Razne novice. Duhovnlška vest. C. kr. vojni nadkurat č. g. Jakob Tajek je imenovan za vo,j,nega superiora v Inomostu. 0 č. g.. kuratu dr. Jehartu smo zvedeli, da ie zadnjikrat pjsal štarišem dne 27. julija 1915, katero pismo so dnbiA stariši koncem mesca avgusta. Od tega 8asa naprej še ni od njega ali o njem nikakega poročila. Skupno obiiajilo vseh ct-ok po ceH Avstriji. Zadnja konlerenca avštrijskih škofov je baje sklenila, da naj na božični praznik pnstopjo k: sv. obhatkti vsi otroci. Obhajilo naj dai*ujejn za cOsavja, armado in zmagovit mir. Odllkovani usmiljeni bratie v Grailcu. S častnim znakom 2. razreda z voulim okraskom sta odlikovana za zasluge pri Rude-čem križu dr. Ansgar Honigmann, provinci>l in p. Bernardin Frois. S srebrno častno kolajno z vojnian okraskom sj odlikovani: o. Pavel Bcrger, podpricr; o. CiTil Vrana, redovni duhovnik in lekarirar o. Rupert Sulma'1. Z bronPiSio častno kolajno z vojnim okraskom so odlikovani sledečibratje: Anton Dčiller, Teolil Brar.dtner, Avgu.Štin Frois, Franc Sales Hahn, Viktor Hromy, Kal'st Rahle, Bruno Lichtenegger, Maks Gobec, MihaelHarting, Bogomir Osojnik, Fr. Xaver Zaman, Hero imKrižan. Jožef Majcen, Leo Galler, PiusGever, Naprleon Leitner, Sebast. Prufi. — Od z-ačetka vojske do dosedaj se je zdravilo v bolnišnici usmilje Ll bi-alov v Gradcu 1824 vojakov raznih narodnosti in veroizpovedanj. Po smrtl odlikovan. Ferdinand Kovačifi, učitclj v Selnici ob Dravi, ki je padel junaške smrti na bojišču za cesarja in doraovino, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križoem na fraku hrabrostne kolajne. Slava padlemu junaiškemu slovenskemu ufitelju! * Odlikovani so btli naslednji pionjirji: Franc Kov«|5, vodja iz Plalninie; 'Franc SLepeo iz. Slov;. Gradca; Anton Rofinik, iz Mozirja; Mihael Merfkuž iz St. Lovrenca na Dria^. poliu; I^an Goi1',anec iz Radeč; Anton Zupanc iz Zida.nega mosta; Josip Volfianšek iz Artič; Anton Pelikau iz Gorice; Anton Seiih iz Konjic. Vsi so dobili spebrne kolajne II. razreda. Vsi odlikovanci so Slovieinci, * Zlat nauk. Zadnji »Domoljub" kliče: Treznost, treznost, treznost! Ni mogoče dopovedati, kako je to velikega pomena. Naša treznost, naša prihodnost! Slovenci bomo^ če bomo trezni. Po vojski se bo zafiela z vso silo gospodarteka in narodna tekma. In tisti se bo obdržal, tisti bo naibolj na vrhu, ki bo najbolj {.riden, najj,bolj delaven in podjeten, pa najbolje frezen. Tirezen narod je zdrav, je. brihten, je gibčen. KJer se pije, tam ni veselja za, dela, ni razsodnosti, ni moči. To smo sicer že večkrat povedali, a moramo še, ker nekateri kar ne verjamejio. Dtugi narodi pa to ne le verjaime^o, ampak vedno in se s treznostjo pripravi^ijo na veliko prihodnost. Zlasti še čas vojske gotovo ni čas za popivanje. iToliko resnobe bi moral imeti pa6 vsak: ko naSi ljudje jb bojišfeih trpe in krvave, se tvendar ne spodobi, da bi se drugi doma zalivali in opijali Bogu v nečast in nam vsem v sramioto. Ali se še spominjate, kaj nam je zabrusil Nemec Miler v obraz, da smo Slovenci od žganja že bebasti? To je grda laž, a naibolje jo bomo' ovrgli, 6e bomo kar najbolj trezni! * Slovenski topnlčar]! pišejo Viktor. Emanuelu. Slovengki topničarji nara pišejo s koroške. bojne 6rte: Veseli smo slovenski topni&arji, ko tukajnajitalijanskokoroški meji tako srečnoi odbijamo izdajskega Laha. Mi smo mu poslali sledečo pismo: Izdajskli zavezniki! Britve, škarje ste brusili po naši slovensld domovini, dežnike stare popravljali, zraven lase pobirali. Vsak polentar je z'.dar, pri nas dobil je lep denar. Pri nas prav dobro ste živeli, v avstro-ogrski deželi. Sedaj j.h bije plat zvona, Taljan boš moral bit' doma, Artileristi smo in pokazati Ti čemo, da slovenska kri je gorka kri, ki nikol' ne sfali. Viktor Emanuel, Tebi pa povemo, da v deželo Tvojo gremo. S Teboj stari še račun imamo; dobro zdaj ga poralvnamo. Skrbeli tomo, da poplačaS nam dolgove, prRdno boŠ napravil nove. To Ti pi&ejo slovenski topničarji Franc Cerov&ek iz Šmarja, predtopničar, m topnifiarji: Jožei Štampar iz Ja§trebec, Ignac Kšela, Janez Vertel, Jožel Barlič, Jakob Cvahte, Ivan Anšič in Jožef Egartner. * Voiakl žellio vesfil Božič! Ker nam v tem bo):inem gromu ni mogoče, osebno izrofiiti vošftila in Častitke ob priložnosti bližajočih se praznikov in se raldovRjti v krogu domačinov, znancev in prijateljev, zato želimo podpisani z obali modrega .ladranskega mor> vsem čitatel^ein priljubljenega ,,,|Slovenskega Goscodarja" ter znanoem in prijateljem vesele božifine praznike in srečno Novo leto! — J'aiTiez Lasbaiier iz Selišč pri Sv. Juriju ob S6a;vnici; Vincenc Kramer, doma iz Ruš pri Petrovčah; Matija Cmerekar iz VoržGižt. * Nalaiadno preblranje letiirikov 1865 do 1897. Uhe 27., 28., 29. in 30. (6e bo brezpogo]no potrebno tudi dne '15.) decerabra t. 1. ši bo \ršilo na'kna'dno prebiraniie 6rnov:o.:nišikih zavieizalacev pojstnih letnikov 1865" do vštevše^a rojfftnega letuika 1897 in sicer pri domobrainskih dopolnilnih Otkr^jnih poveljst^ih Celje, Matribor in Gradec. K tem naknadnim prebiranjam morajo priti vsi tisti čirnov/Ojniški zavezanci zgoraj oznaftenih letnikov, ki še niso bili dosedaj pri nobemem 6rfiio\>ojni,šik;e(m pretjirar^u. Izvzeti so tisti, katerim svoj čas, ko so prišli v po^tev njihovi nabor. ni latniki, ni bilo tpebai pritl k .ptnebfranju. Kraj, dam in ura teh naknadnih prebiranp se bo posebič naznanilo. Crnovojniški zaviezaneo mora prinesti seboj Crnovojniško izkaznico. Crnovojniški zavezianoi, ki prideio na prebiranje, imajo pra^ico do proste vožnje po železnici (izvzeti so brzovlaki), 6e se izkažejo s črnovojniš|kimi izka^znicami. Ci[novo}niški zavezanci, ki bodo spoznani pri teti prebiraniih sposjbnim za orožje., bodo morali nastopiti vojaško službo v tieku 48 ur po preteku dneva, ko so bili potrjeni v vojake. * Važno za svojjce padllh ali pogrešanih vojakov. Pod tem zagla;\(|em smo prir.esli pred kratkim v naš&m listu navodilo. kaikjo j,e. prositi za civilnc oblekie it'd. padlih ali pogreSanih vo.]ai':ov pri c. kr. ^rnoviojniški ekspozituri v Celju. Kakor se nam poroča, ,je imelo to navodilo lepe uspehe, vendar se je mnogokrat tudi napafino razumelo. Zmvadi tega smo napro?i3ni, še enkrat nagla&ati, da so pri omenjeni ekspozituri shranjeni le predmeti onih vojakov, ki so odišli v vojsko s peto, šesto, sedmo in osmo stotnijo c. kr. 26. domobranskega pešpolka, ali so odrinili v CeLie k druei nprlome^tni" stotniji te^a pe^olka, ali onih Crnovojnikov, ki so bili v Gelju prideljeni k drugi stotniji 29. maršfcaitaliona, S. stotniji 1'53. maršhat. ;i)i k 13,, 14. 15. in 16. stotniji 20. ftrnovoiniškegi pešpolka. Svojci vojakov, ki niso spp/iali k naštetim krdelom, ne dobe pri imenovani ekspozituri oblek', aimpa,"c se mora,io obrniti s s\?ojimi profnjami na nudomestna krdela Onih polkov in v ti&ti kraj, kamor so i-ojaki v po&etku vojsfce odrinili, ali kjer &o služili. Krompir za seme. Kakor znano, je doloCilo ministrstvo najvišje cene za krompir. Poljedelsko ministrstvo pa sedaj razglaša, da se sme krompir prvo- vrstne kakovosti, nameujen za seme, prodajati po vi-» šji, nego uradno določeni najvišji ceni. Ce se hoče prodajati krompir prvovrstne kakovosti, namenjen za seme, po višji, nego uradno določeni najvišji ceni, je treba posebnega tozadev^nega dovoljenja' poljdelske-. ga ministrstva. Tozadevne prošn]e, naslovljene na c. kr, poljedelsko ministrstvo, se morajo vložiti na c.. kr. ppeskuševalni urad za semena, Dunaj, ll^ Lagerhausstrasse. V teb. prošnjah mora biti navedeno ime in bivališče dotičnika, množina semenskega krompirja, namenjenega za prodajo, ter ime in vrsla krompirja. Za krompir drugovrstne kakovosti, namenjen za seme, se sme zuhtevati pri prodaji 3 K za 100 kg več, kakor so uradno dolofiene najvlSje oene, toda le z izrecnim dovoljenjem c. kr. Kmetijske družbe v Gradcu. V tozadevni prošnji mora biti islotako navedeno ime in bivališče prodajalčevo, množina krompirja, namenjenega za prodajo za seme po višji nego uradno določenl oeni. Opozarja se, da se krompir za seme ne sme prodajati po višji, nego uradno določeni najvišjii ceni, ,d°kler ni dotičnik dobil tozadevnega uradnega dovoljenja. * Kromplr na mariborjskem trgu. Kjnetje, ki pripeljejo krompir na mariiborski trg, se pritožujejo,da jim ga mesto kratkomalo odvzame in plača po določeni ceni. Mi smo se o tej zadevi poučili in izvedeli, da je sicer dovoljeno voziti kromwr na mariborski trg in ga prodajati po določeni ceni, zaj sedaj 12 K 50 v 100 kg. Mesto pa ima glasom namestniškega odloka pravico, da krompir na trgu pokupi. Prisilno se pa sme krompir le tedaj odvzeti, ako z'aihteva prodajalec zanj višjo ceno, kot je uradno določena. Stvar je torej sledeča: , Ti smeš krompir svobodno pripeljati na mariborski trg in ga smeš prodajati za gorej omenjeno ceno vsakemu, kdor ga želi. Ako, pa mesto (odbor za preskrbo z živili.) zahteva kronipir za se, moraS mu ga dati za dolofieno ceno 12 K 50 v. — Ako želiš krompir kiakemu sorodniku aJi' pa znancu poslati izven miairiborskega okraja, moraš prositi za potrebno izvozno dovoljenje na okrajnera glavarstvu, katero ima odslej edino pravico, dajati taikja dovoljenja. Mestni magistral, kateri je dosedaj dajal tukaj dovoljenje, mora sedaj sarao potrditi izvozno dovoljenje. * Kmečke pritožbe glede cen žltu, moki in otrobom. V seji osrednjega odbora štajerske c. kr. Kmetijske družbe v torek, dne 14, decembra, se j,e sprejel sledeči predlog dr. Verstoviška: C. kr. Kmet. družba naj v posebni vlogi opozori cesarsko namestnijo na fcmečke pritožbe glede rekviriranega žita rn razlike v cenah med prodanim žitom in kupljeno moko ter otrobami. Tako n. pr. morajo poljedelci v krajih, ki so od prometa bolj oddaljeni, otrobe plačati po 26 do 28 K za 100 kg, med tem ko morajo ječmen, ki se da rabiti tudi za kruh, oddati mnogo ceneje \ojn(H' žitno-prometnemu zavodu. Poljedelci so s tem posebno oškodovaini, ko morajo moko skioro za dvakrat višjo ceno. nakupiti, Ce dajo kmetje saimi zrnje v mlin, plačajo samo okrog 2 K kot plačilo za to, da se ztnelje 100 kg žita. Na ta naftin znaša razlika med žitom in moko, ki jo mora sedaj kmet kupiti, skoro 100%. Cesarska namestnija se poziva, da potrebno ukrene, da se ta velika razlika, med žitnimi vrstami in mlinskimi izdelki odpravi. * Nadzorovanie skladlšč za moko ln žito. Od več strani se je izražala bojazen, da se bo moka in žito, ki je nakopifteno pio skladiščih, radi vlažnosti pokvarilo, in splesnilo. Da ae prepreči ogromna škoda, je slovenski deželni odbornik dr. Verstoivšek v seji osredlnjega odbora štajerske c, kr, Kmetijske družbe dne 14. t. m. stavil predlog, v. katerem se cesarska namestnija nujno poziva, naj odKedi strogo in vestno nadzorstvo nad skladišči, v katerih je nakopi5ena moka, žito in sploh vsa druga živila. Skrbeti se mora, da ae itak skromne zaloge živil ne. bodo por kvarile. * Skrb za semensko iaro žito. Na predlog ospednjega odbornika dr. Kiarol Verstovška je osrednji odfor c. kr. štajersk« Kmietijske družbe v seji dne 14. t. m. sklenil se obrniti do c. kr. namestaije s. prošnjo, da bi se žetvene komisarje pozvalo, naj izdelajo natančna in zanesljiva poroSila, koliko ozimnega žita se je v posameznih okrajih v resnici posejalo. CesaPska namestnija naj že sedaj vse potrebno^ ukrene, da se bo na podlagi poročil žetvenih: komisarjev skrbelo povsod za to, da se vseje sppmladi dovolj jarega žita. Posebno se naj že sedaj skrbi za naLTavo semensklega j'arega žita. Ob enera pa se naj tudi potrebno ukrene, da se bo spomladi odpomoglo velikemu pomanjkanju delaiV&kiih moči na deželi, osobito glede dela na polju. * Sejjanje ozimne. Zadnje dni so po naših krajih posejali izredno mnogo p&eniee, je&mena in deloma tudi rži. Nekateri so zjutraj zgodaj šli celo s svetilko na njivo, zvefier pa so delali pri mesečnem sv!iiu. Tako skrbi naše vrlo sloviansko kmeftko ljudstvo. (ia bi se prihodnje leto pridetalo za ljudstvo in armado dovolj žita. * Pozno sejanie zimskega žita. Kmet-strokovnjak iz gornjeradgjonskega okraja nam piže: V Var šem listu je Mlo vpraišanje o sejanju zimskegja, žita sedaj v pozni jeseni. Nato velja lcrateik odgovor: Koder se ga poprej ni moglo izvršiti, je tudi sedaj dottro. Pisec teh vrst ima skušnjo. Že pred 40 leti sem rž posejal na kvaitrno sredo iv ativentu, ker je bilo tako ugodno vreme, kakor sedaj, a je bilo prav: rodno. Imamo posestnikai v naši občini, ki je pred nekaj leti na pametovo ali na dan nediolžnih otročičev pšenico sejal in je bila prav lepa. Pisec teh vrst je lefos zimski ječmen sejal v začetku mesca sušca in je bil roden. Le to je pri pozni setvi,, da krokarji ranogo zrnja poberejo in je potem redko. Najbolje je sevcda, 6e hitro sneg zapade, da pod snegom izklije. Tukaj pri nas še več posestnikov sedaj pšenico seje. A da bi se pšenico namakalo in potem ne sejalo, je nesmisel. * Seite lan in konoplio! Stajersko namestnižtv. razgla&a: Ker ]e v*sled vojne odrezana naša država od dovoza bombaževiive iz inozemstva, -zlastti iz Amerike, je nastala nujna pot.reba, da se po možnosti nadomešča bornbaževina s snovi, ki jih je možno pridelovati v lastni domovini. Te snori go v prvl vrsti lan i,n konoplja, Da se v pruiodnjem letu zasigura po možnosti posejainje polja z lanoni in konopljami, je vojno rainistrstvo odredilo, da se bo v to svrho oddajalo službe prosto m,oštvo, invalidi, vojni ujetnik1! ter vojaŠKi delavski oddelki na pomo6 poljedeloem, ki bobo sejali lan in konopljo. Tozadev.na ob.Ogtila. so žs pneiele razne poljedelskie zadruge. * Promet s svinjsko mastjo, špebom in mesoni. Dunajski uradni list ,,!Wiener Zei.tungu prinaša dne 14. decembra ministrskto odredbo glede prometa s svinjsko mastjo, apehom in svinjskim mesom. — Podrobna določila te odredbe nam še niso znana. . Ko jih dobimo, bomo objavili. * Zopetno zvišanje cen za poljedelske strojc. Pnspdfii so /n Mle trikrat zvi&'ne oene za -poljedelske stroje. iToda to trikratno zvišanje cen z-\ pol'io clelg'k,e stroje še ni zadocittovdlo raziAm tov;>.rna.r.;em za izd>elovanje raznega poljskega orodja, marveč so skifcnili, dia z rovim letom ^ ov.'i 74 \ H> oene za poljedelskie stroje iii sioer z'a c,elih 20 odst; t\ov. Tudi v tem oziru bi bilo potrebno, da bi vla&i- na^.avila najvišje oene! * HraelJ. Tudi y pnetečenem tednu ni bilo gledo hmeljskih oen na hmieljskem tr,gu v Zalcu nobene bistvene spremembe, Glede tmjega hmelja tudi ni a-> znaimovatl ksf.e večje spr-eniemvbe. Nemški Rivov^,"narji so kupili eden vagon Stajeiiskaga hmelja za ceno 5i5 kron za 50 kilogTarao\\. Po ogrskem hmelju ni niti najmanjšega popraševanjai. Iz raznih ok-olšfiin se sklepa, da utegne postati v najkrfir?i3m ftas-u popnaševanje po štajerskem hmelju nekoliko živalniejše kakor je bilo riosedaj. Dopisi. * Maribor. Po mestu se je zadnji čas govorilo, da donašalci mlelja istega ne bbdo v.eč smeli prinar šati v zasetJne hiše, ampa.k da se bo smelo mleko prodajati edino mestu, ki bo dovolilo, da se sme mleko rabiti samo za otroke, ki so stari pod tremi leti» Vse te v.esti so neresnične. 'Mleko se isme svobodiiio donašati v mestu komurkoli in se tu'di prosto rabiti. * Maribor. V seji komisije, ki nadzoruje cene za, živila v Maritorii in okraju, s-e je dne 1.5. t. m. sklenilo, da se bodo odslej dolofiile za špeh na mariborskem trgu iste cene kot v Ptuju-, Kakor zn(ano. so bile dosedaj cene za špeh v Ptuj.u vedno za 1 K višije kot v Mariboru. * Jarenina. Karl Roj, doma \x Jarenine, ki služi pri domačem deželnobr^mbnem pešpolku, je bil odlikovan z bronas"to hrabrostno svetinjo na belo-rudečem traku. Roj je bil potem še po&ebej pohvaljen od samega pppstolona»slednika Karla Franca. Jožefa. ki je še govoril ž niim nekaj besed v slovenskem jeziku. Roj je bil dosedaj neprestano v vojski pn^ti Italiji in sicer od zafietka jdo dne 2. decembra. Sedaj se zdravi v Celju v bolnišnici. * Jarenlna. Jakob Kocbek je pisal svojim starišem. iz Sibirije, 'da je š« živ* in zdrav. Bil je jn.06110 ranjen. Ujet je že 13 mescev. Imeli smo ga že med mrtvimi, ker ni bilo nobenega glvsu od njega. Veselje, da se je Ja.kob zopet oglasil, je nepopisno. * Št. IIJ v Slov. gor. Dne 7. decembto smo tu pokopali posestnika Andreja Pak iz Cirknice. Rajni je bil vedno naS zvest voliltfc. N. v m. p.! *' Sv. Krlž na,d Mrr^rrom. Anton Ver,ern"ic pi§e č. g. župniku z italijanstfega bojišča: Nazna.nim Vam, da sem od 25. oklol-Ta na hojndm polju. Tuki-ij f=!e prav dobro zabaivamo s polent'irji. Zdrav sem tudi hvala Boftu in ariji. T)a bi le ' k,malu kc/iec bil. Tukaj je sn&g ii hud mraz, Na tuka,;šn!i postojn.nlvi smo vefiinoma Slovienci; vsi smo koraižni in do!,re volje. Prosim, pošljite kaj novje o'd Sv. Križa. *Hoče. PrejSnH ",e(ten i« umrla iz'-^rodnn pridna in pobožna Micika Repnik. Njeno življenje je bilo živ vzglfid vseni dru<iini. Ua je bila rafna Micika pes pril.jiibl.iena, je bil dokaz lep p^-jrebi, katerega se je udeležila tudi šolska mladina ppd vcxMvom g. učiteijev. ^aHujofijm stari?Jam iznekaano naše so?alje! * Slov. Bistrlca. Tukaj govorijo ivekateri meščani, da smejo kmetje zalitevati za eno jajce samo Ip v, druga^e jih bodo naznajiili sodniji radi navijanja cen. Opozarjamo kmete, da so določeiive' za eelo Spodi:ijs&tajersko enotne oene. Po teli, od oblasti doIo5enih cenali smejo kmetje zahtevati za 16 jajc 2 K, torej za eno jajce dvanajst in- pol \!!aarja ali za 2 jajci 25 vinarjev. Opoziar;amo na aeme, ki jih prioboujemo na zadnji strani in ki veljajo za celi SloviCiiski Štajier. 1 Laporie, Pri Sv. Antonu na Arlbergu na Tirolskem jo dne 26. novembra umrla 'M. Rober, mati Jožefa Rober, vrtnarja v hotelu ,,Post" ppi Sv. Antonu. Rajna je bila šele tri tedne pri stvojem sinu, kamor si je vedno želela. Rajna je bila rojena 1. 1849 v Hošnici. Svetila ji vefina luč! flošnlca pri Slov. Bistrici. Dne 25. novemlira je poginil pes gostilnifiarja Štefana Urlep na Križn. Vrhu, občiij.a Ho&nica. Pri psu, katerega je dne 12. novemtra vgr.znil nek žemljiflastobarvni,, srednjevelik stekel pes, se je dokazala utemeljena sumnja stekline. Neznani, stekli pes je bržkone isti, ki je.dne 13, novembra došel v Slov. Bistrico in v Sp. Novovas i.n bil usmrčen. Okjrajno glavarstvo je naročilo obžinam slovenjebistriš.kega okraiia, da se strogo nadzoruje, ali se povsod upošteva ottrejene predpise 0 V,asjem zaporu. * Sv. Bcnedlkt v Slov. gor. Anton Žlaber, tukajšnji sedlar, s przemislsko hrabro posadkb ujet in odveden na Rusko, piše iz Taškenta v Turkestanu svoji ženi: ,,Ljuba žena! Pisil sem ti že iz tegakrar ja 1 ,arkratj ali odgovora še doseda^ nisem dobil. Zelo radoveden sem, kako je še kaj s teboj in z otroci. Ste še zdravi vsi? Hvala Bpgu, jaz sem še pri polnem zdravju, anipak popdlnoma brez tovarišev. Prisrčne pozdrave na tebe, otroke in na vse domače in znance. Tvoj Anton." Do()isnica nosi datum 12. septembra od njegove roke in tukaišn]i poštni datum 25. novembra. * Sv. Bolfenk v Slo.'. gor. V kratkem času je tukaj že drugikrat izbruhnil ogenj. Nedavno je gorelo v Lneifiu pri Ceh-u,.,pra.vijovda ,1© neldlo po neprevidnosti ::.itrosil ogenj. Predzadnjo nefleljo pa je ravno o oldne gorelo pri Krambergerju v Trnovcih. Zažgali so otroci, Naijhu;.še pa je, da so zgoreli vsi pol.ski jridelki, vsa krnia, vsi ivozovi; rešili so edilio živir.o. / * Sv. B)lfenk v glov.-gor. Na& rojak. gospod Jar.ko Firbas., ki se naliaja že rtd začetka vojske na ruskem Lvijišču, je bil povišan v pivj orščaka in odlikovan s 'srebrno hrnbrosti 0 kolajno. * SrodlSče. Dekliška Z\'eza ima v nedeljo, dne 19, t. m., poDcldne po vefer",ioah, svoi obfni /.bor. Med diugim boste slišali, kako je prišel prej že Jik» ^.-.lo cenjer.ii ,.naš dom" po vojni do veliave. Dekleta, pridite, da okusite, kako dobro in prijetno je, da tudi v sedanjih. t^lali fasih. i?e.sti:e prebivajp skupaj! * Vufbcrg. Naš. yr| fa.nt, I.eo^oldi Krojzl, je bil nn svo" "cod d: e 1.". iioveiTibrai ranjen na italijans" em hojišeu. Eno kVog"© ^e d^kl v Levo rc!čo in eno v levo no.ro. Tretia ie prišla v prsa. Toda n^a prsih je imel veliko svetinjioo brezmad^ž.^.^ga spočet> Marijlr.ega, Ravi:O v to svetinjico je udar'1!. krogla in ]o ]& skrivfla, toda raprej ni šla-.Torej svetinjica. mu je reš.ila življenje, Zdaj se zdra\l"v Ljubl'ani. Zel.mo mu skorajšnje;ta ozdravljenja! „ * Sv. Martin pri Vurbergu. Za kotiličke za kuhanje faja in kave za vojake ob ironti je jiabral v obfSnah Sv. l&aTtin, Cifitenci in Spodn;(i Dnplek naduči'jlj gi Osellnan 50 K. Za podmorski čoln pa 16 K. Kakor se iz teh darov vidi, kmečko ljudstvo r.trlo žrtvuje za voja.ke, W se borijo zo* brambo domovine. Bog naj plati vsem darovalcem! * Gornja Hudinia pri Celju. Pionir Stelan Planinšek piše ž bojišča, da je &e zdrav, da se mu dobro godi. Ceravno je šele 18 let star, vendar je post"!1. že cel junak, da se Rusov prav nič ne boji. V pismu i:a s\o'e doma^e pravi Štefan, da čeravno se mu na boišču dobro godi, vendar &e mu bo . zdelo, ko bo prišel v doma&i slovenski svet nazaj, da se prišel v sveti ra', - Llubnov Savinjski dolini. ,'Tukajšnji Mohorjani so dsrovali za Slovensko Stpažo znesek >'6 K. Hvala lepa! Slovenigradec. Dhe 8. deoeinbra t. 1. ]e umrla Marija Drofenik, mati tukajšnjega na^dolicijala Jurija Drofenik, 65. letu svoje starosti, Velen'e. Dne 8. t,.pi. je umrla tukiajlšnja posestnicn Josipina Skaza y starosti 67 let. Hraistulk. N:idporoS:nk Brui o i Diermayer, doma iz HrastaikU, se je poročil z Avgutto Wannut iz Ci«l.a. . - * Rajhenburg. Pred praznikom Mar. brezmadežnega Spočetja smo imeli tridnevno pobožnost, ki so jo \olili oo. lazaristi iz Celja. Vsaki tlan sta bila po dva času primerna nagoirorl, spovedovalo se je ob vsaki uri, takc da smo doaegli nad 3000 sv. obbajil. Ker je bilo vreme zelo ug(xlno, so ljudje med dnevom imoli manj časa, biti pri iia;"Ov!(Ma.iiiii pobožnostili. Praz.iik Marijin«ga brezmricležnega. Spočetja je privabil v r.ašo lepo cerkev ljudi iz bližnjih in daljnjih krajev. Pri pontifikalni maSi, katero je služil preč. g. J. B;)a,lle, opat samo.stana trapistov, se je izvajala latinska maša. Cela jiobožnost se je končala z nagovorom Dekliški Marijini družbi, ki Steje z novosprejetinii (!(i 61anicami zdaj 650 udov. V Masijino družbo pristopajo z velikim veseljem leto za letom ,vse dobre deklice iz naSe fare, uekaj jih je bilo sprejetih eelo iz- Koprivnice in daljnjega Zabukovja. Kakor hitro pa se v omenjenih župnijah usta.novijo lastne drnžbe, bodo med njihovimi prvimi flanicami družbenice, ki so zaftasno sprejote v nažo družbo. Le ne- kaj deklet iz trga nima smisla, oziromai veseljai d<J Marijine družbe, so tudi take, ki zabranjujeja (Ovarišicam pristop, pa le rade prihajajo k naukoirf ob shodih, Ce iz pravega namena, ne vemo, pa vsa) upamo. Iz dosedanjih izkušenj vrdimo le eno, da se dekliška Marijina družba razvija leto za letom vedno lepše. • Brežlce ob Savi. Brežiška podružnica RudeCega križa je darovala za pospieševanje avstrijske pomožne akcije za bolgarski Rudeči križ 500 K iz društvenih sredstev.  * Tišina na Ogrskem. V rusklein ujetniStvu Te umrl grol Batj(any Ttomaž, stotaik pri domobranskiih liuzarih, brat tukajšnjfiga velepoaestii3fa grofa Batjanyja Sigismu.nda. * Upokllc 44—46Ietnlh pod orožje. Dunajski list ,,Zeit" piše, da bodo za vojaško, oziroma za črnovojnilško službo za sposobine spoznani 44—461etni upoklicani pod orožje okrog 15. januarja 1916.