Krauzejeva osnova pedagogike, Crtice. Priredil Janko Polak. Laneko leto sem se bavil mnogo s Krauzejevo osnovo pedagogike. Ker sem uverjen, da bo zanimala ta sosebno učiteljstvo, zaraditega sem mu jo priredil v obliki kratkih črtic. Te nudijo na malem prostoru to, česar je raztresenega v obilici modroslovnih ia pedagoških del. Marsikdo bi se rad o osnovi pedagogike poučil natanko, a mu nedostaje v to časa, potrpežljivosti in del. Ia tem sem nameril sle- deče črtice. I. V vesolnosti razločujemo nasebne in nanosne bitnosti. Nasebna bitoost je ona bitnost, iz katere so izšle vse nanosne bitnosti. Te hrepeiie neprestano, povrniti se v nasebno bitnost. Iz čutno nam nedoumne bistvenosti nasebne bitnosti izvira čutno nam nedoumni nanosni bistveni svet in pa čutno nam doumni snovni svet. Sno? je čutno nam doumna. vidna oblika bistvenosti nasebne bituosti splošno in pa bistvenosti nesnosnih bitnosti posebe. V zvezi snovi z bist?om tiči življenje saovi. Ia to tako z ozirom na snovnost celokupne bitnosti, kakor tudi z ozirom na snovnost posameznih bitnosti. Bistvena bitnost ni vezana neločljivo na snovno bitnost. Saj kakor ji ni treba prevzeti vidne oblike, prav tako je ločljiva tudi njena zveza. In to ločitev imenujemo smrt snovne bitnosti. Z njo se povrne sdoviio posamezna bitnost v snovno celokupno bitnost. Povrnitev v bistvenost pa bi značila za snovno celokupno bitnost izgubo čutne doumnosti. V enoti bistvenosti eelokupne bitnosti in bistvenosti posameznih bitnosti tiči vzrok hrepenenja teh po prvi. V nanosni samostojnosti bistvenosti posameznih bitnosti pa tiči vzrok hrepenenja, tvoriti enoto zase. V snovnem svetu se pojavlja to hrepenenje potom privlačnosti, ki se kaže v najrazličnejših oblikah. H. Oloveška duša je nanosno bistvena bitnost. Ona je del nasebne bitoosti. Njeno hrepenenje po združitvi z nasebno bitnostjo se javlja na d?a načina. Prvi način se javlja v celokupnosti človeških duš, drugi pa se javlja v posameznosti človeške duše. V prvem načinu tiči zahteva po tvorjenju enote z nasebno bitnostjo, v drugem pa tiči hrepenenje dospeti do enote, ki si jo je ustvarila duševna zavednost. človeško telo je snovno vidua oblika bistvenosti človeške duše. Kakor je uasebna bitnost nezavisna od svetovne snovne bitaosti, prav tako nezavisna je cloveška duša od človeškega telesa. Bes je, da sprejeraa ona potom telesa vednost o snovnera svetu in 8 to fcudi pripomočke za svoj razvoj, res je pa tudi, da vpliva ona zaradi svojega razvoja potom telesa na snovni svet. človeška duša v svojem početku ni osebnost. Osebnost postane ona šele s pomočje telesa. To jo pretvori v spoznavajočo, mislečo, čutečo in hotečo osebnost. Eer je človeško telo vidna oblika duše, zaraditega vplivata drug na drugega. Vpliv telesa na dušo se javlja v zavednosti duše v snovnem svetu, vplir duše na telo pa se javlja v delovanju telesa, provzročenega zaradi duševne zavednosti. Vprašanje, kje je sedež človeške duše, je torej brezpomembno. Duša je bistvena bitnost. Ona ne zavzaiue prostora kot takega. Telo je podoba vse duše. In vsa duša je v vsem telesu. Delovanje duše pa se javlja samo r najbolj razvitih delih telesa. In to so živci in mozgani. Tu se srečavata neprestano telesni in duševni vpliv. Ker je duševni vpliv zavisen predvsem od telesnega vpliva, zaraditega moramo proučiti uajprej telesne pojave. 0 teh pa govori organsko prirodoznanstvo. III. Organsko prirodoznanstvo pa nara pove, da živi človeško telo rastlinsko in živalsko življenje. Prvo se javlja v hranitvi in množitvi, drugo pa se kaže v čutenju in delovanju. čutenje se budi po čutih. Delovanje vsakega čuta ima trojno pot. Prva se imenuje fizikalična, druga organska in tretja duševna. Fizikalična pot zbudi čut v &utnem živcu, organska ga pošlje po čutnem živcu do možganov in duševna porodi zavest v možganih. Pri zbujenju čutenja pride takorekoč v poštev samo eno središče živcev in to so možgani. Pri zbujenju delovanja pa pridejo v poštev štiri središča živcev, ki tvorijo vsako zase posebno delovanje. Krvni obtok in prebavljanje sta dye delovanji, ki sta od duševne volje povsem nezovisni. Provzročajo ju prsne in trebušne pletenine. Te pletenine sestoje iz živčnih vozlov, ki so zvezani med seboj po živčnib. nitkah. Tem nasprotna so delovanja, ki so zavisna od duševne volje. Prvo tako delovanje je delovanje pljuč. Ono je od duševne volje prav malo zavisno ia je z delovanjem krvnega obtoka in prebavljanja v najožjem sorodstvu. V spauju se tega delovanja niti ne zavedamo. Temu nasprotna so pa zopet delovanja, ki so od duševne volje vsekdar in povsem zavisna. Teh se zavedarao vsekdar. Ona se vrše kakor čutenje po treh potih, in sicer ravno po istih treh potih. Samo izvora sta različna. Pri zbujanju čutenja je izvor snovni svet, pri zbujenju delovanja pa je izvor duševna volja. Da je to mogoče in res, sem cmenil že proti koncu druge črtice. Tam sem rekel, da je človeško telo vidna oblika človeške duše in da zaraditega vplivata drug na drugega. Pri zavednem delovanju razločujemo dve vrsti delovanja. Prva vrsta se imenuje preudarjajoča, druga pa se imenuje nepreudarjajoča. Dokler delovanje ne dobi nekake mehanične spretnosti, je delovanje preudarjajoče. Ta vrsta delovanja se kaže ob početku pouka. Ko dobi delovanje potom mnogokratne obnovitve nekako mehanično spretnost, pa ni več preudarjajoče. Ta vrsta delovanja pa se kaže ob koncu pouka. Vzemimo n. pr. pisanje. Kako nespretni smo izpočetka! Stokrat preudarimo, preden zapišemo enkrat! Ko smo pa zadobili potom mnogokratne obnovitve nekako mehanično spretnost, pa lahko pišemo venomer naprej, do da bi nam bilo treba preudarjati, kako boino naredili to ali ono črto. In tudi pri drugih delovanjih je tako ali pa vsaj podobno. Vplivanje živčevja na možgane se vrši najbrže potom tipanja. Saj ravno tip je razvit po vsem človeškem telesu. Toda kako zbudi to vplivanje občutke teže, toplote itd. in pa glasu, svetlobe itd, pa še ni povsem jasno. Povsem jasno še tudi ni delovanje mišic. Vemo, da se vrši deloTanje mišic potom njih krčenja in iztegovanja, toda moči, ki jih krči in izteguje, ne poznamo. Mnenje, da je ta mo6 podobna elektriki ali da je celo elektrika sama, ni povsem ueopravičeno. Zivčevje je jako dovzetno. Ta dovzetnost je podedljiva. Zaraditega se razume, da je dovzetnost različna. Pri nekaterih je jako, pri nekaterih samo srednje in pri nekaterih prav malo ra&vita. In razvitek živ6eyne dovzetnosti je takozrana nadarjenost. (Dalje.)