M eteIko V slovenskem slovstvu. 8. Slomšek (r. 1800, u. 1862) je bil v Celovcu bogoslovec, I. 1824 že duhoven, in je na prošnjo semeniškega ravnatelja bogoslovcem razlagali jel slovensko slovnico. Sam ves goreč je živo vnemal slovenščino v svojih tovarših (cf. Beseda Slomšeku v spomin, govor. Kosar, 1862). Slišati o novi slovnici Ijubljanski, poprosi Mettlkota, da mu sproti pošilja tiskane pole, kakor so prihajale na svetlo. Ko dobi perve tri, jih pokaže tudi Jarniku, in na to pošlje spisovatelju naslednje (nemško) pismo: ,,Prečastiti Gospod! Resnična Ijubezen zediova blage serca, opravičuje njih početje ter odvračuje razžaljenje. Xa to in na Vraše privoljenje se prederznem Vam . . . izreči svojo prav ponižno hvalo za tako prijazno mi poslane pole nove slovnice, iz kterih sem se tolikanj naučil in v svojem če prav še majhnem delovanji tudi učil, da bi tako skupno ravnali si pot k dušni oliki ljubljenih Slovencev. Xe zamerite, . . . da seiu perve tri pole poslal iskreneoiu slovanskeDiu rodoljubu g. Jarniku, kteri je nieni že marsikaj prijateljsko razodel, ker jih je le tako želel. Jako se jili je oveselil, in pisal oii o njili to-le: ,,\ate nazaj tri nii dobrotuo pokazane pole naj novejše slovnice kranjske, z nekterimi opombaoii o pričetcm delu. Sicer bi, dokler še ni vsa na sveflobi, ne smel govoriti o njej, ker pred ,,prodiit in lucem" še ni ,,jnris publici*; vendar če mislite, da gospod spisovatelja ne bo žalilo, ako mu človek pri nadaljevanji dobro osnovanega dela z nekterirtii opazkami o koro.škeui razrečji in njegovioii razlikami pripomore, da bolj na tanko spozna vse narečje slovensko (\se ve, da Štajarci tudi to storite), bi me pač veselilo razodevati mu tako svoje misli. Xaj se uii naglica moja ne očita; v čislih mi je le dobra reč, in po pomenkih se razširja veči luč. Upam, delo bode izverstno, in slovnica nied vsemi dosedanjimi za rabo naj bolja. Bog hotel, da bi Jugoslovani vsi spoznali to dobroto ter jo sprejeli! Velik korak bi storili tako v napredovanji. Dobički, ki se nara iz tega utegnejo izvirati, so preočitni in preveliki, da bi jih misleči Ijudje raogli zaoietovati in zanikovati". Kako všeč je Jarniku vse to, spričuje njegovo prizadevanje prilastiti si koj novo pisavo, kar kaže v pridjani pesmi. Ker je izreka tako različna, bomo vnanji storili pač marsiktero napako še, dokler se popolnoma privadimo. Pesem ,,Ostrovica" je namenil v slovenski časopis, o kterem mi je, ko sem bil v Ljubljani, pripovedoval moj nekdanji častivredni součenec g. Burger, kterega pa vcdno še čakamo. Ko sva bila pervikrat skupaj z g. Jarnikom in sem mu pravil o časniku ter ga prosil, naj iudi on po svoje pomaga, je ves vesel obetal ter velel ljubljanskim rodoljubom slovanskim povedati, da je pred nekaj letiže to svojo željo razodel bil čast. g. prof. J. Zupanu, naj se vstanovi tak slovenski časopis. Sicer mi je g. Stupica v svojem poslednjem pismu poderl skor vse upanje, da vzide nani časnik; posljem Vam vendar te dve pesmi, po Vaši želji in po svoji obljubi, pa si naj izprosim za to tudi ,,Krajnas dona gratis data". Ako vendar časnik vzide, dopisovala bi vanj po moči skoraj tcr sprejemala ga tudi Koroška in Stajarska. Ko bi naša učilnica imela slovensko stolico, kako naglo bi doslej radovoljno le napol storjeno po postavi razcvetlo se popolnoma; pa vesel sem, da reči noorem: storil sem jaz svoje. Tudi natihooia vsejano gorčično zernce vzraste lahko veliko drevo. Veseli me, da morem poznati Ijubljene in blage likarje Slovinje ter vdeleževati se njihovih del. Po lej hvale vredni slovnici je tedaj našemu narečju postavljeno dno, vendar pogrešamo zeld pripravnega slo- varja, da moremo zidati više. 0 da bi že saj Krajne pismarji lotili se velikega dela, »naj de začno zidarji, Korosci pa Stajarci bomo strežači". Prosim, da mi pošiljate tudi prihodnje pole, dokler bode slovnica dodelana, se izve cena in je dobimo lahko več. Smeuio li na svoje vprašanja prositi razjasnjenja, in smem li jaz od Vfas nadjati se odgovora? — Gosp. Jarnik se Vam ponižno priporoča; tako tudi jaz č. g. Zalokarju, Strelu, in Vam, preč. gospod! Vas prepokorni sluga Anton Slomšek duhoven. 9. Jarnik (r. 1784, u. 1844), ki se prav imenuje ^koroški Vodnik", je bil iskren Slovan. Od Slomšeka dobi perve tri pole nove Metelkove slovnice, pozneje tudi druge, ter spiše o njih nektere prav znauienite jezikoslovne opazke. — Simek (r. na Štajarskem 1. 1748, u. na Českem redovnik 1798) je sprožil misel, naj se sostavi vzajemna ali primerjoča slovnica slovanska; ali Kopitar piše na to, da tako delo prej ni mogoče, dokler nimarao slovnic o posamesnih slovanskih narečjih gotovih. To se bo menda, pravi Jarnik (V riemški pisanih opazkah) spolnilo pri novi slovnici kranjski. Častitljivi g. pisatelj si je v zgled izbral naj večega mojstra, dela pa premišljeno sam po potrebab našega narečja in kaže posnemaje povsod vendar svojo izvirnost. Metelko je pisal v slovnici: ,,kranjske" čerke, izreko kranjskih pismen, naglas kranjskih besed in govori koj v začetku sim ter tje o dolenskih Kranjcih itd. Na to pravi Jarnik: ,,Le nerad pogrpšam na čelu iniena narodnega, ki ga namestuje deželno ime: Kranjsko; sicer bi se po istera pravu pisati mdglo: slovnica ss.ska ali saksonska, toskanska, isle de franciska, ne pa: nemška, italijanska, francoska. Da dolenski pa notranjski Kranjci čisteje govorijo, ta čast jim ostane, če tudi namesti posebnega imena sprejamejo obče ali splošnje. Kopitar sicer pravi: Hrovat pa Kranjec nočeta biti Slovenca (Windische). To naj že velja o priprostem človeku, ki je od nekdaj navajen klicati se po kraju ne po narodu, toda olikani ve ta razloček in se mu ogniti ne niore. Kadar nam napoči doba, postane kranjsko narečje za vesoljno slovensko lahko to, kar je saksonsko postalo za vesoljno nemško. Da je to mogoče, ni težko razumeti. Ne ob kraju kacega plemena, ampak v sredini njegovi se je olikalo vselej naj bolje in naj lepše narečje. To nam očitno spričuje zgodovina. Krajec inia velikrat po ptuji tvarini ožgano skorjo. Korošci se bomo po Kranjskem in spodnjetn Stajarskem vselej radi posvetovali v jezikovih receli, posebno v tistih, v kterih smo terpeli že kvar in zgubo. Nasproti imamo pa ee marsikaj, kar znamenito bode vsem sosedom". — Vidi se, da je vsled tega Metelko v naslednjih polah opuščal imenovanje kranj.sk«, in da jp pred ko ne ravno po tej opombi tiskal se slovnici naslov: nLehrgebaude der SIowenischen Spraclie ini Konigreiche Illvrien und in den benachbarten Provinzen".