooo mansardno^ v hüi. leto Izgradnje 199I1 VSi pnkljuiJa, vseljivo po do* govoru, parkrriSče, cena z opremo 19.000.00O1OO SfT* KRAN^Mlakv^eva ulica: tnsebno sOnovanjev Izmen 74.30 tr\i, fi. leto IzgraJnje 1967, Cena 22.occ.ooo.oo S rr. K8AN)*ValjaveM ulka: nnovanje v izmen 49.00 mt IV/4 nad* strop]« stanovanjskega Uoka. leto iz* padnje 1962, cena 17.900.000.00 SIT* TR2iC ^ Zelo lepo dvosobno stdr>oyin)e s prostorno v«rando, v izmeri $7,Si ma^ prodamo za 17.000 000,00 sit ali zamenjamo za primemo v Ljub^fani* Leto izgfad^ nj« obnovljeno v letu zooo. Možnost dokupa garaže. (ESENICE« dvosobno Snovanje v izmen ma, 10. nadstropje, («to^z* gradr^/e ^973, balkon, vsi phkijučki, lep razgled Cena 14.000.000.00 SIT oziroma po dogovoru, VftANj^REHElC: dvoinpolsobno stanovanje z vso oprema po meri^ v (zmen 5^.00 mZi pntličje stanovan^ jskega objekta* zgra enega v letu 2003, VSI prikljuSkr. dva pa^kirii^, cena 20.000.000,00 Srt, KRAK); 1.3-sobno stanovanje, 11, nads./VII,^ v izmeri 5>,So mz. obpekt zgrajen t i9S6r cena 17.600.000,00 SIT, KRANf: Mobno stanovanje v izrnerr $2.4^ m2 in 3.0 mz kleti^ v 6/6, nads.i leto izgradn)e 1983, obnovi* Jeno, z vsemi priključki, vseijivo takoj, cena 16.900,000,00 SIT KRAN)»v b4ftinl zdravstvenega doma dvosobno stanovanje v izrwi 59 mx (II. nadstropje, kto Izgradnje 1963, cena 16.900.000,00 s!t. KRAN) « PUNINA I: enosobno stanovanje, 39,10 rnz. II. nadstropje* bftz balkona, (eto c^adnje 19^ ob-novl|ena cena 12.900.000.00 SIT, TR2iC • Deteljica dvosobno stan> vanje, popolnoma obnovljeno, v smeri 62JO mz, balkon, v t, nad-itropju, I. izgradnje 1981, cena ^3.900.000,00 SIT, KRAN) * PONINA II - enosobno na nova nje, 39,10 mz in klet 2.di mt, v 3./7 nads.. balkon^ i izgradnje 19S3. cena 15,000.000,00 SIT PO$LOVNI KOSTOR PROOAMO: TittiČ Pošlovnj prostor v Izmeri 22.73 mz $ pomožnimi prostoft v izmen 22,32 mz. primeren za mimo trgovinsko dejavnost z uporabnim dovoljen^ jem, prodamo alr damo v najem. Objekt obnovljen v letu 1992. Cena io.oeo.ooopoo SI f. Možen tudi na* j^r mesečna najemnina $0,000,00 SrTinstFoiki. MARCELE PRODAMO: M0SN)E*P0DVIN: Prodamo suvb-no zemljiite opredeljeno kot stavtv f^o zem1jr$(;e za rekreacijsko de* l^vnost Možnost delffve parcel« na posamezne enote * sprememba ^membnosti, Elektnb, voda. tel^ ^ ob parcela. KMETIjSKO ZEMgi^E: - Mevkuž pa!nik v izmen rnz in »ravnik ter delr» gozd v «men 3352 mz, primemo za paJo drobnice, cena 2.5 EUR/mz, VIKEND ÖOHINj: V naselju vikendov prodamo bivalni vikend z vso opremo, na patceh 10Z0 mz. Cena po dogovoru vrww.fessl.s k ^ GRADNJA ZA TflC, yp RAVNAN j E IN V20«2ev/NJE, E-NERCniKA. VPIS V zemljiško xnjlco< POSREDOVANJE NEPREMIČNIN « J k* AlPOOMi d d, Radovljica, Cankarjeva 4Z40 Radovljica Tek: 04 45 00. fax. 04 331 42 11 STANOVA N|A PfiODAMO UUBLJANA, eEŽiCRAD: 59 mz, 2 in pol ss v tretjem nadstropjui leto izgradnje 1980^ kuhinja z jedilnico, dnevr>a soba^ dve sobii predsoba, kopalnica, Cena: 27.000,000,00 SIT LESCE, VODNIKOVA: 49.3^ nia, 1SS v tretjem nadstropju, leto iz* gradnje 2002. veranda, kopalnica z WO^i kuhinja, bivalni prostor, balkon, klet. vsi priključki, Vseljivo takoj Cena: 17.000,000,00 SIT ZAPUŽE: 35,74 mz, iss v prvem nad&tropju. leto Izgradnje 19991 predprostor, sanitarije^ bivalni prostor s kuhinjo, balkon, klet. nad* ^a avto. Stanovanje je opremljeno, Cena: i€.ooo,ooo,oo SfT STANOVANfA KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke kup U mo ve< manjših stanovanj na ob* mo^u obline Radovljica in 6led. POSiOVNE PROSTORE PRODA* MO LESCE: V pritličju novega dela Tr govsko^p^slovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 177 mz, ki je namen/en trgovski, storitven^ izobraževalni in servisni dejavnostii Vseljivo konec seprem^ bra. Lastna novogradnja. Cena: $3.100.000,00 SIT (cena ne vklju« čuje DDV) wiivw.tpc^lesce.si LESCE: V pritličju novega deia Trgovsko'poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 97,21 ms, kf j» namenjen trgovski, stohTveni, izobraževalni in seniki sni dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 29,163,000,00 SiT (cena ne vklju^ čuje DĐV), vAvw.tpc^lesce.si LESCE; V pritličju novega dela Tr^ govsko poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 78,96 ma. ki le namenjen trgovski, storitveni, izobratevalni m servisni dejavnosti, Vseljivo konoc seplem^ bra. Lastna novogradnja. Cena: 23.6S8.000.00 SIT (cena ne vkijü* čuje DDV), \«AvNv,tpc*lesce,$i LESCE: V pritličju novega dela Tr« govsko*poslovnega cerrtra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 43,9s namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni m seninsni dejavnosti, Vselfivo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena: 13185.000,00 SIT (cena ne vključu* )« DDV), >vvAv.tpc^lesce,Si LESCt V med«ta2i novega dela Tr-govsko^poslovnega cerrtra v Lescah prodamo poslovni prostor vehkosli 77,70 mz^ ki je namenjen trgovski, slontveni, izobraževalni ir> sen^isni dejavnosti, Vsdjtve konec septem^ bra. Lastna novogradnja. Cena^ 21.44^200,00 SIT (cena ne vključu* je ODV), ^vw%v.tpc*lesce,si LESCt V medetaži novega dela Tr« govs ko* poslovnega centra v LeKah prodamo poslovni prostor velikosti 24$,10 mz, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni d^avnosti. Vseljivo konec septem^ bra. Lastna novogradnja. Cena: 67.647.600^ SIT (cena r>e vkljij-čuje DDV), ww%v,tpc-leMe.si LESCE: V medetaži novega defa Trgovsko* poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 107.83 mz, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraievatnf in servisni dejavnosti, Vsel|ivo konec septem^ bra. lastna novogradnja. Cena: 29.766,600,00 SiT {cena ne vklju* Čuje DDV), v^^.tpc^lesce.si LESCE: V medetaži novega dela Tr-govsko^slovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 85,05 m2, ki je namenjen trgovski^ storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 23*473 800,00 SIT (cena ne vkijuäj* je OOV). v/ww.tpc lesce.s^ LESCE: V medetaži novega dela Tr-gov«k>poslovr>ega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 42,70 mz. ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in se/Visni dejavnosti, Vseljrvo konec sepiem^ bra. Lastna novogradnja. Cena: 11,78^,200,00 SIT (cena ne vključu* je DDV). wvw.tpc lesce.s^ LESCE: V pntlcčju vhoda z Alpske ceste novega dela Trgovsko* poslovnega centra v Lescah prodamo gostinski lokal velikosti 15545 ms, Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 46,635.000,00 SIT (cena ne vklju* čuje DDV), u^^,tpc-lesce.si LESCE: V mansardi novega dela To govsko^poslovnega centra v Lescah rodamo pisarniSki prostor v osfr 104,05 m z. Vse konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 28.7>7.8oo,oo SIT (cena ne vklfučuje DDV), wvwvii.tpc*lesce si POSLOVNE PROSTOREODDAMO RADOVLJICA- PfiEiERNOVA: Od* damo garažni bokSi t8,3^ mz v prvi eta^i ve^stanovanjskega objekta. Cena iiooo,oo sit/mesec VmENDPftODAMO ZCORN/A UPNICA: Prodamo vh ken d v izmeri 30 mz na parceli 9I1 mz. Leto izgradnje 1975. Cena: 5.000.000.00 SIT Ugodno in kvalitetno posredujemo pri nakupy. prodaji in najemu nepremičnin. w^w.alpdom.si domplan druOea rftertrtny, nopwrMnnv, titang»m»0 d. krM. UOTOMM 14 t9U 20 ee 700 STANOVANjE PRODAMO Kraiije Planina L. 3SS 4 zk, lit, nadstropje, v izmeri 103,7 kopalnica obnovljena leta 3004, leto iz* gradnje 1979, cena z6,5 mio SIT $«r>6jr«v starem delu 3ss, I, nad* siropje, 8S,io mz, leto Izgradnje cena 21 mio StT Iftit, trisobno. I, nadstropje, 75,33 m leto Izgradnje 1962, cena iS,3 mio SIT alpski bloki^ garsonjera, IV^ nadstr., izmere 18,79 op remije* na, I. izgr. 1974« cena 12.5 mio SIT HlSE^PRODAMO blliina Cerfcelj na Gorenjskem^ prrtlična. tlorisa 12x11 mz, na parceli 572 mz, staro 12 let^ 37 mio SIT Visoko, pritlična, tlorisa pri bi, 150 mz, na parceli velikosti 7Z5 mz, siarost 80 let, obnovljena 2001, centfalr>o ogrevanje, cena mio SIT Kran) ♦ Stiatiič* ^ polovica hiie^ bi« valne površine 100 mz, na parceli ve ikosti prib. 170 mz, teto 1 nie 192S. obnovljena 1^0, cena z6,5 mio SfT Šen6ir, visokopritlična, tlonsa 10 x 8 m, na parceli velikosti 7)0 mz, leto izgradnjei972, cena 5z mio SfT Bl«d, enonadstropna, potrebna obnove, tlorisa 11 r6 m, na parceli ve* fikosti pribl. 170 mi, leto izgradnje 1910, cena 16 mio SIT TURISTKtNO REKREATIVNI KOMPUKS^PRODAMO Po^nska dohna. 1 km od Corenje vasi • gostiS^ s kuhinjo, apartmajf. bazeni, igrii^a, na parceli velikosti 10.847 m2 (v celoti zazidljiva, moinost dodatne izgradnje), starost izgradn)? od leta 1975 dalje postopoma, cer>a 87 mio SfT POSLOVNf PROSTOR • PRODAMO Knnji Planina IH,. vtrgovskem centru Spar, i, nadstropie, 147^30 mz (lasma novogradnja), starost 3 leta, cena 31 m« SIT Loka: bližina hotela Transtur* 1st; v IM. in IV. r^adstropju- posamezna etaža 324 mz, dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.300 srr/mz Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav^ primerne za trgovino, banko ali podobno v skupni izmeri 552 mz, cto izgradnje 1978,87 mio SIT POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V KAjEM: Knnj. Ccfta Staneb Žagarja, izmere cca4omai 116.500 SIT mesečno Podnart, ob glavni cesti, pritličje, izmere 179 mz. leto izgradnje 1904. prenovFj^o leta zooz, primemo za (rgovfno ali mimo obrt, najemnina t8oo SfT/mz 4 stroSki Kranja Planina H., pnih^je, izmere43 mz, za mesnico, leto izgradnjei99z. cena 155000 SfT mesećno ^ stroSH SKLADIŠČNI PROSTORI« PROIZVODNE • PRODAMO Stegf>e pri yubljanii velikosti 600 mz. starost 30 iet, cena na,5mioSlT PARCELA • ZA POSLOVNO* SKLADIŠČNE PROSTORE PROOAMO: Trtič • v rzmefj pnb1. 3000 mz. munalno opremljena, cena 24.000 SIT/mz PARCELA • PROOAMO Kranjska gora - Podkoren» ^zmere J500 mz, cena 14 ccc SJT/mz Knnj Prirmkovo; izmere 4.500 mz: i center; cena 14.500.00 ST / mz {možnost iz^ gradnje ipormih igri!^, s spremljajočimi objektii vode, plm, elektrika na parceli) Virmaie pri Žko^j L^, izmere 549 mz, cena 25.300 SiT/mz PARCELA ZA VIKEND ^ PRODAMO: Paloi^' Bistrica nad Tržičem, v izmeri t097 mz, cena 6.000 SIT mz NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO STAN. 46 na Ptaninl II, v Kranju, cena m đooovoru, 0V0INP0LSO9N0, opremljeno stanovanj s c>arKir/)ifn proslorom, S 040/953-122 SMUt DVOSOBNO STANOVANJE, v prh ličju bloka, Planina fl. «040/243-347 TRISOBNO stanovanje, v &sMc\ prt Irviij. cena 290.000 SIT/M2, « 04/&9-63-26d ODDAM SOBO. s souporabo postani oseb) ali « 04/2-26 , za-u ^uctenlu, GARSONJERO, 32 m2. I.nad.. Planh na II, vs( plačilo. « 040/285-746 1.7.. &0M2S GARSONJERO, osremljeno, takoj vselj^. na Alpski cesti na Bledu, 9 031/873-839 »MI7 ENOSOBNO stanovanje v Šenću^u. cena po dogiTvnj. • 041/232>160 DVOSOBNO, oprerriieno stanovanje y precTmestju Kranja, «041/691-249 DVOSOBNO STANOVANJE, dal no opremljeno z vrtom, vrtno hlSIco m parktrnicn prostorom, staro eno lelo. Vodovodni slolp.« 031/847-323 406*08 H tis PRODAM HIŠO. v (II, gradbeni fazi, na sončni parceli, velikost 120 m?, bližina vrtca, 0$, trgovine, plavalnega bazena In 2drav^erve^ doma. Železniki okolica. « 04/51-48-052 OKOLICA BLEDA. Sp. Upnica, prodam majhno idilično hišo ob vo{}i. odlična (oK,. 1300 rn2, obnovljena. tepo oprem., vsi priključkr. CK. cena 19, 5 mio Srr, OÖ. 27.6. po 17. «ri, « 041/66&-70S STAN OVAN JS KI DVOJĆEK. Prrmsko-vo ob zadružnem domu, nasproti cerKve s podaljiano Mi. grad. fazo z vsemi D^^l^ljučkl, zemeljski plin, Inf. Uko, d.d.. Uboje. 9 041/647-257 KUPIM HIŠO, tUdI dvojček do 44 mio SFT ali zazidljivo parcelodo 16 mio SIT v Kivk a^i okolici, n 041/596-015 »omas HAJAMEM MANJŠO HfŠO. ali si aro okold Kranja. • 031/20-67-24 VIKENDI, APARTMAJI PRODAM ALI MENJAVA VIKENDA, na malem gnču, Dtzu Celja z vinogradom in sadovlnjakom. • 041/602-393 POSESTI PRODAM PAflCCLO, lepo, v okolici Kranja. Uko. d.d., Loboie.« 041/847.267 iOtw VEÖ NEPOZIDANIH, stavbnih ze-mijtič, Lanc^. fr 031/451-822 ZEMUllSČE, v okoKcI Kranla. lepa lega, komunalni cena. « 041/548-125 ugodna KUPIH KMETUSKO ZSMUilČE. ali gotovina. POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNI PROSTOR StražLSče • Kranj, pnlilčje, lasten vhod. Ob cesti, možnost spremembe v stanovanje. Üko, d.d., übel®. « 041/647-257 stun* DODAH PROSTOR, za skladläöe. 100 m2. D1/36-1M32 SKLADIŠČNO PROIZVODNJI, proe-lorvtrsh delih 100, 90 In 70 m2, cena 500/m2. • 041/612-445 GARAŽE PRODAM GARAŽO, V Radovljici, 04/633-11-71 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAH ODKUP IN PRODAJA, od I. 97 daije, plaći« v GOTOVINI. Uredimo prenos lastnižtva. Adna avto. Partizanska 1. škotja Loka (bfvia w«vw.razi$kovdlec, com/adriaavto. 04/51 -34-148. 041 /632-57 7, adf ia. avto<9sioi.net tcea»« ODKUP, PRODAJA, rabljenih vozU, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o.o.. Krani. Savska 34. Kranj, • 04/20-11-413. 041/707-14S, 031/231-358 CITROEN SAXO, lepo Ohranjen, 1. servisiran, oaražir^. 97, 71.000 km, tasinica, redno « 04/633-14-20 CITROEN ZX. 1. 91, re9. do 2/06. cena; 140.000,00 SfT, 9 031/542- 993 US674 CTTROEN CS 2.2 HDI EXCLUSIVE. 1.01, oprema. seiM«^. garažiran. Cana 2.450.000sft. »041 721 572 frMres FIAT PUNTO 1,1, I. 98, 76,000 km, bele barve. In vrata, servisna Kn/lga. dobro ohranjen z n^anjäo praako, re{]. do 3/06, cena, 420.000,00 SIT, « 041/776-749 weM» RAT punto 55 sole, I, 99. R£G CELO LEO. cena: 530,000,00 SIT, « 041/542-716 soesu FORD ESCORD 1,6 15V, 80,000 km, setvo volan, pomična streha, zelo dobro ohranjen, 501 FORD £SCORO 1.B dieze popoldan, 9 04/231-17-6B I. 93. FCRD€SCORT, I, 96, 5 vrst, v^a oprema, lepo hranjen, možna menjava, ootovtnski oooual, « 031/490^12 FORD ORION 1. ugodno, zraven gume. 040/652-460 I. 90, 180.000 km, Kidanm 4 zim&ke eno sezono, 9 HONDA cmc 1,6 LSI SEDAN, i. S7, lasinjk, serv. kniiga. klima, 2x air . e e. paket. ABS.« 041 /69$.d85 KfA Pflioe 1,3 GU, I. 96, 35,000 km, do 4/06. ele. stekja. radio, cena: 390.000,00 srr.« 031/619-529 LADA NIVA 1600, ffldor Jamaha 125 kub„ « 031/572-659 aoei«; OPEL ASTRA 1.6 I 16 v GLS,'l. 95. 69.000 km. rdeč, eie. paket,, garaaran. zelo lepo ohranjen, 1. lastnik, S 04/53-15-835 mojto BrMv PrBprdinik 10 4202 H9kk> Tri 04^25 76 H2 4X2 Nokio PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmatike m piauščd • smonizerj« iMOtftctf hiin servis vo^ii -avioopuka vse vozil - izpu^i sisiemi Kataiizaiorji htlp.'/w^vw.nan dniđ r PEUGEOT 106.1. možna menjava, 031/49CMD12 95. lepo ohranjen i popi»$t. MEGNE 1.6 RT. L 98. « 246 R CUO t.4 RT, I. 96, 2x air bag, servo volan, lepo ohranjen, možna menjava, golovin^ popust. ■ 031/490012 R CUO RN 1.2, I. 95, ohranjen, redno servisiran, cena po dogovoru, 031 /815-559 RENAULT 19, I. 95, MET. BARVE, LEPO ohranjen. 9 041/227-338 SOSdtS RENAULT cuo 1.2.1. 97, 5 vrat, lepo ohranjen, moina n^enjava. 031/490012 RENAULT MEGANE COUPE 1.6 E, I, 9S/12. in WV Lupo 1.0, I. 99/7, « 040/684-092 V3M9 TWNG0, I. 96. t29.000 km, temno 2elene Mrve. metal ik, efek. zakleparv je. elek. pomik $iekJ m ogledal, dodam 4 zimake gume, cena: 500.000.00 041 / 766-27 9 SfWI8 SUZUKI BALENO. 97, Karavan, kih ml in druga optvn^a^ odo ohranjftn^ možna menjavs» gotc j^rrsVi popuvt^ V 031/490-012 iotut ŠKODA FAVORIT 1 brezhibna, rtajbojšer nu ponudniku, v SM440 $K0DA FEUCUA. 1. 96, dobn:> o^ran-rena, re^. do 6/06. « 040/666-697 &M43B Q0LF III CLP EUROPE, 04/57-25-096 eoo&M GOLF III. I. 94. sen^o volan. OZ. elek. šiC>e<]an. ele. stekla, kovinska barva, registriran, cana; 590.000,00 SIT, V 041/718419 POLO 1.4, i 96 ,000 km, PUNTO S5S, I, 96. fBo. do 2/06, , 5 vra(, I DRUGA VOZILA PAOOAM BRAKO PRIKOLICO, obnovljeno 041/262-766 MOTORNA KOLESA PRODAM MOPED TOMO$, avtomatik po ugodni oeni, 9 04/25-91-452 ii»u2 AVTODBLI OPREMA PftOOAM AVTOPLAŠĆt BRIDGESTONE, 175 /65 /14, 4 kom, 2 nerafc^, 2 6nvr proftls, oere po dogcvoru. 9 041/722-625 iow GUME. Mchain. Qoodysu 195/65/15, 2 neraMane. uoodno. * 041 /722* OUME, Goodyear 4 kosi, 2 nerabljeni 215/65/15, KARAMBOLI RAH A VOZILA KUPI 11 POSKODOV/WO VOZILO, tudftotalKa - nvdim najve6, takojšen odkup, prevoz, »031/770-633 SM3M POŠKODOVANO VOZILO, slab&e <^ranieno ali z motonem v okvari, od I. 95 dalje, prepis in odvoz na moie atn:^. • 03l/d2d-504 somu TEHNIKA PftODAM KLASIČNI FOTOAPARAT. Samaung fino 700 XL zoom 38-70mm, 04/572-11-52 STROJI IN ORODJA PRODAM INDUSTBUSKJ ŠIVALNI ?mOJ, prtfneten zaŠMnjeusrp, «041/202^29 vuua MIZARSKI PONK, klasični, v celoti 04/513^1-85 GRADBENI MATERIAL ORADBENt MATERIAL PRODA« BUKOVE PLOHE, 50 n^m, zra£no suhe, 9 041 /705-352 mmoo LADUSKI POD, 200 m2 in opaž deb. 21 ftm. 9 051/202-229 6o«4so S^«QOLOVC£, 164 Kom h 12 ttim Sre^ ka Biamtt, pcceri, * 031/53:>605 !g za polnila vrat, nadsvetiobo, pregradno ^eno, okna ... mottvi po va^ želji. • 041/279-636 M6«e9 KURIVO_ PRODAM DRVA. metefskaafe rašagana, možnost 041 /7lftOl9 SUHE BUTARE, za kniedko peč In cev za puhalnik ti 31 Onim, dol.4 m, 9 04/533-64-57 &MM« STANOVANJSKA OPREMA pOHiirvo PRODAM SPALNICO. 031/30-70-45 . ugodno. 30 MALI OGLASI, ZAHVALE m/0@g -gföS.SJ GORENJSKI GLAS petek. 1. 2005 izdepi-Si Mali og asi poslej tudi na spietnem portalu Izberi.si! Mdl« og ase sprejemamo pn okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponede jka do petka od J. do 15* ur«. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30. za torkovo itevilko p» do petk« do i4.urei Ogla$e tahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 4$, po faksu 04/201 42 13, po e^poitr mahoglasi<3)E*sla$5-po»eljni aoartrrtd v Portorožu. « 05/674-51*22 »oe»4» POREČ. vtKend, pritličja s teraso m vrtom oddam do 16.7. in v avgu^itj. 04/23-2M17. 041/926-677 AO040O HOBI prodam ŽIGOSANE ZNAMKE. 5000 kom In telefonske kartiee, po 19. uri. • OTROŠKA OPREMA prodam OTROŠKI SEDEŽ 04/235-43-11 kolo. ijgodno. MEDICINSKI PRIPOMOČKI prodam BISERNO KOPEL se zapakirano, 041/334-336 polovično ceno« 04/235-49-31. ŽIVALI IM RASTLINE prodam LABRADORCE. z rodovnikom, do 5 mesecev. • 041/635-420 podarim MLADE PSIČKE, 9 04/25-21-333 fiOMie MAČKO, sterilizirano. do mucko alare en 041/971-453 go d lako. tn mesoc za •790. MUCKE, ignve, lepe, vajene čistoče ććejo topel dom. « 04/533^2-36 MUCKE, m 040/623-31Ö 60»4Jfi KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI Prodah IZKOPALNIK KROMPIRJA, cisterno Creina in pajek SP 2 vretena. 031/491-028 SAMONAKLADALKO. SIP 15 m3, dc^ bro ohf^inena. TRAČNI OBRAČALNIK, za traktor TV.. bo6no ko»iJn1co in gi^l voz 115', S 041/514-431 5C«4«6 VRTAVKASTI ZQRASUALNIK, Pel^ nger.« 041/356-157 kupim KOSILNICO. Agr>js za rezervne dele. m 041/679-151 »»441 H OTAC US KO KOSILNICO, večjo, v okvan.« 041/503-776 ae6447 PRIDELKI prodam ČRNI RIBEZ, m iganie, Zg, Gone 67. 04/57-25-060 ČRNI RIBEZ. Poklukar. Zg Gorle, 04/57-25-016 M«490 OOZDNE BOROVNICE, dnevno sveže nabrane, ogodno. 9 031/764-330 JEČMENOVO SLAMO. « 041/767- KOŠNJO TRAVI, B 041/767-995 bOiin MLADI KROMPIR NAMOČENO SADJE, zazganiekuho v V KAMPU, terme Catei oddam zelo 040/33CV240 }epo vikend h^ico. sto iiterskih sodih, ugodno VINO. cabernet, merlot in rebula. odiieno, b 051/235-135 kupim BOROVNICE. 04/996-16-91 količino. VZREJNE ŽIVALI prodam BIKCA, ČB in teličko sKnentalko. stara 10 dni. « 041/603-636 ČB TELIČKO, slaro pet mesecev. 04/514-12-64, 031/360^23 DVA BIKCA, slmentalca, težka 200 kg. 04/25-51-457 M6423 KUNCE, novozeiandoe, preoelice in kokoir lekhorn zs nedalinjo rejo. 9 040/634-563 ms»« PRAŠIČE. leiKs 50-60 Kg. 1» bOASU RJAVE. GRANASTE IN BELE KOKOSI, v začetku nesrvoefl. cepljene, na količino popusl. Vsak del, 8, -17,. sobota 8.- 13. ure. Perutninarsrvo Gaiperlin. Moste 98 pri Komendi. 9 01/33-43-586 SIMENTALKO, staro dva mesoca. Amež. Popovo 3, Trilč. ♦ 04/696-31- 11 M»4e3 TELETA, strnentalca. 9 04/58-06- 206 MM« 61 T£LIC0. simentalko, težko 150 k«. 9 041/303-210 TELIČKI. simer>ta]ki. stari tO In 30 dni. 04/51-32-293 TELIČKO, simentalko staro 10 dn kupim BIKCA, mesne pasme, težkega nad 120 kg za nadaiino refo, V 031/88^ 808 »09444 TELETA, mesne pasme, starega do 10 dr>l. • 04/533-07-55 TE UČKA. za rep. 9 041/944-237 fiOMSB OSTALO kupim NEPRESEJANO ZEMUO. 4 m3. s prevozom, dopoldan. 9 04/2S5-10* 44 fi06a»o ZAPOSLITVE mudim GOSTILNA NA VIDMU. Poljane 27. Poljane takoj zaposli kuhWia ali Kuha.r> CO. «04/51&95-10 mu GOSTINSKI LOKAL, v Kranju ^no- ramo zaposli dekle za strežbo s pijačo. MBM. d. 0. o,. Prešernova 16 . Kranj. SMH' KUHINJSKO POMOČMCO, ali žensko za pomoč v kuhinii zaposlimo v Picei^ji Dare. Vodooivčeve 18 Kranj, po 13. uri. 9 041/390-331 REDNO ZAPOLIMO. natakarico za delo v manjiem lokalu v Šenčurju. BHe Planta, d,o.o.. Belokranjska 3, Lubi- DOMAČEŽGANJE. «04/202-61-61 041/36W1 V KAVA BARU. dobi dek:i dekJo • lahko stuöanlka. Kamazi d,o,o.. C, na Brdo 30. Kranj, 9 031/61^7-60. iOMt V PICERUI. v Cerkljah zaposlimo Kuhar]a - picopeka. Intertrend, d. o, o,, Hotemaže 50. Preddvor. 9 041/692- 32 ^ E«e4ft? V REONO DELOVNO, razmer)« sprejmemo KV mesarja, kuharja. Oblak Janez s.p., Delavska 16, 9 041/650-975 6W410 ZAPOSLIMO DEKLE, za strežbo v šanku. zaželene izku^je, dv^zmensk^ delo. Avto Sit. d.0.0.. Bitnje 191, žabntca, »041/75-11-63 ZAPOSUMO KUHARJA/ICO. zs reO- no ali honorarno delo. Gostišče če^ nal. Slovenska c, 39. Cerktje. 04/25-29-130 ZAPOSUMO VOZNiKA/CO, lahko tudi gripravnika, v dom. in rrednar. prometu z vozniškim dovoljenjem B, C. E kal.. Pisne pooudPe z dokazili: Hat>-jjii Iruii^poil. Ü.U.O.. Zrihitec 78, 4220 škofia Loka IŠČETE ZANESUlVO SLUŽBO, A honofamo delo? Spr^emo več ijud izkušnie niso potrebne Vegasiar. d.o.o., Moinica 11. Trän, 9 04/630- 41-30, 040/379.169 TAKOJ ZAPOSUMO. KV zidarja in gr. delavca. OD po dogovoru. Ourakov»č Senad s,p., Hrastje 48, Kram. ZAPOSLIMO, monteriaoken iz Kranja. Pogoji: voznilkj a. B kat., starost 20 -40 let, LA d.o.o,. Ljubljanska 34 a. S064&« ZAPOSLIMO. Izkušeno (lizerko za samostojno delo v frizerskem satonu v Blagovnem oentru. Me(>A:ška 3, Medvode. 9 04/51-20-992. 031/226- 448 ZAPOSLIMO PARKETARJA. lahko tudi delavca za pnučitev, Mirko Flor-lančić, s. p.. Oonče 33 b. Golnik, s 041/705-234. 041/667-552 «MSCi ZAPOSLIMO STROJNIKA, težke g rad Dene mehanlzaciie m voznika kamior^a. Pob(eK Franc, s, p.. Bašelj 25 C, Preddvor. 8 041/744-701 ZOBNEGA TEHNIKA, lahko pripravnika zaoosli ZoDnI laboratorij Erjavec lan, C. J. Fmžgaria 5, Slovenski Ja- vomik - Jesenice, 9 04/586-67-00 IŠČEM, mlajšega moškega za defo na kmetiji« alkoholiki izključeni. 9 031/57-54-72 »0477 MOŽNOST TAKOJŠNJEGA ZASLUŽKA. - samo resni!. Območje celotne Slovenije. Tomaž Jermanč'ć S P,. Reševe 14, Kranj, 9 041/784« 151.041/43-43-33 ličem IŠČEM D£LO. pomoč v gospodinji. pospravljanje, likanje. 9 04/233-07-72 W66CM DELO. primemo iz^traibi eleKirotehrtt- ka TK: lAširukfiije in prevsjehje an^. lezika, • 04/20-45-275 M04?3 DUO BONSAJ, delo na porokah in oblelncah. 9 031/595-133 DUO ROLO liče delo. na zabavah, porokah in obletnicah. Lojz. 9 SMSSft STORITVE nudim BELJENJE, h^ro In kv^lrtetno. Roman Nahtigai s.p. šorlljeva 19. Kranj. 9 031/503-163 DELAMO OD TEMEUEV 00 STREHE, notranji omeli, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in Hakovanje ter ikarpe. Bytyql Bane in ostali d,n,o.. Struževo 3a, Kranj. 9 041/561-838 SMT41 OIMNIKI. • saniramo in izdelujemo dimnike iz ner}aveče pločevine ftudi povrlavamo. "KAM" Kač Albin s.o., Matke 7. Prebold. 9 041/636-813, WMiw.karrv^imniki.com vtaifi Ugodni avtomobilski In gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene m upokojence tudi 09- do $0 % obremenitve. star kredit ni ovira, Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske ^evilke: 02/252-4&-26, 041 /750-560, 041/331-991» ft*- 02/Z5Ä-4S-a3 GRADBENIK ftEXHO d Jt.o., Bergas 13, CorkiNr izv9|0 d9la t«rnolj«v do str6h6i noiranii ometi, omeU fasad, KamniM iKArp», uraiariie in tlaXovan)« dvonič, 9 04V&89-996 IZVAJAMO VSA. k/OHak>kl»panka m te Armsirong, i2d. podstreh, ada p. stanovanj, plesMarska dela, laminati, okna, vrata, str, okna, Markonć S(evko $ p., Si4ka c, 38, Š. Uoka, • D4/515-22-38, 041/809-7S1 S0M2» ŽALUZiJE, lamelne, rolo in plise a-vese, screen senäla, senčila za str^ na ok/ia rolete izdelamo In monUramo, Rono senčila, d.o.o,, Mavaar^eva 48, Notranje Oorlce, 9 01/3612-47, 041/334-247 i6ćem mame h prtnnQaitt itiqBi z tanl, nudimo celostne prostorsi^a rešitve od wWtoktww ■ Metaspace2. uravnotežene upor^ prostora. Ko-mensKega 12/111, LJubliana, rrveta-spac92^efna^.si, 01/230-15^2, do kMtee Mb» O.M,0., Oos).. Ljut»-janska 45, Kamnik, 031/327-119, rrtios cvtfn(&iiitM?Lnet išČEM, gospodinisKo pomočnico v dopoldanskem času od 16, Oo 18. ure, iSČEM ŽENSKO, 2a čidčenje h^ v dopoldanskem času,, 9 041/844- flosaei ZASEBNI STIKI SI TUOI TI OSAMUENA, fn si želii topline in trajnega pnjatelistve, liče ta mo^, star 47 lel 187/90, stare bodi OO 40 do 47 let, 9 041/689-506 »6404 OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI, pregrade v alu in pvc izvedOi, garažna ir> protipožarna vrata, Vo|ko Remžkar s.p,. Vojsko 8, Vodice, www,dlu-fem- skar.com, 9 03V888-870, mlot^aJo-remsKiir, com soes SSNĆILA ASTERlKS, Rozman Peter s.p., Sefttčno 7, Križe, lel.: 69-56-170, 041/733-709, markize, lende, ro^te, žaJii^je, LerT>eine zavese, pli^ komam iki. sai^oa OPRAVIČILA JANEZU PLEŠA, se opra/čujem, ker sem na razstavi KS Struževo dne 21. 8. 05 oOjav I lotooraffio robnika ob na njegovem zem Jože mr- i»<9< SKRBNO VARSTVO, vaiemu malčku od ponedeljka do petka dopoldan. Pe-tran Angelce. ■ 041/632^26 STROJNA GRAĐSENA DELA, izkopa RAZNO l^ftODAJi Dacar Anton s,p., Mavčiče, 183 ob Savi 28, .041/704- GOLF II D, olo.dele za Opel vectro, peč za CK olje, tridelne železna vrata, v. 2,90 m, ele. siedUnik in moško kolo, 041/738-301 &0«4«9 Rodio Tfigiov® natt tnguv d o o„ rn) Tomu Ctjtvif4?70J«9mi6« STEREO, ROS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8• Jesenice, 101,5-KranjskaGora, ^01,1-6ohinj ZAHVALA V sredo smo poslovili od ljubljene hčerke, sestre, tete, ncčaldnje in vnukinje Petre Rozman profesorice def^ologlje Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom, sošolcem, sodelavcem in sosedom, ki so se osebno poslovili od pokojnice ali nam pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala govornikoma in sodelavcem OS Naklo, Oš Helena Pohar, Iskraemeco, Zavarovalnici Triglav, Reina in Lek. OHRANIMO NASO PETRO V LEPEM !N TRAJNEM SPOMINU. Vsi njeni OSMRTNICA Svojo življenjsko pot sredi dela sklenil obünskl svetnik Igor Triplat rojen Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 1. julija 2005, ob 17. uri na pokopališču Begunjah. Žara bo od 9. ure dalje v tamkafSnji poslovilni vežici. Ohranili ga bomo v lepem spominu. OBČINA RADOVLJICA, OBČINSKI SVET OBČINE RADOVLUCA iZDePI.Si Mail oglasi pösk] tudi na spfetnem portalu IzberLsi! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi i v Kranjii in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do ure. Mile oglas« za objavo v petek sprejemamo do srede do 13*30^ u torkovo Številko pa do petka do i4.ure* Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 aH 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13) po e-pošti malioglasiiS>g^slds.si, ali na spletnem mestu IzberLsL ^^ ^^ oglasi^ označeni s to ^kono, so objavljeni tudi na spletnem mestu VAVwJz&eri^su kjer s\ lahko ogledate tudi slike in daljni opis oglaievanega predmeta ali storitve* GORENJSKI GLAS petek. 1. julija 2003 ZAHVALE 31 ZAHVALA Ob smrti Česen roj. Stante, 20. 5.1923 • 22. 6. 200$ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožaJje, podarjeno cvetje, sve^e in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Tržič za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala Franciju Sarabonu s pevd za zapete pesmi, VUiju PangerŠiČu za zaigra* no Tišino ter praporščakom. Posebna zahvala družini Lukanc za pomoć in gospodu Kravcarju za poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimertovanim §e enkrat iskrena hvala. 2aJujo^i vsi njeni Triič, 24. junija 200$ ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, izšit. sestre in tete Marije Korenčan ro|. Mali se isl^eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetjc in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti Zahvaljujemo se župniku Maksu Ipavcu za opravljen obred, pevcem za zapele žalostinke, Mihu Stefetu za poslovilne besede ter Leopoldu Stamulaku in pogrebni službi Navdek za pripravo pogreba. Vsem Se enkrat iskrena hvaJa. VSI NJENI ZAHVALA Ustavilo se je plemenito srce našega moža, očeta, deda in iskrenega prijatelja ožefa GaŠPIRCA Lz Cerkelj na Gorenjskem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Vavknovemu naselju, sodelavcem žalujočih za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju bolnišnice Golnik, oddelka loo. dr. Beleharju in sestri Bernardi. Hvala gospodu župniku, pevcem, trobentaču, 2vonarjem, DU Cerklje, ZS Cerklje, g. Martinää: za poslovilni govor, MD Kevder, balinarjem in pogrebni služb: (erič. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. še enkrat naj lepža hvala. Žalujoči vsi njegoW V SPOMIN V žalostni tiiini šc vedno oämwi tuoj smeh, v soUnih očeh se riše tvoja podoba. tvoje sUdi so pustile spomine kot sanje v jasnih nočeh. le cvetje i n sveU tehi v sporni n in mi oh robu tvojega prerancga groba 30. junija 2005 je minilo žalostno leto, odkar je od nas brez slovesa za vedno odšel naš Anže Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI ZAHVALA V torek, 28. junija 2005, smo se v rojstni Kamni Gorici poslovili od gospoda Valentina Tomana Zahvaljujem se vsem, ki ste mu izkazali svojo globoko zahvalo za njegovo dolgolemo pastirsko delo. Zahvala g. škofu Kvasu in Številnemu duhovniikemu zboru za slovesen obred. Poslovilne besede govorcev so o njegovem tuzemskem poslanstvu povedale vse. Hvala vsem. Nečak Mihael J. Toman z družino Aiek moj. naj te angeli Čuvajo, Icjer koli ie si. in vedi. da večjega angela na zemlji ni bilo. kot si bil U ti! ZAHVALA Ob slovesu nagega preljubega očeta, moža, sina. brata, strica nečaka in prijatelja Ivana Blaznika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob največjem udarcu v življenju stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi: oče, sestra, sorodniki, prijatelji, posebno pa njegova žena in hči Zalosmi smo se poslovili od naše Petre Rozman prof. defektolc^je Učenci in sodelavci OŠ Helene Piiliar Krani «4: r ZAHVALA V 82. letu starost) nas je za vedno zapusti) naš dragi mož, ata. stari ata. brat. stric, svak in tast Stane Šmid Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, molitve, podarjene rože in sveče ali denar za dober namen, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ali pa kakorkoli sodelovali pri tem, za nas tako žalosmem dogodku. Zahvaljujemo se župnikoma v Stari Loki, g. Pavletu in g. Alojzu za lepo opravljen pogreb in obiske v času njegove hude bolezni, kakor tudi pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala pa gre dr. Jožetu Debeljaku za večletno spremljanje njegovega zdravljenja in lajšanje bolečin ob hudi bolezni. V SPOMIN Nepričakovano priiel je ČM. da prezgodaj si odiel od nas. Ze deseto leto v grobu spiš, a v naših srcih it živiš. Trdo dtic in trp^enje tvoje bilo je življenje. Upamo, da v grobu mimo spii. da krivic veČ nt (rpil. Leopoldu Potočniku VSI NJEGOVI V SPOMIN Težko je pozabiti Človeka, ki ti je drag. še Uijaje zavest, da si ga za vedno izgubil. A vendar je najtežje na učiti se živeti brez njega. Danes mineva pet let. kar te ni med nami, Franc Peterc Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žena Štefka, sin Franci in hči Milica z družinama in drugi Dj^:ovi Virlog, škofja Loka, v juniju Z005 Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI TVOJI 32 info@B-glas,si GOREN)SK( GLAS pel^k, 1. julija 2005 Anketa Pomagali bodo prijatelji Danica Zavrl Žubir VaŠCani Jamnika žefijo ohraniti slikovito cerkvico svetega Primoža In Felicijana. zato danes popoldne prirejajo srečanje prijateljev Jam-nfka. MaSeval bo nadškof Alojz Uran. Feto: Corud KjvCi^ y ud mila Fister: "Že 27 let mežnarim na jamniku» kjer je cerkvica spet potrebna obnove. Nekaj smo prihranili sam; z darovanji ob mašah, sedaj pa vaščani iščemo darovalce za obnovo strehe pri zvoniku." Ivi Utrič: "Življenje na jamniku ni lahko, veliko kmečkega dela je ročnega in vzame veliko Časa. Po rojstvu druge hčerke sem tehtala med izbiro službe ali kmetije, saj oboje ne gre. Ostala sem doma." Tone Fister mlajši: a prireditvi za jamniSko cerkev bom nastopil v folklorni skupini in s cerkvenim zborom. Na Jamniku nas je cakih deset mladih. Za zdaj še razmišljam, da bi tako kot moji starši tu tudi ostal." Stane Lotrič: "Le Še šest Jamničanov nas obdeluje greben in vztraja pri gospodarjenju na tukajšnji zemlji, da se ne bi zarasla. Za obnovo cerkvice na jamniku prosimo za pomoč tudi gorenjsko gospodarstvo." Tone Fister starejši: "Za cerkev bi radi zbrali šest' milijonov tolarjev, zato išče-j mo pomoč vsepovsod. Ai tudi Če še bomo ImeH do-i volj denarja, bomo avgusta z obnovo skrilaste strehe vseeno H Vse bom razdelil Tako nam je na vprašanje, kaj bi storil s 640 milijoni tolarji» kolikor je v 27. krogu igre loto vredna sedmica, odgovoril upokojenec Tone iz Kranja. Simon Šubic Kranj - Dobro se Še spominjam besed nidaria 12 Trbovelj» ki je pred nekaj leti zadel sedmico. V pc^ovoru za neki manjSi časopis se je pritože» val: "Kline gleda tako dilavo, v kateri zadeneš glavni dobitek na loteriji, pa moraš še vedno kopati premogi" Če me spomin ne vara, se je tedaj tnoral zadovoljiti s približno 3,5 milijona tolarjev. Morebitni dobitnik sedmice v t^m kiogu» ko bo glavni dobitek predvidoma vreden približno 640 milijonov tolarjev, bo zagotovo veliko bolj židane volje. Vrednost sedmice v 27, krogu igre loto sicer še ne bo dosegla rekordnih višav, a 640 milijonov tolarjev je že tako mamljivih, da so Miha, 30 let "če zadanem, najprej rešim stanovanjski problem, drugače pa se verjetno ne oziroma Še bodo premamili bi nič spremenilo." l fo(o Cotud fUWiC tudi mnoge, ki bogastva navadno ne iščejo v igrah na pa se bo začela s petkom." je tolaijev. "Najprej bi poplačal srečo. Grega Resnik, proda- razložil. jalec v poslovalnici Loterije Slovenije v Supe mo vi v Kranju, pravi, da je ta teden pred vplačilnim okencem videl mnogo novih obrazov. z^^etni Gašper iz Kranja je s seboj odnesel Šop praznih listkov: "Okoli deset sodelav- Tridesetletnega Miha iz policijo," je napovedal. Brežic, ki se je zaradi službe Tone iz Kranja loto redno preselil na Gorenjsko, je loto igra zadnja štiri leta. "Običaj- evforija premamila pred dve-no vplačam po dve kombina- ma tednoma. "Loto igram le cev nas bo vplačalo skupen dji in tudi tokrat je bilo tako. tedai, ko so dobitki že precej listek, prvič doslej. Sam loto Do zdaj §e nisem zadel nič visoko- Kaj bi počel s toliko "Vplačnikov je več že v pri- igram le občasno, navadno posebnega, če pa bi sedaj za- denarja, še nisem razmišljal, merjavi s prejšnjim ted- začnem, ko sedmica preseže del sedmico, bi denar razde- Kaj bistveno se mi življenje nom. Da je vrednost sedmi- 100 milijonov tolarjev," Če lil med Šest vnukov in dve ne bi spremenilo, zagotovo ce že zelo velika, se opazi bodo zadeli, si bodo dobitek hčerki, sam pa bi najprej po- pa bi si rešiJ stanovanjsko tudi po tem, da celo redni pravično razdelili. Po odbit- pravil hišo. Za vse bi bilo do- problematiko. Službo bi za- igralci vplačujejo precej več ku davka bi mu torej v žep volj," je pojasnil 74-letni upo- gotovo obdržal, nekaj je treba kot običajno. Prava "gužva" kapnilo okoli 50 milijonov kojenec. početi, " je pojasnil. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Dartes bo oblačno s pogostimi padavinami, tudi plohami in nevihtami. Osvežilo se bo, ponekod bo zapihal severni veter, jutri se bo od zahoda zjasnilo, zjutraj bo ponekod lahko kratkotrajna megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bo sončno in topleje. Aa^nui« R$ u oLolie . Und a M^tMrloriio PETEK Q 13/18®C SOBOTA i NEDELJA 12/24®Ci13/27°C Mj fÄ I Zagreb ^^ d 25/1« t t J / /J (4 NA KONCU ŠeNČuR Kmalu gradnja krožišća KfižISČe med Gasilsko in Brniiko cesto v Šenčurju bodo kmalu začeli preurejati v krožišče. ŠenČurskI župan Miro Koželj je pojasnil, da se bodo po zadnjih podatkih Direkcije RS za ceste, ki se je vendarle dogovorila z lastnika zemljišč, dela začela Izvajati že v mesecu juliju. Po pritožbi na prvo Izbiro izvajalca je razpisna komisija direkcije za ceste izbrala novega izvajalca - SCT Ljubljana oziroma njegovega poslovnega partnerja Cestno podjetje Kranj. "Z izbiro Cestnega podjetja Kranj smo zadovoljni tudi na občini, saj se z lokalnim izvajalcem Jažje dogovarjaš," je Izbiro novega izvajalca del komentiral župan. S. S. Škopja Loka Kolesarji zaprli cesto v okviru festivala kolesarstva, ki bo konec tedna v BTC Cityju v Ljubljani, bo v nedeljo organizirana tudi tradicionalna dirka Maraton Pranja Barcaffe. Del dirke bo potekal tudi po Gorenjskem, zato bodo v nedeljo med 10.55 15. uro zapore na cesti Cer-kno-Kladje-Trebija. V, S. Škof;a Loka Knjiga o dobrih ljudeh Mag. Tone Košir bo v torek. 5. julija, ob 10. uri v prostorih območnega združenja RK Škofjd Loka predstavil knjigo z naslovom Meči križ • stoletnico prostovoljne dobrodelnosti na iolkem. Knjiga predstavlja dragocen dokumentarni opis humanitarne dejavnosti na Loškem vse od njenih začetkov. 6.8. Danes izšla Moja Gorenjska Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa juri J Brezplačno za občanke in občane občine Šenčur iZDePi.8i VsiSlovon€ki portal m»ish Mlasov Ena sp.erna stran. združuje 7 iaaoptsov z VS^h kOOC9V$:DV*nijdl ObiiČiM W¥Mr*Ub*r1*sii oddaji* svei m«:! OQ^ftjta SI pOpOin^&a 0^:886, spr«h&đli< 99 po runionih sicanoh ^n r>aj vu navdL>4J}o kadrovski c^'MW Brakanja po ma:lh ogtaalh ie nlKoH nt bl:o tako ućotMO. RADIO KRANJ d.o.o. SiritArjeva uL 6, KRANJ btk^orv. <04> 2612* iOA} 2ai2* <04> 2022* <081) 909- FAX: <04) <04) 2Q12- •MAKOM »WMMi AOS FiVMAAM» cmmd muscEK r otflokro nittrm^t o4ir ofij^a t tototno nonr www^radi^^ra nI« oi JiftJ601JP08LU8flflfl ifflaUSKfl TOSTflJfl lift BOBEfUSHtmy PRILOGA GORENJSKEGA GLASA > :tuu I - • * mladino zAriie spravliijo v do* bro vc^jo dvodr>«vni psmyiu Nomina-t9r i« pT92r>ovđl okroglo ob4«tniCD. blej(ia pfomenada pi ^ tobouK v oppld^lttm ćttu fosti lÜCnih draph svtomobfiskjh znamk. /^UE W Ook* i • C» r N 02 PETEK 1.7.2005 GL SB Skupina Nude z novimi melodijami in zgodbami za ušesa. JS Alenka Brun pin zagotovo BFM." največ udovci so za SVOJO ploščo novo Mal glasbene sladokusce, ena pa neponovljivo. To je največji je v angleščini. Vse pa so kar Čar vsega." spevne." BoStjan dodaja: "Trenutno se vrti prvi single Mislile, da vas ima dekliška Veliko nastopale. Pogojuje« s plošče "Tako lepo si zlomi- pubÜka raje kot moška? Mar* te nastop s plačilom, imate določeno ceno ali je ta odvisna od velikosti odra, prostora, kjer nastopate? la mi srce'", katerega smo sikakšen fant reče, 'da v svo- narobe', ki je ta predstavili na Emi, drugi teden izšla pri single "Kere hude bejbe" pa jih pesmih veste, zakaj gre*. Gašper; "Da, vsekakor. V Založbi kaset in plošč RTV je lestvice začel napadati' pesmih je bolj fantovska te- Gašper: 'Mi radi nastopa- Slovenija, zapisali, da je dober teden dni pred iz- matika kol pa obratno, zato mo, vendar se cenimo. Glas- 'pospremila konec Šolskega idom plošče. Da bo imela nas razumejo. Vsi smo imeli ba je ljubezen, a tudi posel. leta in odpeljala na zaslužene plošča kar nekaf hitov, sploh in imamo enake probleme." Če se imaš rad in lad svojo po6tnice vse, ki si jih res že- ni dvoma. Potencialni hit je bjo - z novimi melodijami in godbami v uSesih'. Za september pa Nude (Boštjan Dermol • vokal, Teodor Ama- pa tako vsak komad - sploh v teh časih. " Boštjan: "Glede na oseb- glasbo, potem igraš tudi v noizpovedni načinom pisa- poslu s posluhom." nja, je to vsekakor razuinlji Boštjan: "Poznaš koga, ki vo. Sicer pa imamo že kar na te stvari gleda drugače? nekaj izkušenj po vseh teh letih. •• Če primerjate vašo današ-novič • kitara, Miha Koren • njo glasbo z začetki. Ste bas kitara, Nino Sloser • kla- odrasli, so besedila zrelej* viature. Gaber Marolt - bob- §a? Igrate bolj zase ali za Če bi morali izbirati oziro- Kaj menite o dobrodelnih Razen Tomaža Domicelja, seveda. On je car..." ni) napovedujejo tudi velik publiko? ma bi vam ponudili nastop prireditvah? promoojski koncert, ki se bo Gašper: "Pravzaprav se na odru s Big Foot Mamo, zgodil po vsej verjetnosti v sama glasba ni kaj dosti spre- Res NuUiusi ali Slonom in Celju, knežjem mestu, od menila. Še vedno je .sveža. koder prihajajo. inovativna, hoče povedati ne- Sadežem, za koga bi se odločili? Gašper: "Le nekaj je res dobrodelnih. Takih se večkrat udeležimo, pridemo igrat. Predvsem takrat, ko lah- Na vprašanja sta odgovar- kaj originalnega. Ne težimo, Gažper: ' Big footi. Ker je ko razveselimo na primer jala Gaber in Boštjan. Gaber vsaj ne preveč. Nočemo revo- glasba kul, prvinska. Ostalo otroke, ki nas drugače ne bi je prepričan, da bo z nove lucije, ker nam pravzaprav se fiira na intelekt. Prezaple- videli, ali pa imajo tako ali zgoščenke publika sprejela nič ne manjka." teno. Glasba je za ljudi,"' drugače oteženo življenje. kar nekaj pesmi: "Vsaj s prejšnjimi albumi je bilo tako. Na koncertu lahko igramo za več kot eno uro pro- Boštjan: "Vedno igraš za Boštjan: " Dejstvo je, da Organizatorjev, ki zbirajo z publiko, če to seveda počneš smo prav z Big footi največ- našimi nastopi denar, pa ravna javnih prireditvah in kon- krat igrali na istih odrih, no ne cenimo. Nihče ne reče. certih. Zase lahko igraš Skupaj delimo leta staža, da smo mi "doniraU" koncert grama in publika pozna doma, kar pa nima pravega glasba je precej podobna, si- v taki in taki višini. Ponavadi prav vse pesmi m m nujno, da so ravno naši največji fani. Imeli smo kar veliko smisla. Sam vidim glasbo ve- cer ne zvočno, ampak na- si potem vse skupaj vtaknejo bolj filozofsko. Verja- meiisko. Neobremenjena, v davčno, koncert pa ima iz-mem, da gre za Čustvo» ujeto kul, z občutkom. Sicer sta gubo. Enemu smo pa le po- hitov. S te plošče bodo mo- v zvok - enkraten in nepo- glasba in okus tudi stvar tre magali na] nas ra e goče celo štirje ali pet. Na novljiv dogodek, ki nosi vi« nutka. Bolj prevlada osebni pustijo pri miru." plošči je sicer nekaj bolj ve- bradjo, energijo in sporočilo, stik med glasbeniki, tega pa Boš^an: "Ne more vsak pri- selih pesmi, nekaj takih za !n ni niti dvakrat enako, je imamo od omenjenih sku- , praviti Uve Aida ..." Bolj uživači kot garači Narodno zabavnih ansamblov je pri nas veliko. Bolj malo pa je takih, ki si jih zapomnimo že prvič, ko jih slišimo. Eni takih so Ffajkinclarji. Nekoliko provokativni in nepredvidljivi, vedno polni humorja in veselega Štajerskega šarma navdušujejo poslušalstvo že polnih deset let. "Fraj-kmc^ar je nekdo, ki zna vse postoriti sam. Za nobeno stvar ni tzučen, zalo pa je sposoben kvalitetno narediti vse. Mi smo to prenesli r>a glasbeno področje" je povedal član skupine Dušan Waldhütter. "Srčna napaka je pesem, ki nas je ponesla po Sbveniji. To je bil hit, kot si ga glasbenik lahko samo želi. Če bi živeli kje ]e bil hit, kot SI ga glasbenik lahko samo že i. Ce bi živeli kje v tujini, bi bfli zaradi njega danes bogati. Sicer pa smo s ce- zt^nj. Kakšne so še ambicije? "Še nekaj albumov, dosti do- lotno produkcijo zadovoljni. Naš zadnji album Naša fara, ki je izšel pri Dallasu in se Še vedno prodaja, se zdi meni osebno najboljši," meni Waldhütter. Fraikindarji so izdali bro plačanih nastopov in druženja ob dobri hrani, kapljici in prijetni ženski družbi. Frajkinclarji smo malenkost bolj uživači kot garaČi. Res pa je, da ob \o. obletnici pripravlja- tri albume, posneli pet videospotov in prejeli veliko pri- že četrti album," je še povedal Waldhütter. D. F, cukr Dvajsetletnica Pop design v Sodražici v soboto, 2. julija, se v Sodražici obeta velik žurz legendarno skupino Pop design. Svojo dvajsetletnico bodo fantje proslavili v tako rekoč originalni postavi iz konca osemdesetih let, ob Tonetu KoŠmrlju (bas) je tu Še gorenjska naveza jani Marinšek (kitara), Damjan Tomažin • DaČo (bobni) in Martin Erjavec (klaviature), ki je v skupino prišel zadnji. Za mikrofon bo poprijel Vili Resnik, kot gost pa bo neka) pesmi zapel tudi Miran Rudan. Avditorij bodo "ogrevale" predskupine Pop'N'dekf, D'Storž in Bobri, slednji bodo velike uspešnice Pop Designov igrali v narodnozabavni preobleki. Sicer pa se bo program začel že ob 17. uri z otroškim živ-žavom. Pop design bodo svoj nastop ovekovečili s snemanjem za živo ploščo in DVD. In Še to • vstopnine nI. i. K. Moonart na Rock Otočec Na zadnjem finalnem predlzboru za letošnji Rock Otočec, ta se bo na tradicionalnem prostoru na fetališču v Prečni prt Novem mestu odvijal prihodnji vikend, od 8. do 10. julija, preteklo soboto v Slovenskih Konjicah, so se za uvrstitev na festival potegovale tri skupine Gdo, Billy the Kid in Kranjčani Moonart. Zmagali so Moonar-tovci, ki bodo na največjem slovenskem rock festivalu po petih letfh (takrat so nastopili Hov^Itzer) spet zastopali kranjske ban/e. I. K. MEETME2OC5 Že tradicionalno se je prvi vikend po koncu šole na diva-Škem letališču odvijala največja zabava elektronske glasbe pri nas MEET-ME. Že sam pogled na listo nastopajočih je dal slutiti, da se poslušalcem obeta prava poslastica, saj so nastopala trenutno najbolj vroča imena te glasbe, kot so Richie Hawtin, Sasha, Magda, Pet Duo, Frank Kvita, Viper XXL, Silence, Melodrom ..., za zaključek pa Še slovenski matador Dj Umek, ki je poskr- obra- bel, da so obiskovalci domov odhajali nasme zov. Vsem, ki ste prireditev zamudili, priporočam, da si rezervirate dopust že za prihodnje leto. 1. L Iluzionist David Copperfield v Ljubljani Pravijo, da je največji iluzionist našega časa. David Copperfield bo 28. in 29. septembra nastopil v ljubljanski Hali Tivoli. Vstopnice za ogled showa "An Intimate Evening of Grand Illusion" bodo v predprodaji že od petka naprej na spletnem naslovu wvAv.eventim.si in v vseh Kompasovih poslovalnicah po Sloveniji. Za vstopnico v pn/ih vrstah boste odšteli Štirinajst tisoč tolarjev, srednji razred stane deset tisoč, zadnji pa osem tisočakov. Spektakel v Hali Tivoli bo jemal sapo, poroča organizator dogodka Hiša idej. Copperfield bo uresničeval sanje, trinajst obiskovalcev bo za nekaj trenutkov odpotovalo v svoje sanjske kraje, nekdo bo ponovno srečal osebo, s katero je Izgubil stike, velik iluzionist bo občinstvo presenetil z drzno igro s smrtonosnim afriškim škorpijonom, vrhunec pa bo show dosegel, ko bo si bo David Copperfield za nekaj trenutkov odpočil v Škatli za čevlje. S. K. 4&nenlsi pokruvUelr MERKUR nature ta' lertiral festi valcami oU-com PETEK 1.7,2005 03 TELEVIZIJ; A "Bilo je nepozabnor ker je deževalo in ker sva se z voznikom Darrenom Turnerjem enkrat zavrtela," je neposredna izkušnja komentatorja Formule i Mirana Ališiča. Suzana P. Kovačič iran AliŠič spremlja karavano Formule i za POP TV že kar nekaj let. Še vedno so zelo iive razprave o tem, ali je bil boljSi komentator Niko MiheliČ, ki je spremljal prenose za Televizijo Slovenija, ali sedanji POP TV-jevski Miran AliŠiČ. Okusi so pač različni, nas je predvsem zanimalo, kako zgledata novi-narsko delo in ta karavana od blizu. Naslednja dirka za Veliko nagrado Francije je na sporedu že to nedeljo. Potujete na prizorišča organizirano ali sami in kje bivate> "Ponavadi odpotujem na dirko v sredo, kajti v četrtek dopoldne je treba pregledati vse naprave, torej ali telefoni in druge tehnične povezave normalo delujejo. Takrat se prelevim v hobby tehnika, Popoldne so tiskovne konference in pogovori z dirkači, k * k težje se je pogovarjati z njimi, ker imajo veliko obveznosti, pa tudi vsi bi radi kaj od njih. A skoraj vse je mogoče dobiti za intervju, dobro pa je, če te že poznajo, ker je vse skupaj lažje." Katero prizorUČe je vam najljubše^ 'Odvisno, kako gledate na prizorišče. Mesta so zelo zanimiva, predvsem Melbourne . Barcelona, Montrea 1, Monako. To pa zaradi vzdušja, ki vlada na teh dlr-. Zelo dobra je tradicionalno zahtevna dirka v Spa-ju, Monza ima svoj čar. Tudi na podeželju je včasih lahko prijetno, na primer pravo počitniško vzduSje je v majhni vasici Magny Co-urs3. Ali pa obratno, mogočen stadion v Indianapoli-su, ki je bil zgrajen leta 1911 in je največji stadion na svetu. Le redka prizorišča so povsem dolgočasna v vseh pogledih." izmenjava novic, pnpraviti je treba prve prispevke za 24 ur takšnih hotelih, kjer stanu- ni ciljne ravnine nad glavno Ste se že vozili v Formuli 1? "]a, v dvosedu McLaren Mercedesa na stezi PauJ Ri- in za časopise. Skratka, veli- jem. stane le okrog 100 ali tribuno, od koder se lepo card v Franciji. Bilo je nepo- ko dela ie že v Četrtek. 150 evrov, med dirko pa tudi vidi na start ter pred garaže, zabno, ker je deževalo in ker Potujem sam, že vsa leta, 300 evrov in veČ." bivam v predragih hotelih. saj na skoraj vseh prizoriščih podvojijo ali potrojijo cene liotelskih sob, pa še te moraš rezervirati vnaprej. Ponavadi hotelska soba v Kakšni so pogoji za novi« narsko delo oziroma komentiranje? "Komentatorska mesta so So pa tudi izjeme, ko se na dirkališče ne vidi dobro al pa sploh nič. V zadnjih letil tudi te pomanjkljivosti od pravljajo, tako da so skora povsod pogoji za delo dobil ponavadi na nasprotni stra- Bolj ko so dirkači uspešni sva se z voznikom Darrenom Tumerjem e nkrat zavrtela. Res je bilo neverjetno, zmore dirkalnik formule 1, v dežju sva bila prilepljena na asfalt, kot bi bila na tirih Avtoil Jelko Pfternelj 7M9 4i AmH / Ana in Miha v vlogi manekenov V torek so si obiskovalci vodnega parka Atlantis lahko na-pasli oči na "novopečenih" manekenih, voditeljici Ani Bešter in glasbeniku Mihu Hercogu. izpolniti sta namreč morala stavo, ki je nastala v oddaji Avantura z Ano in Taijiem, ki je na sporedu na W Pika. Ana in Miha sta namreč imela ma ce smole ir izgubila stavo proti Taijiju in Saški Lendero. V Bohinju so namreč pred kratkim vesiali, kolesarili tn streljali z lokom. Za kazen sta morala v kopalkah nastopiti na modni reviji. Na koncu so stare "zamere" izginile. Vsi skupaj so po končanem snemanju odšli na zasluženo kosilo. Še en resničnostni šov Na POP TV prihaja septembra interaktivni resničnostni Šov - BAR, Televizijski gledalci ga boste lahko spremljali ob večerih vse dni v tednu, razen ob nedeljah, na ogled bo tudi prek Interneta. V igri bo šest deklet tn §est fantov, ki bodo živeli pod isto streho in vodili bar v mestu. Bar, v katerega laJiko pride vsakdo na pijačo in se zaplete z nji- ^^ mi v pogovor. Na vsakem koraku, tako v stanovanju kot v baru, jih bo spremljalo veČ kot 20 kamer. Prava narava njiho-medsebojnih odnosov in taktične poteze pa bodo prišle na površje pri igri na izpadanje. Vsak teden se bo moral namreč eden od tekmovalcev posloviti. Kdo bo ostal v igri še naprej, boste ob sobotah zvečer, v živo, odloČili televizijski gledalci in uporabniki interneta. Vsi, ki jtm bo uspelo ostati v skupini, si bodo razdelili tedenski izkupiček bara. Zmagovalcu, ki bo prestal >2 težkih preizkusov na izpadanje, bo pripadla glavna nagrada šova, to je pet milijonov tolarjev. POP TV je za novo oddajo že začel zbirati prijave kandidatov prek spletne strani www.24ur.com/bar. Izmed vseh prijav, potekajo do 1. avgusta, jih bodo na koncu izbrali 12 (6 lantov in 6 deklet). Posebnost je ta, da za sodelovanje v interaktivnem resničnostnem šovu lahko tudi nekoga predlagate. BAR bo produkcijsko osnovan po licenčni oddaji BAR, kt prihaja iz Švedske, iz produkcijske hite Strix. Poznajo ga že v 53 državah sveta. S. K. ODI gledali so in ocenili nika kgun, državna prvakinja v hip hopu v dvojicah Ekstra Magazin (Kanal A j Plus: Da izveš vse trače, ki jih cel teden objavljajo v oddaji E+, je dovolj, da si enkrat tedensko ogledaš Ekstra. Minus: Prispevki, ki so že bili objavljeni v se prepogosto pojavljajo v oddaji Ekstra. 123 5 Marl€na, um^nica Aritmija (TVS 2) Plus: Oddaja je polna pozitivne energije. Zelo mi je vŠeČ. Je ena redkih glasbenih oddaj, ki ne obravnava popularne glasbe. Voditeljica Katarina Čas super izgleda in je zelo očarljiva. Vidi se, da pozna tematiko, o kateri govori, Minus: 1 234 > PETtK 1.7.2005 POP KULTUR; kaj dogaja 1. julij • Danes Ostriga Beat Complete (Rdeča Ostriga Škofja Loka) predstavlja United powers of O.B.C Začetek dogajar)ja bo ob 20. uri z 'grafiti session', ob 22- uri pa sledi odprtje plesišč. Vstop je prost. • Danes v klubu Amor v Bohirju rock koncert skupine Unirhogs. Od danes pa do 3. julija se bodo v Kranjski Gori odvijal 4. Kekčevi dnevi. Zabavna prireditev, namenjena predvsem družinam z otroki. 2. julij • jutri se začne Festival Mlaj na Griču v Tržiču. Festival se bo zgodil v treh delih, kjer je jutrišnja sobota namenjena rocku, 20. avgust bo posvečen etno glasbi in drugI september bo hip hop ter breakbeat-ovsko oban/an. jutri se bodo od 17. ure dalje predstavile skupine Sinergija, Subhash^ Intimn fnzum, Moonart, Superll« zo In za posladek še Srečna mladina. Na festivalu bo po-eg dobre glasbe poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, po koncu pa tudi za brezplačen prevoz z avtobusom do Kranja. Vstopnina je 500 tolarjev, več pa si lahko preberete na SVWW. m I a j .si. A. 6. Ana Liza med starostniki Stara znanka z malih ekra* nov, Ana Liza iz oddaje Spet doma, je pretekli teden obiskala kranjski dom upokojencev, kjer v počastitev dneva državnosti vsako leto priredijo praznični piknik. Letos je na njem Igra muzikant Franci Osterman z domaČimi vižami, domska kuhinja pa je poskrbela za dobrote z žara. Ana Ltza je s svojim pristnim humor- o razveselila stano- )em Ana Uza med stanovalci valce doma, v sobah je Doma upokojencev Kranj, obiskala tudi vse tiste, ki se zaradi bolezni piknika niso mogli udeležiti. Radoživa Ana Liza (sicer igralka Natala Tič Raljan, ki svoje skeče pripravlja s možem, prav tako Igralcem Gašperjem TiČem) je poleg stanovalcev doma upokojencev tega dne obiskala tudi varovance Varstveno delovnega centra Kranj. Za takšno občinstvo Ana Liza svojo veselo vlogo odigra brezplačno. D. Ž. Vikend športa in zabave v klubu žirovskih Študentov bodo poskrbeli za pester konec tedna na igriščih pred osnovno šolo. Danes ob 15.30 se bo odvijal turnir trojk v košarki, sledi potopisno predavanje ob 20.30, ob 22. uri pa bo Še nočni turnir v no» gometu. jutri ob 12. uh se bodo mešane ekipe pomerile v odbojki, obilo zabave pa se obeta na pancerballu, to je metu smučarskih čevljev, napolnjenih z betonom ob 2t. uri, Zvečer pripravljajo tudi koncert skupine Orfek. V nedeljo ob 14. uri pa se bo mogoče poleg igranja badmintona pridružiti družabnim igram na prostem. M. R. Poljski folkloristi na festivalu Carniola Minulo soboto je dogajanje v kranjskem mest* nem jedru prijetno popestrilo 12 mladih poljskih folkloristov. Tol« klorni ansambel sestavljajo dekleta in fantje, stari med 14 in 20 let, živijo in Študirajo v mes' tu Gdansk. Obiskovalci so skozi njihov nastop občudovali bogastvo In Šarm kašubske folklore, ki so jo predstavili z originalnimi plesnimi koraki in gibi. Ples spremljala tudi glasba na tradicionalnih inštrumentih. "Se posebej se nam zdi lepo staro mesno jedro," so po napornem nastopu pri skoraj 30 stopinjah dejali plesalci in dodali, da bodo z veseljem spet prišli nastopat v Slovenijo. A. H. S slavo je opravil in tudi s televizijo, ki se mu zdi preveč agresivna. Ostaja pa zvest radiu in glasbi. r3 Dominik Frelih čeravno bi kdaj želel kaj drugega." Janko Ropret je le- Je danes zaradi lehniČnih genda Radia Slovenija, pripomočkov na ra^iu kaj )e tudi pesnik in pe- lažfe? «r vec. Njegova plošča "la^e in težje. Tehnologija Zimzelen se spet do- je korenito spremenila ves si-bro prodaja, kar nitj ni stem, čeprav nekatere stvari presenečenje, saj sam ostajajo stalnice- Radio je naj-pravi, da vsaka generacija bolj neposreden medi j, treba je nosi v sebi del nostalgičnosti, biti v stiku s poslušalcem. Govorec mora imeti v sebi nekaj, Ste začeli kot glasbenik aii da pritegne pozornost. Biti pesnik? mora prepriđ jiv." Mislim» da sem oboje lel sem oddajo brez telefon- in skušam ovrednotiti ter kmalu združi]. Že v dmnazi- Lani ste spet skoraj dobili skih klicev, da ne bi postalo ugotoviti, kaj to je. Pa sem i sem začel peti. Nato sem se vpisal na igralsko akade- viktorja. "Nominiran sem bil ie preveč šablonsko. Zame je bil včasih narcisoiden, le bilo to premalo. Časi so se pravi čas sem se ustavil." mijo in naredil izpit ali dva. dolgo, kar je najbolj zoprno, tudi spremenili, tako da od- Zjutiaj sem hodil na preda- Skoraj si tam, ampak ga ne daje v stilu Kraljeve nismo Ste se poskusili na TV? vanja, zvečer pa pel na Ble- dobiš. Sem ga pa dobiJ v pre- več potrebovali, du. Bilo je kar naporno. Ko teklosti in Še cel kup drugih sem bil na akademiji, so me nagrad." našli lovci na talente, Prvi posnetek sem napravil leta Je bilo oddajo V nedeljo zve*^ i960, in sicer skladbo But- Čer težko prevzeti? terflv v slovenščini." "Zelo. Nataša Dolenc, ki je delala na vseh programih, je s čem mislite, da ste prepri- takrat izjavila, da si te oddaje čali? ne bi upala nadaljevati. Jaz "Verjetno z glasom. Nekaj sem si upal. Morda je bila to moraš imeti» po čemer se objestnost in precenjevanje. razlikuješ od drugih.* Vi ste pred radijskim mikrofonom že štirideset let. Ste zadovoljni v lem? Sedaj imate bolj literarno oddajo. "To imam rad. Vsako leto več berem. Vkleščenost v ta poklic onemogoča napredek ali razvijanje drugih talentov. Sedaj je doba napovedoval-stva minila. Glavni so novi-naiji» ki kontrolirajo prav vse. RTV je novinarski ceh Kralja sem poslušal le v voj- popolnoma prevzel. Vedno ski, potem pa ne več. Zaradi ni bilo lako." tega sem bil morda neobremenjen. Prišel sem s svojim Vas ljudje na cesti prepozna-pristopom. Na začetku sem jo? Sle sproščeni v javnosti? "Ja. Televizija je zavoje-valska. Te okupira in spreminja ljudi, Tja je nekdo šel zanimiv in normalen, potem pa se je deformiral To je agresiven medij. Tam se nisem nikoli počutil dobro." Kaj Češ, to je neke vrste imel tudi izpolnjevanje glas- Imate poleg poezije Še kakšen hobi? "V bistvu ne. Rad berem, pa malo se ukvarjam s Športom, s tenisom in smučanjem. Morda me bo sedaj spet prijelo petje. Zadnjič me je navdušil "S slavo sem že opravil. Se- etno, ki ga igra tudi moj sin moja usoda. Jo sprejmeš, benih želja, kar mi ni šlo. Že- daj to gledam iz oddaljenosti Luka. Na letošnjem festivalu bo nastopilo okoli 3000 vrhunskih glasbenikov. Ducat orkestrskih praizvedb. Poleg koncertov tudi razstavi. ß Renata Škrianc nostno mašo ob stoletnici posvetitve blejske cerkve. Na vsakem koncertu bo iz- Doslej je bilo na Festivalu de talente, Id so svoje glas-Bled že več kot sto krstnih bene sanje delili z našo pu-uprizoritev. Festival je iz za- bliko," je dejal Brence. Med Bled • Nocoj se bo 2 otvoritvenim koncertom v Festival- vedena vsaj ena slovenska četnih tečajev violine in vio- spremljajočimi festivalski sklauba. Letošnji festival bo ni dvorani začel traditional- glasbenim sladokuscem poni Festival Bled. ki naznanja nudil kar dvanajst orkestr- začetek dvotedenskega blej- skih praizvedb. Festivalsko skega festivalskega dogajanja, Letošnji deseti festival bo združil domaČe in tuje uveljavljene glasbenike, organizator pa je posebno le prerasel v osrednji glasbeni dogodek na Bledu. Tudi tokrat bo poskrbel za edino slovensko mednarod- mi prireditvami bosta fotografska razstava fotografa Iztoka Oražma in slikarska razstava matere in hčere dogajanje bo potekalo na no tekmovanje za violino in Melite Vovk in Ejti Štih. Fe- različnih lokacijah; poleg Festivalne dvorane bodo violo, ki se ga bo udeležilo stival Bled 2005 bo staJ 18 koncerti tudi v blejski cerkvi sv. Martina in cerkvi na 35 glasbenikov. Prepozna ven je tudi po mojstrskih te čajih, ki jih vodijo domači prispevalo štiri milijone to- pozornost namenil izvaja- Blejskem otoku, na Blej- in tuji glasbeni poustvarjal nju del sodobnih skladate- skem gradu, v Vili Bled in v ci. "festival je ostal mlad Ijev. V jubilejnem letu bo že radovljiški graščini. Ditek- ambiciozen in mnogostran drugič gostil Noč slovenskih Festivala Bled Jernej ski ponuja odprta vrata vsa skladateljev, v skupnem Brence je povedal, da so v kemu glasbenemu okusu milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za kulturo larjev, milijon tolarjev manj Turizem Bled in Občina Bled 2,5 milijona tolarjev. Festival Bled odpira vrata tudi drugim glasbenim zvr- projektu z Društvom slo- desetih letih uresničili vizijo V teh desetih letih smo go- stem; lani je gostil sloven- stili mnogo pomembnih sko popevko, v prihodnje pa venskih skladateljev, ki letos festivala, saj je Bled vse praznuje 6o-letnico delova- prepoznaven tudi po kultur nja, pa bodo izvedli slav- nem dogajanju. umetnikov današnjega Časa. svetovne zvezde in mla- naj bi v svoj program vklju-ČU džez. PETEK 1.7.2005 NOMIN ▲ TOR 05 COA42D tlNlK Morda dobi tudi Gorenj- Brdih je s svojim "toĆajein" sko dolino. Stara avtohtona ska svoj praznik svetega in ne ve^ tokajem, privabi] klarnica je MakovČev prvi Vida? Če že nismo "tapravi" veliko obiskovalcev. Čeprav beli favorit. Vsa njegova itna- regiji- Vidov dan, 28. junij, je je bil nesramno vroč torek» je jo tipičen okus, še bolj vor\j- sicer pravoslavni praznik, s festival obiskalo prek 600 Kako izbrati pravi cabernet cradidjo tako v minulem kol ljudi. No. in Dolfo je, stro- za svoje gostišče, bo odslej v tem tisočletju. Od Gavrila kovno kot vedno, predstavil vedel povedati tudi Miha Po-Principa, ki je leta 1914 ustrelil Franca Ferdinanda, do leta 2001, ko so za zapahe Kranjčanu, kj živi v Domža* je Miha "vodeno" in zelo po- v Haagu stlačili MiloŠeviča... lah, zadnje Čase pa s svojim globljeno izbiral rdečega Da ima Gorenjska "ljubiteljsko vinsko cesto" okoli Ra- zadnji letnik "zvedavemu" točnik iz gostišča Čubr, Križ Matjažu)eroviku, rojenemu pri Komedi. Pred festivalom lovljenjem na kadre vstopa v med več kot 20 primerki, ga stro-enološki posel, in Kako je izbral? Jože Koželj, dovlj ice, že ves le. Zda j obeta, "džejbiju" • Janezu Bratov- ki je Mihi Potočniku bil v poda dobimo svoj prvi "Festvi* Žu, kuharju in lastniku re- moč, pravi, da izjemno. Fena", vinski festival. In zgodil stavracije v Podvinu, ki je stival na Račjem otoku je prise je na Brdu pri Kranju, na med prvimi občutil utripa- vabil tudi ljubitelje grozdne vedno čarobnem Račjem nje naše nove turistične pri- kaplje. Gostincu Mateju Rok In Darko Spenko Saša Remec in james Vuletich V Stavko Prapotnik, jože Koželj m Borut Prapotnik Boris Rezarln Bogdan Makovec očetovsko podučeval sina staršev po vinogradu in pri- Roka, kar mu gre v mladosti delkii pa je očitno podedoval, vedeti o vinu. In če bo Rok Jakov si je na novi zemlji, juž- kaj po očetu, bo šel po zna- no od Auklanda, v pokrajiiü nje kar na tuje. Ko sem Roka Matakana, kupil zemljo in po hotel vprašat, katero babico stari "dalmatinski" metodi in starega očeta ima raje, pridelal v francoskem lesu - Šenkova v Britofu ali Špeii- barique, svoje vino, rdečo kova v Vodicah, sem opazil zvrst, couvee, in jo imenoval napis na majici: "Wild New Zeland". Providence, Preprosto veliko vino, ki ima prihodnost prav In prav to sem okusil pred v Evropi. Podnebje in zemlja dnevi - divjo Novo Zelandijo, sta naredili svoje. Da so po-Skozivino. Petivečerdružbe vabljeni še lažje užili slast poskrbel Pope • Vinavin, ki ima okrilje v gru pi Impakta, se je zbrala v Svetotar Raspopovič iz gostil-manjšem številu na domu • ne As. Pardon! Najprej je po- otoku. Krivec za prvi Gorenj- loge "Na potep". Orošen ko- Plazniku iz legendarne ki je dajala prepotrebno sen- "garden party" Saša Remca, skrbela gostiteljica fana Reski v\ns\d "sejem" je hiša do- zarec je degustatorsko ovo- "oštarije" Labore so bili v po- co, so nazdravili Še Rado Je- predsednika uprave Impakta mec, ki je "opremila" mizo z brth vin Koželj iz Most pri njal tudi Mirko Bodiroža. Id moč prijatelji in stalni Člani lovčan in Vlado Bogdanovič. group, popolnega vinskega raznovrstnimi solatami. Po- Komen di. )ože Koželj, direktor družbe in sommelier U si prizadeva v gostilnici Ta- gostilne 2 veliko tradicijo, ki bor in zdaj že tradicionalno jo poznajo v Kranju in okoli- In podobna slika bi verjetno nastala še kakšen dan na La- stopnje, se je s prodajo vin dobro ocenjeni Villi Beli. Da d. Da mora biti ob domačih borah. Na zdravje družba! začel ukvarjati leta 2002, je vino zelo pomemben del krvavicah, pečenicah, jetrcih , lepe 0Ö. si rečem. Ida navdušenca, ki je strast sple- nudba, ki bi jo sprejela še tel s poslom, In vino je velik tako zahtevna gostilna. Izjemno! In si najmanj zato zaslužila rože iz rok simpatiäie posel povsod po svetu. V goste je pripeljal vinogradnika Zdaj zastopa prek 60 vino- ponudbe, jih ve vse več. Tudi in slastnem pasulju tudi do- ji je ime! In že, ko sva dogo- iz Nove Zelandije Jamesa Ja- In vedno urejene Katarine gradnikov iz vseh vinorod- pod Krvavcem, kjer v svoji bro vince, Malej Plaznik ve vorila portret, si je Še gosli- kova Vuleticha, rojenega v Kresal, odvetnice, specialistke nih območi). Čas je, da se gosdlni ob postrveh vino po- že dolgo. Kranjčan Jože Veli- nec Aleš Petemelj iz hotela Auklandu, staršema, ki sta na za gospodarsko pravo iz od- predstavijo s festivalom, so nuja Boris Rezar. Svoj pride- kanja, prvi "pek-ač" glažev in Toplice zaslužil slikco. Ida "novo zemljo" prišla iz južne vetniSke pisarne Mira Senice. menili. Da pripeljejo kar se lek je Borisu dal okušat Bog- keramike, je očitno pivo zada številno vinogradniško dan Makovec iz kmetije menjal za vino, haha. Druž- Achilla je predstavila vina Tenute Silvia Nardi. Če re- Dalmacije. James Vuletich ima v Auklaiidu zasebno od- Iz kruSne peČi je Pope potonil "kozlička", za konec pa Se, moštvo k nam, na Gorenj- Mansus iz Brja nad Vipav- no, pod veliko belo marelo, Čem Brunello di Montalcino. vetniško pisarno, strast starili verjeli ali ne, specialiteto, Ma^až Jerovšek, Janez Bratovž. Mirko Bodiroža, Marko Skočaj Matej Plaznik, |ože Velikan ja, Rado jelovčan, Vlado Bi^anovlč Jana Remec, Katarina Kresal. Miro Senica sko. In so jih, kar 35 od doma in iz tuj i ne • Glavni zvezdnik Koželjeve hiše prihaja iz Ijutomersko-or-tnoškega okoliša, iz kleri Čurin•Prapotnik, ki slovi s prepoznavno sladkobo tra-mincev, muškatov in lede-riini vinom. Vro6Čnost je velevala piti vodo, a sta Slavko in Borut Prapotnik z veseljem nazdravila gostitelju ložku Koželju. Podobno se je dogajalo na drugih pred* Stavitvenih stojnicah vinogradnikov. Marko Skočaj -Öolfo iz Medane v Goriških MIha Potočnik pa boste ljubitelji vedeli ved, kajne. Torej je res, da imajo tudi ženske vse več pri vinu. Hm.^ Pa je prišel na ogled še Darko špenko iz Vodic, prvi in največji poznavalec vin med mizaiji. Darko Špenko, dodatno se je izobrazil v sommelierja II stopnje, končal degustatorko izobraževanje, kjer se "trenira" slanost, kislost, sladkost ter grenkost • vse kar imajo vina, je v dru-^ žinsko mizarsko ponudbo vključil lesene hladilne oma» re za mirna in peneča vina. Aleš Peterneij in Ida Achilla . Tokrat je špenko prav po Pope in Movra J kostni mozeg. Mlajsk! Del družbe Vinavin ie tudi Aleš Kristančič • Movia, ki ga je ob kozličku očaralo vino Jakova Vuleticha. Stari dalmatinski jezik, ki ga )akov povsem pozna, [e dol še dodaten pridih pri opazovanju in okušanju '"Providenca". "Ma, zares je dobro," je bü mnenja Movia. Tudi večer je bil izj emen! Ctioti (jimtn \ a , '«irb tS, Sk»']« I6L4 Vi mo.si spletna vinska trgovina / I PETEK 1.7.2005 KRy TEK A PiKALiNCE IV r • A. S S S •N N 9 O N C M \ S < Tudi vas, drage bralke in bralci, vabimo k sodelovanju. Med prispelimi vid, karikaturami, aforizmi, stripi in drugimi smešnicami bomo enkrat na mesec izbrali najboijSega in ga nagradili z lepim darilom. Vaše prispevke za rubriko HUMOR pošljite na naslov; Valerija Pov-5nar Kavčič, Gorenjski muzej, TomSičeva 44, 4000 Kranj. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Na uganko, ki vam jo je Franc Ankerst zastavil prejšnji teden, smo preje-kar nekaj odgovorov. Navajali ste "koža, sreča, matična Jteviika, spol. jezik, resnica ..." Morda je kakšen od teh odgovorov logičen, a ugankar iŠČe drug odgovor. Zato uganko danes ponavljamo: Z rojstvom jo dobiš, eno sta oba. 4 « Vse dokler Živiš» je ne izgubiš. Odgovor nam pošljite najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripiši* te rešitev + ime in pri-imek na številko 03^/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Izžrebali rn nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve karti S novi k. za Terme TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Počakaj me maj" kolikor toliko zadovoljen, "Vrtnica" vendar te jaz v njej ne vidim mu, za katerega veš, da se ne bo .Jkdar končal. Vse to vas Zanima mt.kaj me loka,, pri. ^^ ^^ ^^ ^ Tudi bi prosila, če bi ^^^ ^lede fi- hodnosti. Za odgovore sc wm pra v Upo zahvaljujem. za šolanje, Četudi prav sedaj nimaš takšnih načrtov, Želje, ki si jih gojil v otroštvu, bodo mi napisali mojc usode Hvala in imaU se zelo lepo. nanc imate dobre spremembe v naslednjem letu, ko se vam obeta tudi sprememba Upam, da ti je uspelo mesec zopet privrele na dan. Storil če ste se kdaj spraševali, kaj delovnega mesta. Ste kda.j maj uloviti in da si se imel boš vse, da bol le cilje tudi vse ste zamudili v življenju, premišljevali o selitvi ali v lepo. če pa ti maj ni prinesel dosegel. Že po naravi si zelo naj vara povem, da prav nič. kompletni prenovi zdajšnje-pričakovanega, nikar ne bodi žalosten. Se v tem letu boS hitro zadovoljen, ali pa je to Mnogo stvari oziroma do- ga doma? Če se za to odločile strah, ker ne upaš seä po godkov se vam obela na čus- te, vam bo uspelo. Že v začet- uspel na celi äti. Tudi v me- bolj oddaljenih zvezdah. Boš tvenem področju. Bili sle kot ku tega leta ste začeli notra- secu avgustu, septembru ali videl, kakšno posebno moč ti Trnuljčica in sedaj se bliža nje zoreti. Pozitivna misel oktobru se skrivajo posebni da ljubezen. Vse skrbi znajo čas, ko se boste prebudili iz naredi veČ dobrega, kot si Čari. Spoznal boš pravo Iju- čez noč izginiti, če se le malo dolgega sna. Seveda, strah sploh ]ahko predstavljamo, bežen in jo tudi obdržal. De- potrudiš. Dan pa je sončen, vas bo, saj je to popolnoma To ste sami spoznali na last- kleta še ne poznaš, malo bo tudi če pada dež in se bliska* normalno, da se bojimo ne- ni koži. Kar tako naprej. Tudi starostne razlike, vendar vaju to ne bo motilo. V službi si jo strele. S rečno! znanega. Ljubiti, biti ljub- jaz vam želim, da se imate Ijen, občutiti varnost v obje- zelo lepo! horoskop TANJA in MARICA I fk Oven (21.3.-21.4.) Pot, ki si ste jo začrtali, je prava. Bodite brez skrbi, vse bo tako, kot je prav. Z novimi načrti pa vseeno malo počakajte in najprej dokončajte stare. Poglobili boste stike 2 ljudmi iz preteklosti. Ne glejte'vse Iz temne strani, saj vedno posije sonce, Bik (22. 4.-20. S-} Malce bolj morate bili potrpežljivi. Na cilj se ne pride vedno po ravni poti. Pomembno je, da je želja dovolj oreča, pa bol Pri financah ste se malo preveč zapletli, e dobro, da se vam obeta večji denar. Obisk vas bo presenetil. Dvojčka (21. 5.-21. 6.) Pretirano delo In to. da hočete vedno vsem ustreči, vam bo sprožilo upad energije, zato boste morali storiti nekaj zase in kmalu se boste počutili v redu. Kmalu boste začeli uresničevati finančne načrte in pn/i rezultati se bodo hitro pokazali. Rak (22. 6.-22. 7.) če se boste zanaSali in Čakali na delo drugih, si boste s tem samo zmanjšali možnosti za čim večji us» peh. Prav niČ ne bi bilo narobe, Če bi včasih upoSteva-i nasvet osebe, ka vam hoče samo dobro. V tem tednu vam bo motivacija samo upadla, a to bo za vas le izziv. Lev (23.7.-23.8.) Vedno v vas prekipeva energija in imate je za vse dovolj. Nikar zopet ne pozabite, da vsake toliko časa potrebujete svoj mir. Če boste to zanemarili, sploh pa v tem tednu, bodo posledice negativne. Čas bo vaŠ za» veznik, zato z delom nikar ne pretiravajte, Devica (24.8.-23. 90 Ves leden se vam bodo porajale nove In nove Ideje. Čeprav Še nekaj Časa ne boste videli cilja pred sabo, se zato ne boste obremenjevali. Zaposleni boste z drugi- stvarmi, saj se vam prav potiho približuje ljubezen. kar je tudi prav. Tehtnica (24. 9.^23.10.) že nekaj Časa premišljujete o večjem nakupu, pa se nikakor niste mogli odločiti. Ta teden je pravi čas, da to storite. Neverjetno boste zadovoljni, saj boste presegli svoje zmogljivosti, tako fmančno kot tudi v potrpežljl* vosti, Na koncu tedna boste preutrujeni! Škorpijon (24. io.*22.11.) v prihodnjih dneh se boste počutili zelo samozavestno in vsi dvomi, ki ste jih imeli kar nekaj, bodo izpuhteli. Občutek dobre volje vam bo zelo dobro del m postorili boste veliko stvari, ki so se vam Še pred nedavnim zdele nerešljive. Strelec (23.11.-21.12.) Bali se boste sprememb. Sicer jih zavestno še ne pričakujete, a globoko v sebi boste vedeli, da se nekaj dogaja. Spremembe so včasih nujno potrebne, saj se drugače tudi ne more nikoli spreminjati na bolje, Denarja boste zelo veseli. Kozorog (22.12.-20.1.) Odločitve, da malo globlje sežete v žep, kar sploh ni v vaši navadi, vam ne bo Žal. S tem boste najbolj osrečili sebe, kar pa je zelo veliko, saj vedno v ospredje dajete druge. Sporočilo boste dobifi Še ob pravem času. Vodnar (21. i«-i9.2.) Kot ponavadi boste tudi tokrat izdelali popoln naČrt. A malo vseeno bodite pozorni. Lahko pride do nepričakovanega zapleta. Večje Škode ne bo, le sam čas reali- zacije se vam bo prestavil, i boste dobro sporoči o. Ribi (20. 2.<'20. 3.) Tista odločitev, ki vam jo bo narekovalo srce, bo prava. A vseeno boste kar nekaj časa obstali na križišču, ne vedoč, katera stran je pravilna. Poslovna odločitev se vam bo dobro obrestovala, tako da ne boste poplačani samo za naprej, ampak tudi za nazaj. PETEK 1.7.2005 07 NAGRy DN KRIŽANK/ LETNO KOPALIŠČE KRANJ Odiii^na ponudba storitev: *> nove storitve za kopalce v novem objektu garderob in sanitarij, nova gostinska ponudba v dveh gostinskih lokalih. vse šolske, športne, rekreativne in druge programe. Sezonsko vstopnico boste lahko kupili od t. maja 2005 ^^ konca poletne kopalne sezone na recepciji Pokritega olimpijskega bazena In na letnem kopališču. Kupec mora ob nakupu vstopnice prrnesti osebno fotografijo (format za osebno izkaznico) za izdelavo plastificirane sezor^ske vstopnice. Sezonska vstopnica zagotavlja najcenejSe kopanje v urejenih kopališčih v Sloveniji; Zanimiv program za kopalce; c«na snonske vstopnice za kopanje na Letnem kopališču vodna Igrala v velikem plavalnem bazenu (trampolin, Kranj v poletni kopalni sezoni 2003 od maja do septembra je S.ooo SIT. Sezonska vstopnica ni prenosljiva in se bo uporabljala v skladu z urnikom uporabe letnega kopališča, ki vključuje plezalna gora in "Saturn"), ❖ tobogan ob otroškem bazenu, ^ rekreativni programi za kopalce (mali vaterpolo, Igrice v vodi). Nagrade: Letno kopališče podarja prvim trem izžrebancem po dve dnevni karti. Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Reiitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno Iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVCNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 13. julija 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj, p.p. 124. Dopis* nice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbe na Zoisovi 1. u 4 M f k ^ i il i t ^ v J SESTAVIL KOSttČ v ^ Anfr«(3 tiks PfttlUJO pujce SlADKO. vooha roparska rba gooouey* ravest 97aro- Mxrm krau pbllct sonCk&oa sistema AMERIKA igftalka [Mm junaSka PnPOVSNA ffSMTTFV fTffJPENO tgusto DR^VO 9tara ižuska država 06 tttftsu gorenjski GUS SUWM «HA noi MROeuVI I -ikaalomc ' ^ \ - 1 đ A i DRSKA vhoftoona rastima - - J > / ^ t 1 t ^ r r&MSn lAlj r SEZONSKA VSTOPNICA • 8.000 SIT pomoći asiat, Eum. «eoaha. olemm Z MIC0I RgOM oüfka kratica fckd.av9r ruskega denarja I ŽENSKO KWVMLO t 1 ZEIU0V8I*) oocs&ev OTOK / stophm prkvnka POCOHA JUH ilt'S- 11 (TOTNi OBJEKT hakedon. • Ckm GROaO orental* SKO SUlOtO MESTO oe aralskeh BU_ 6 VR5TAVRfi£ SlOVEtSKA «AALKA {AM5ĆA} 4 SKROMNO OARIIO SPormiK. kiietaz zmajem LOĆEN smica TELIA sooosnki keltov AU SPRBlUg vaieck pouki puuska ZHAMEM- tost rastuna 2RUIEHD- ZLATtMI cvep 0-vaiec yODELOV lfvtöar NA7N m&M. T«AR vmam PELKA 90cna PREPf^ pevka krasevec dr06na MARUrvA S&BM, 80sanska pevka neda KRAOO VEC tumska AmJM rekaka WASK£H zgornji D£L sroMu ZANIMIV PROGRAM ZA KOPALCE oofSNjsn GLAS ooaoj tvoka vek skupek ceuc ameriSka loralka GARDNER ^PAKSn mateu (ferkamdo C® U»ALM OCHOKUa usLOveu DVEK SEEJOUO T®5ir HHfiA ala OfVM RACA VRTNA im KRUV VWST. poav OJED 4 * NAi XOMTtNEKT J'* . aCHA O^EKAZ LIWUAM. VOTLMU OTOK PREO JRCeALp RjaCa 8TAW SLOWIOV PUAĆAB MMELIA RAZA i 2 3 4 6 6 7 8 9 10 12 24 25 I 126 27 29 1 1 30 31 S S » 35 lä>ORSE ZAAOn MOCERSN PLES ĆRHILO POPOLN ENERGUM CEHTER vjoa MAJHEN RT VERĐUEVA OPERA ENOTM VEKTOR VRTEČI SEDEL MOTORJA PRED ^itve nagradne križanke t^ovineLES^ iz Kranja izžrebanci nagradne križarike LES3: 1. nagrado: bon za nakup vviedjiosti 10.000 sit prejme IRENA ŽAKEI nagrado: bon za nakup v vrednosti 7.000 sit prejme ANICA BERT( nagrado: bon za nakup v vrednosti 5.000 sit prejme MILKA MART MOLJ. Vo^je, Na vasi 2, 4208 Šenćui ŠARABON. Baios x. Tiiič. NaCT< nagrade PETEK 1.7.2005 DRUZABNy A KRONIK; Po Kranjski Gori drvi Besna Pehta, mladino zadnje čase spravljajo v dobro voljo dvodnevni partyji, Nominator je praznoval okroglo obletnico, blejska promenada pa ob sobotah v opoldanskem času gosti ljubitelje različnih dragih avtomobilskih znamk, Alenka Brur^ Čukur, Slon in sadež, Movek-nowledgment ter Shatzi, ki je gostila Summertornic naiega Nominatorfa? l^hko Festival, kjer je med drugimi rečemo: bilo je prijetno, ne- Isti dan ko so se ljudje z nastopil tudi D) Timo Kre- boleče, posuto s slaščicami Ko so v Mariboru pred Ča- Besno Pehto spustili v pole- tschmann, avstrijski boter in Šampanjcem. Na tort: pa som odprli letno sankališče, tje, so se na blejski promena- hausa. Festival ie trajal dobrih se je 'sončila' številka štiri 2 ni minil niti dan, pa je eden di v opoldanskih urah sončili nadebudnežev že pristal v številni fenariji. Predvsem je 17 ur in privabi izmenjajočo se množico zanimivih obra- dodano ničlo. Pred nekaj dnevi je namreč urednik go- bolniSnid. V Kranjski Gori so prevladovala rojstna, rdeča zov. Tudi v ljubljanski Lagu- renjskega Nominatorja, so pred nekaj dnevi uradno od- barva, pogled pa je navdušil ni se je na snemanju video-prli podobno tehnološko ino- tudi mimoidoče, ne le ljubite- spota za haus glasbo z ele-vadjo, ki skrbi predvsem za Ijev tovrstnih avtomobilov. delavec, fotograf in novinar v eni osebi, Gorazd Šinik, menti jazza, soula in funka praznoval svoj 40. rojstni adretialinsko vzdušje in so jo Party. Mladim se oči kar za- za single'Play 4 Love', resi- dan. Sle presenečeni? Nad poimenovali Besna Pehla. Da svetiio, ko zaslišiio izraz, ki dent DJ-a Dekkyja (kot pravi- leti, mislim. Prisodili oziro-pa je bila stvar na nivoju, je starejši generadji pravzaprav jo domaČim dj-jem), pojavilo ma (predvsem ženski spol) bilo odprtje novega letnega ni ravno pri srcu. ljubiteljem ogromno zanimivih obrazov, prisodile bi mu verjetno pre- satikališča in sploh letne se- slovenskih izrazovpa sploh ni Prevladoval je ženski spol. cej manj. Moški v najlepših zone v precej pompoznem stilu: med drugo popoldan in deveto zvečer so se v Kranjski vSeč. Potem sledijo še izrazi: Resnejšo, pa čeprav ne- letih, ki še vedno izgleda floors, hours, artists, house, predvidljivo temo predstav- mladostno, je popolnoma techhouse, progressive, chil- Ija nastopRamboAmadeusa samostojen, saj poleg tega. Gori zvrstili številni pevd in lout Določene diskoteke, Idu- alias Antonija PuŠića na Lo- da je izvrsten fotograf, veliko bendi, kjer je vsaka generad- bi so spremenili svoj prvoted škem gradu, s katerim se je ve s področja 'nominiranja', ja našla nekaj zase. Nastopili namen, da bi kot prostor pre- zaključil ciklus letošnjega pozna tudi preprosta opravi- so domačini - Kocka, B-Gees živele. Postale so klubi, dnev- grajskega Vitraža. Kako pa la, kot je to kuhanje kosila, li- 8t Dance Show, Trkaj, 6Pack ni lokali. Pimiče imajo lipo, se je zaključilo praznovanje kanje perila. V Besna peKta je nasmejala tudi 6Pack čuku rja in Kocko. Bencin se je podražil... /foio r-mQ^^, I (»W.Tin« D»i< Duda, nasmeh, velike oči, ples do jutranjih ur. Zovrsten žur Igrajmo all Igra za ljubezen je Dekkyjev single, kl je dobil mladina imenuje * P^rty'. 1 Fot» Tin» doi> potee glasbe tudi sliko, i hio. am k»» "Na moje koncerte hodi publika, ki jo veže Identičen smisel Nominator in slavljenec Corazd ŠInIk, direktorica In odgo-za humor," pravi Rambo Amadeus, ki ostaja 'jugoslovanski' vorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak in namest- Frenk Zappa. /FotB^«i«Aafiaid«tin nik odgovorne urednice jože Košniek. 1 foi»: im» o«iii VRTIMO GLOBUS Beckhamova depilacija David Beckham je sprožil nov modni trend med britanskimi moškimi. Po objavi fotografij slavnega nogometaša na oddihu v luksuznem St. Tropezu, kjer se po plaži sprehaja brez dlak na prsih, je v londonskih prodajalnah drastično naraslo povpraševanje po depllacijsi<]h setlh. Trgovci navdušenje pripisujejo predvsem Davidovem zgledu po bolj urejenem telesu» sa; so tovrstna sredstva prej kupovale večinoma ženske, po novem pa je zanimanje med moškimi tako veliko, da so sredstva za depiladjo preselili na oddelek za moške. Charlotte ne pospravlja Charlotte Church se je izselila iz svojega razkošnega doma, saj je potrebno \emeljitega čiščenja, ig-letna britanska pevka ne mara pospravljanja, zato stanovanja že dolgo ni počistila, raje se je preselila k svoji babici, ki ji poleg pospravljanja tudi pere oblačila. Char> lotte je življenje pri babici bolj všeč. Še posebej zato, ker jo ob prihodu domov na mizi Čaka sveže pečena pita. Elle se ločuje 'ii- Elle MacPherson se ločuje od dolgoletnega partnerja, Švicarskega poslovneža Arpada Bussona. Nekdaj uspešna avstralska manekenka, znana pod vzdevkom Teio, in premožni finančnik sta bila par devet let in imata dva sinova, sedemletnega nna m dveletnega Au-reliüsa Cya. Še naprej ostajata najboljša prijatelja. Za razpad zveze ni krivo varanje, ampak obojestranska odločitev. da preživita nekaj časa ločeno in razmislita o prihodnosti. Avril je zaročena ^ Avril Lavigne se je zaročila z rockerjem Deryckom Whibleyjem, pevcem skupine Sum 41. 20-(etna kanadska pevl