Razne stvari. Iz domačih krajev. Cesarjev rojstni dan. Kakor drugod se je tudi v Mariboru slovesno obhajal cesarjev 71 letni rojstni dan. V stolni cerkvi je bila ob 10. uri slovesna sv. raaša, katero je mesto bolanega knezoškofa opravil stolni proSt preč. g. L. Herg. Prisostvovali so zastopniki civilnih in vojaSkih oblasti ter Solskih zavodov. V kadetni šoli je bila ta dan slovesnost, istotako so veteranci imeli svojo svečanost. Osebne vesti. Mil. knezoškof so se danes zjutraj odpeljali za več časa v kopališče, da si okrepčajo narušeno zdravje. Preoblečenje. Na visoki praznik Marijinega vnebovzetja je v cerkvi tukajšnih častitih šolskih sester namesto obolelega prevzviSenega nadpastirja prečastiti gosp. dr. Janez Mlakar sledečim kandidatinjara obleko sv. Frančiška slovesno izročil: Katarini (sedaj Valeriji) Jeraj iz Vodic na Kranjskem; Ivani (Apoloniji) Rausdner iz Spodnje Polskave; Apoloniji (Martini) Štaleker z Šraartnega pri Šlov. Gradcu in Frančiški (Antoniji) Golob iz Ljutomera. Starinski spomenik so odpravili — v Mariboru. Na mestni deški Soli pri stolnici je bil vzidan spomenik v čast nekemu češkemu vojaku, ki je ob času francoskih vojsk se pogumno bojeval zoper sovražnika in kot pravi junak padel za svojega cesarja, Vsak tujec si ga je z zanimanjem ogledal, saj je v Mariboru itak videti malo kaj zgodovinskih spominkov. Pa mariborskim hajlovcem je bil na poti tudi ta spominek, ker pač ni bil postavljen na čast Bismarku, ampak češkemu junaku, ki mu je bilo ime Vencl, in pa ker je menda preveč oznanjeval mariborski mladini avstrijsko domoljubje. Seveda ljudje, ki norijo za Bhmarka in po njem imenujejo mestne ulice, morajo zatreti, kar so nekdaj Avstriji zvesti Mariboržani postavili. Spominek je bil res že popravila potreben, pa mariborsko mesto, ki za nepotrebne reči trosi tisočake, bi že lahko ohranilo ta zgodovinski spomenik. — Sedaj mislijo napraviti v Mariboru muzej t. j. zbirko za zgodovinsko znamenite starine. «Vencla» menda ja ne bodo notri djali, drugači bode tudi tam strašil mariborske prusake. Naj rajši Bismarkove hlače in škornje denejo notri! Previdno ravnajte s smodnikom. Dne 15. augusta se je zopet zgodila nesreča pri streljanju proti toči na strelni postaji g. dr. Šmidererja v Katnci. Vsled hitrega streljanja je padla iskra iz strelne cevi pri nasipavanju topiča v smodnik ter je dotičnika precej močno poSkodovala na obrazu. Pazite torej pri nasipavanju topičev in ne streljajte prehitro. Pončen shod za slovenske posojilniee priredi dne 23. t. m. v Celovcu celjska zveza slovenskih posojilnic. Tudi za Štajersko tak poučen shod ne bi škodoval! Umetniški $tip«ndij je dobil od vlade naS štajerski rojak, slovenski pisatelj Fr. Ks. MeSko, provizor v Št. Danijehi na Koroškem. V Dobrni je dobila mesto poštarice c. kr. poštna odpraviteljica v Ponkvi gdč. Marija StraSek. Himen. Dne 13. t. m. poročila sta se v samostanu »Marija Trost> pri Gradcu velezaslužni nadučitelj iz Sevnice, g. Josip MeSiček z gospico Irma Scheucher, vnukinjo nekdai jako marljivega in priljubljenega nadučitelja Frana Kranner-ja v Sevnici. — Čestitamo! Umrl je dne 13. t. m. v Vahru pri Briksnu nekdanji kavaleriiski obrist v Mariboru general Hijacint pl. Schulheim. Povožen strojevodja. Na kolodvoru v Vuhredu je železniški stroj povozil železniškega strojevodjo Verovšeka, kije ostal na mestu mrtev. Ponesrečeni zapusti vdovo s šestimi otroci. — Minolo nedeljo je pa na koroškem kolodvoru v Mariboru nekemu pripenjaču odtrgalo nogo. Zahvala. Občina PameSka je tukajšni cerkvi za nove stopnice darovala 80 K. Za ta velikodušen prispevek se podpisano predstojništvo slavnemu županstvu prijazno zahvaljuje. Cerkv. predstoiništvo v Pamečah. Požar. Dne 13. t. m. zgorela je blizo Pamefi tovarna za leseno volno. Ker je bila visoko zavarovana, sedanji posestnik dr. Makso Kiesewetter nima Skode. Tovarniški delavci bodo sedaj imeli vsaj nekaj časa nedeljski počitek, ki se jim sicer ne privoši. V slovengraškem okrajn se v novejSem času zapazuje veliko zanimanje za olepšanje cerkev. V kratkem času bo dogotovljeno slikanje štirih cerkev: SlovengraSke, StarotrSke, PameSke in HolmSke. Vsaka ima drugega mojstra in zanimivo bi bilo iz ust kakega veščaka sliSati nepristransko kritiko. Evo toraj strokovnjaki pridite in si oglejte to delo, pa natn po «Slov. Gospodarju* povejte svoje mnenje! S Pilštanja. Zvedeli smo, da «Narod» in «Štajerc» obirata naSega obče spoštovanega gospoda župnika zaradi razdeljenja podpore. Da smo Pildtanjčani zavoljo tega ljubezen in zaupanje do svojega dušnega pastirja izgubili, je grda laž. Le neka pri nas malo cenjena oseba je povzročila te napade. In kozjanski dopisnikar pobira od takih ljudi gradivo za svoje dopise! Hvala Bogu, da se naš gospod župnik za psovke takih ljudij ne zmenijo. Sa| vejo, da smo in jim bomo srčno udani in da le to želimo, naj bi še mnogo let med nami ostali. — Občina trga Pilštanj, dne 14. avgusta 1901. Miha Maček, župan. — Občinski urad Drenskorebro, Matija Amon, župan. — Ob&nski urad Zdole, Miha Čepin, župan. Iz Gotovelj se nam piše: Kakor smo zadnjič poročali, zidanje šole v Gotovljah hitro napreduje. Kakor Je že odločeno, se začne s Solskim podukom že dne 1. novembra t. 1. Učiteljske službe so razpisane do 15. septembra. V Savinjski dolini je že letoSnjo leto mnogo skode povzročila suša. Na prodnatih tleh so poljski sadeži čisto vsahnili. Tudi hmelj je vsled suše mnogo trpel. — Ta teden se je začelo v Savinjski dolini obiranje hmelja. Cena se mu je nastavila po 2 kroni za kilogram, katera pa se še zna zviSati. Zakaj k nemčurju? «Celjski SokoU hoče napraviti prihodnjo nedeljo izlet v Ljubečno k g. Ropanu. Kakor se nam iz Škof jevasi poroča, napravlja to na narodno zavest skrajno neugoden vtis, to radi tega, ker je g. Ropan ne sicer po rojstvu, pač pa po mišljenju — Nemec, in ker bi se v Ljubečni naSel lepši veselični prostor pri narodnem gostilničarju. Brezdvomno je «CeIjski Sokol» slabo poučen o imenovanem «narodnjaku», ki kaže ob vsaki priliki, da ni naS. Nerazumljivo bi bilo sicer, zakaj se prireja izlet ravno k njemu! Omenimo na primer le-to, da je g. Ropan svoj čas skupno a svojim svakom, znanim «mirnim možem» Martinom Premschakom protestiral po vahtaričinem receptu pri DamestniStvu zoper izvolitev Stirih velezaslužnih narodnih voditeljev častnim občanom, med njimi tudi g. dr. Iv. Dečko-ta, sedajnega staroste »Celjskega S okola». — Sokol, tvoj ponos! Podobe z nemškimi napisi. — Po Savinjski dolini — in gotovo tudi po drugodi — so si ljudji od nekovih agentov naročili drage podobe — pa Skoda, vse nosijo nemške napise! Sicer itak nimajo Bog ve kako lepih in pomenljivih napisov — kajti ljudje, katerim je dobiček glavna reč, ne bojo našli naiprimernejših napisov — pa vendar še teh slovensko ljudstvo ne razume. — Ce si že hočete kaj naročiti, zahtevajte vselej slovenski napis. Duhovne vaje za duhovnike se vršijo te dni v Mariboru. Vodi jih redemptorist č. o. Andrej Hamerle. Vdeležuje se vaj 96 domačih in zunanjih duhovnikov. Vodstvo politične ekspoziture v Konjicab. Ces. kr. okrajni komisar v Celju, dr. Adam Weiss pl. Schleussenburg je imenovan za komisarja polit. ekspoziture v Konjicah. Soli zaprli so na Humu in pri Svetinjab. v ormoškem okraju, kerso se pokazali mnogi slučaji «Spičkov» med tam. šolsko mladino. Prva šola bo zaprta 2, druga 3 tedne. Okrajne učiteljske konference se vrSijo letos za ormoški okraj dne 4. septembra pri Veliki Nedelji, za ptujski okrai dne 7. septebra v šoli okolice in dne 11. sept. za rogaški okraj v Rogatcu. Duhovniške spremembe. Č. g. I. Hribernik žup. braslovški ie postal dekan, 6. g. Rudolf Janežič, dosedaj II. kapelan v Celju je imenovan za špirituala v kn. šk. bogoslovnici. G. M. Štrakl pa pregledovalcem računov v kn. šk. pisarni. G. J. Munda pride za provizorja k Sv. Joštu na Kozjaku. G. I. Gorišek pride iz Braslovč za II. kapel. v Celje, g. Goth. Ferme pa iz Gornj. Grada v Braslovče. Na novo so nastavlieni gg. novomaSniki: Pučnik Ant. v Gornji Grad, Ev. Vračko za II. kapel. na Vranskem, Lenart Mart. v Št. Ilj pri Turjaku, Zajc I. k Sv Rupertu nad Laškim. Mesto venca na grob dr. Iv. Križaniča za dijasko kahinjo: Cerjak Jožef 10 K, J. Voh 4 K, Strakl 10 K, Turkuš 10 K, ArzenSek Al. 6 K, Rath Paul 5 K, Vaupotič M. 2 K, Kramaršič 2 K, Hirti 2 K, Tomažič 2 K, Kocpek 2 K, Ocvirk 2 K, Pečnik 2 K, HraSovec 2 K. Nemške paralelke na slov. šoli Krčovina Leitersberg. Pretečeni teden je bila komisijonalna razprava zaradi ustanove nemžkih paralelk na tej edini slovenski šoli v posredni mariborski okolici. Zaslišanih je bilo 102 staršev. Za nemški pouk se je izreklo 79 staršev, za oba iezika 25 staršev, a za slovenski pouk le osem staršev. Saj pa tudi niso smeli drugače govoriti v navzočnosti Girstmayrja in drugih mogotcev. — 2alostno je pa vendar, da slovenski stariSi tako pljujejo sebi v skledo. Mestni stavbeni nadzornik v Maribora se je njel. Po Mariboru so zidali mnogo takih stavb, da je občinstvo prišlo samo ob sebi do sklepa, da morajo podjetniki neko osebo na magistratu «mazati» z denarjem. Sedaj so prišle lepe reči na dan. Prišlo je na dan, da si je mestni stavbni nadzornik Rezegh dal izplačevati od tvrdk jako visoke svote in je se-le tako primerno «namazan» jim dajal mestna dela. Znal si je tako izkoristiti svojo službo, da je zase dobil od nekaterih tvrdk po 8000, 4000, 6500, 3000, 1000 kron «poboljska». Predvčerašnjim je ta uzorni mariborski raestni stavbni nad2ornik stal pred sodiščem in obsojen je bil na osem mesecev ječe, povrh ie dobil vsakih 14 dnij jeden post, za reveže v Mariboru bo moral plačati 22.500 kron, za one v Litomericah pa 400 kron. Obravnava je bila živa slika liberalnega gospodarstva. Rezegh, za pravo Režek, je bil rojen Ceh, pa je zatajil svoj rod in postal hud Nemec. Zdaj se pa vidi kakšni so, ki se sramujejo svojega roda. Brzovlak je skočil s tira včerej popoldne okoli Va 3 ure pred mariborsko postajo. kjer se križata koroška in tržaSka proga. Vlak je bil poln ljudi. K sreči je strojevodja hitro zastavil vlak in je lokomotiva potegnila za seboj le dva vagona, poštnega in enega osebnega. Nesreča se ni zgodila nobena, pač pa se je potnikov polastil hud strah. 2elezniski nasip je precej poškodovan, vendar je danes že zopet vse vrejeno. Razglas o sprejemn gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori četrti tečaj gospodinjske Sole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom 66. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplafien, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, Sivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vinarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 14 gld., ali za ves tečaj 168 gld. — Vsaka gojenka mora po možnosti prinesti naslednjo obleko s seboj: dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, gfst parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, Sest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasaiki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; ako ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. Dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajsih učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravnisko spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo stariSev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnetn redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti Solsko in zdravnisko spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljeio do 15. septembra 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko Solo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, v Ljubljani, 31. julija 1901. Iz drugih krajev. f Dr. Jos. Kaizl. Dne 19. avgusta je na svojem posestvu MiSkovice umrl previden s sv. zakramenti, bivSi finančni minister dr. Jos. Kaizl. Že dalj časa je bolehal na črevesih in bil že edenkrat operiran. Zadnjo saboto se je pa bolezen zopet hudo ponovila in ga položila na mrtvaško posteljo. Dr. Kaizl se je rodil 10. junija 1854 v Volinju na Češkem. Študiral je v Pragi in 1. 1876. postal doktor prava. Deloval je tudi kot pisatelj in sicer je spisal več razprav v čeSkem in nemškera jeziku o narodnem gospodarstvu. Sploh je bil jako zmožen mož in odličen češki politik. V Tiiunoveni ministerstvu je bil finančni minister in je ž njim vred odstopil 2. oktobra 1899. Cesar je cenil niegove zmožnosti, poklieal ga je v gosposko zbornico in ga imenoval za svojega tajnega svetovalca. V mladočeškem klubu je vedno zastopal zmernejšo strujo. Šolske deklice tihotapke. Pri Masliancu na laško - švicarski meji so c-arinski uradniki odkrili cel penzijonat, ki se je bavil s tihotapstvom. Mlada dekleta so napravljala izlete preko meje. Ko so se zadnjič dekleta od tega izleta zopet vračala, so jih nakrat prijeli carinski uradniki. Pri preiskavi dobili so pri dekletih množico cigar in cigaret. Vrednost vsega blaga, ki so ga pri kratkem svojem «delovanju» utihotapile preko meje, znaša 12 000 kron. Eoliko stanejo vojne! Parižka »Lanterne« je izračunala, koliko so stale vojne — pa ne vse — v petdesetih letih sem. Krimska vojna v letu 1854. je stala 150 milij. ljudij in kakih 5 miljard goldinarjev; vojna v Italiji v letu 1859. 45.000 ljudij in 750 milij. gld.; vojna na Danskem v letu 1864. 3000 ljudij in 87 miljonov gld.; avstrijsko pruska vojna v letu 1866. 45.000 ljudij in 800 milijonov gld.; francosko-nemška vojna v letih 1870—1871. 215.000 ljudij in 7 in pol mibjard* rusko-turška vojna 250.000 ljudij in 2 milijardi in 800 milijonov; južno-afriska vojna 40.000 ljudij in 2 miiijardi goldinarjev. Tu niso še vštete vojne Italijanov z Menelikom, Francozov v Tongkingu in na Madagaskarju, kitajska vojna z Napoleonom, sedanja kitaiska vojna, Garibaldinski boji, vojna Angležev z Afganistanom itd. Ali že gori naštete vojne same so stale 748.000 ljudij in 937 milijonov goldinarjev. Potopljena ladija Blizu Pirana je prevrnila burja jadrenico, takozvano »bracero Levante«, ki {e last Al. Parenzana. Na ladiji je bilo 50 tonel. turSice. Potopila se je ladija v globočini kakih 15 m. Gospodar in moštvo se je rešilo. Parnik »Audaxc je odplul na lice mesta da poskusi dvigniti potopljeno ladijo. Komu gre zaušnica? Neki učenec je v šoli čital iz zgodbe sv. pisma: «Gospod, lepo nam je tukaj biti, ako hočeS naredimo tri Sotore». Katehet: «Ako ne boS glasno bral, ti dam zaušnico!* Učenec čita dalje: «Tebi eno, Mojzesu eno in Eliju eno». Društvene zadeve. Za slovensko šolo v Mariboru so čč. duhovniki, zbrani na duhovnih vajah, zložili 60 K. Bog plati! Ruše. Veteranska slavnost, katera bi se imela vršiti pretečeno nedeljo, se priredi pri vsakem vremenu prihodnjo nedeljo to je 25. avgusta v gostilni g. Alojzija Mule-ja (po domače Fuchs). Sodeluje slavna veteranska godba mariborska. Slovenci od blizu in daleč! pridite v nedeljo, ako vam je mogoče, vsi v Ruše, da bomo nastopili v večjem Stevilu in s tem pokazali, da je dravska dolina Se naša, ne pa lastnina tistih nemškutarjev, ki prihajajo ob nedeljah semkaj v znano nemškutarsko krčmo Tudi je naša narodna dolžnost, da obiščemo v nedeljo krčmo gospoda Alojzija Muleja, kateri je pred kratkim odklonil ponudbo ruških, oziroma mariborskih prusakov, ki so hoteli prirediti šulferajnsko slavnost. Do svidenja! Mili darovi za družbo vednega češčenja: Marenberg 20 K, Sobota 18 K, Trbovlje 28 K, Zavrče 15 K 90 v, Sv. Lovrenc na kor. železnici 11 K, Sv. Jedert nad Laškera 14 K, Ponkva 40 K, Sladka gora 6 K, Slivnica pri Celju 10 K, Kalobje 5 K, Zibika 11 K, Sv. Štefan pri 2usmu 21 K, Sv. Jurij na juž. žel. 47 K, 2usem 7 K. Artiče 53 K 40 v, Dobova 45 K 80 v, Črešnjevec 47 K 60 v, Rečica 17 K 10 v, Ljutomer 50 K, Konjice 164 K 80 v, Dobje 7 K 60 v, Polje 25 K, Sv. Tomaž pri Vel. Ned. 34 K, Sv. Lenart pri Vel. Ned. 4 K 50 v, Kapela pri Brežicah 9 K, Oirkoci 31 K, Sevnica 36 K 44 v, Belevode 5 K, Dol 18 K, Vransko 40 K, Remšnik 16 K 32 v, Sv. Alojzij v Mariboru 17 K 48 v. lz Bočne. Gospod potovalni učitelj Ivan Bele imel bode podučno predavanje dne 25. avgusta ob 3. uri popoldne v Bočni. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor kmetijskega bralnega društva v Bočni. Bralno,in gasilno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici priredita skupno veselico dne 1. septembra t. 1. v gostilni pri M. Slanu. Začetek ob '/^4- uri popoldne, s podueijivim govorom, petjem, tamburaniem in prosto zabavo, h kateri se udje in tudi drugi uljudno vabijo. O d b o r. Leposlovno bralno društvo pri Mali Nedelji priredi dne 1. septembra 1901 veselico s pomočjo dijakov - pevcev in tamburašev. Vspored obsega pevske in tamburaške točke ter igro »Šolski nadzornik.« Političen shod pri Sv. Treh Kraljib. priredi »katoliško politično društvo za okraj Sv. Lenart Slov. gor.« dne 25. avg. hitro po večernicah z naslednjim vsporedom: 1. Predavanje g. M. Jelovšeka, potovalnega učitelia o živinoreji. 2. Poročilo deželnega poslanca g. Fr. Robiča o deželnem zboru. 3. Poročilo državnega poslanca dvornega svetnika M. Ploja o državnem zboru. 4. Poročilo starega in volitev novega odbora. 5. Razni predlogi in nasveti. — Ozirom na omenjeni vspored pričakuje obilne udeležbe o d b o r. Dijaški knhinji v Mariboru je daroval 6. g. Ernest Trstenjak, kapelan pri Sv. Ani na Krembergu, 5 K v spomin nje ustanovitelja preč. gosp. dr. Ivan Križaniča, stolnega dekana v Mariboru. Kmetijsko bralno društvo v Hajdinu pri Ptujn priredi v nedeljo, dne 1. septembra, popoldne po večernicah na vrtu gosp. Gregoreca veselico domači mladini na čast s sledečira vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Deklamacija. 3. Slavnostni govor. 4. Ipavec: »Slovenska dežela*, meSan zbor. 5. Jeza nad petelinom in kes, veseloigra v v dveh dejanjih. 6. Deklamaciia. 7. Majcen: »Ktnetska kritika«, kouplet. 8. Kmet Herod burka v dveh dejanjih. 9. Narodna: »Lahko noč«, mešan zbor. — Ako bi to nedeljo deževalo, vrši se veselica na prvo lepo nedeljo potem. K obilni udeležbi vabi domačine, sosede in vse prijatelje mladine o d b o r. V hvaležni spomin na svojega ustanovitelja rajnega stolnega dekana dr. Ivana Križamča služi družba sv. Vincencija s svojimi udi in podpiranimi revčki v nedeljo, dne 25. t. mes. v stolni cerkvi sv. mašo. Dirkalsko društvo Ijutomersko priredi dne 8. sept. konjsko dirko na Cvenu. Darila znašajo nad 1000 K, poleg tega je še troje častnih daril: eden gig, ena araer. vprega in ena ura. Konjerejei ljutomerskega in sosednih okrajev se pozivljajo, da svoje konje dobro izvežbajo in skrbijo za to, da bode naše dirkalstvo pokazalo v vsakem oziru napredek. Tekmovalci se morajo oglasiti pri g. Zemliču do 5. sept. opoldne, isto uro bo tudi žrebanje. Vse natsnčneje na lepakih (plakatih). Vabilo k zabavi, katera se bo vršila 25. t. m. v Št. Andražu nad Polzelo na vrtu Grmovšekove gostilne. Začetek točno ob treh popoldne. Ako bi bilo ta dan slabo vreme, vrši se zabava 8. dne septembra. Ker se je lansko leto ob enaki priliki sešlo v Št. Andražu zares velikansko število gostov iz Savinske in Šaleške doline, je upati, da bode tudi letos udeležba prav mnogoštevilna. Slomšekova slovenska knjižnica v Selnici ob Muri. (Letno poročilo.) Dne 15. avg. je preteklo leto, kar nam je vlč. g. Fr. Sal. GomilSek iz Jarenine ustanovil za naše razmere prepotrebno knjižnico. Pri ustanovitvi nam je največ pripomogel zraven g. Gomilšeka velezaslužni gosp. Fr. Kruljc, bivSi šentiljski kapelan ter domači domoljubni mladeniči. Bodi jim vsem na tem mestu izražena najprisrčnejša zahvala. Bog jim poplačaj tisočero! — Knjižnica šteje sedaj okoli 500 knjig, katere so darovali 6. gosp. GomilSek, slav. Slov. Matica ter domači mladeniči. V tem prvem letu se je, kljub temu, da še knjižnica ni vsakemu znana, izposodilo 685 knjig, od teh 95 nabožnih, 175 gospodarskih, 351 leposlovnih in 64 druge vsebine. In kažejo se tudi že lepi uspehi. Ljudstvo se začenja po pridnem čitanju knjig probujati. Izposodilo se je tudi mnogo številk »SIov. Gospod.«, >Našega Doma« in >Slov. Lista«, katere so nam posojevali tukajSni rodoljubi. Dal Bog, da bi naSa knjižnica to popravila, kar nam kvari šulferajnska šola na Sladkem Vrhu, v katero šolo je naša popolnoma slovenska obfiina vSolana! V to pomozi Bog!