Problematika in finansiranje višješolskega študija ob delu mag. Vesna Ježovnik dipl.inž.geod. FAGG, Oddelek za geodezijo, 61 000 Ljubljana, Jamova 2,YU 1. UVOD Na Oddelku za geodezijo poteka študij višješolske9a študija ob delu - ŠOD - Geodezije. Studenti tega študija se bodo ob letošnjem vpisu vpisali v drugi letnik - III. semester. Na rednem višjem študiju geodezije traja študij pet semestrov, iz njega izpeljan ŠOD pa traja vsak semester eno leto, tako da ves študij traja pet let. V tem času študent opravi tudi diplomsko nalogo. Verjetno je nekaterim med vami znano kako študij poteka. Organiziran je tako, da poteka na približno štirinajst dni in sicer v petek ves dan in v soboto dopoldan skozi vse šolsko leto. V tem času spredavamo približno dve tretini snovi, ki se predava na rednem študiju. Eno tretino študentje že obvladajo, oziroma jo morajo predelati sami. 2. ZAKAJ POTEKA ŠTUDIJ TAKO? Za ta način izvajanja študija smo se odločili zato, ker se veliko naših študentov vozi iz raznih krajev Slovenije. V šolskem letu 1980-1981 smo imeli katastrsko smer ŠOD-a. Prijavljenih je bilo 36 kandidatov, od tega se jih je vpisalo v prvi semester 27. V četrti semester ea je bilo vpisanih le še 24 kandidatov. študij je končalo in si pridobilo diplomo inženirja geodezije 11 kandidatov, kar je 41 % vpisanih v prvi semester. Na razpis študija, ki smo ga začeli izvajati v šolskem letu 1983-1984 se je vpisalo 22 kandidatov. Študij je zakliučilo že 7 kan- didatov ali 32 % vpisanih v prvi semester. Naslednji vpis je bil v šolskem letu 1988- 1989. Prijavljenih je bilo 59 kandidatov, od tega se je v prvi semester vpisalo 46 kanmdidatov, v drugi semester 32 kan- didatov in v tretji semester se jih bo vpisalo 22 kandidatov. Za vse kandidate še nimamo zagotovila, da bo šolnina plačana. 3. KAKO SE FINANSIRAMO ? Že od začetka svojega delovanja se ŠOD finansira izključno iz šolnine, ki je za vsak študij preračunana glede na število študen- tov. Nekaterim študentom plačajo šolnino delovne organizacije pri katerih so študentje ŠOD-a zaposleni, saj je za iz- vajanje upravnega postopka po zakonu zahtevana višješolska izobrazba. Drugi· del študentov, približno ena polovica, ki želi doseči višjo izobrazbo, si šolnino plačajo sami. Že vsa leta se zato srečujemo s problemom zbiranja sredstev. Od skupnosti in od izobraževalne skupnosti za študij ne dobimo nobenih sredstev. Začetna šolnina je določena po številu prijavljenih kan- didatov. Pri velikem osipu kandidatov, kot se je pojavilo v šolskem letu 1988-1989 in pri hiper inflaciji, ki je bila v šolskem letu 1989 smo bili šolnino prisiljeni za vsak semester na novo izračunati in jo prilagoditi razmeram. ŠOD kot samostojna finančna enota, mora iz teh sredstev kriti vse stroške, ki jih plačujejo delovne organizacije. Zaradi nizke šolnine so pedagogi prejemali smešno nizko plačilo, kar vsekakor ni v prid kvaliteti študija. Ob zaključku tega študija in ob morebitnem novem vpisu, se bo potrebno dogovoriti za drugačen način finansiranja. 4. VPRAŠATI SE BOMO MORALI ALI SO TI KADRI POTREBNI? Če so, bomo morali najti v skupnem dogovoru z delovnimi organizacijami m geodetskimi upravami obliko, kako študij finansirati in nadaljevati. Če takšnega dogovora ne bomo našli s študijem ne moremo nadaljevati, kajti tako nadaljevanje ŠOD-a gre na račun rednega študija. Zato upam, da bomo s skupnim dogovorom problem rešili. 148 Geodetski vestnik 1/1990