PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI v
[ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO* IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
ŠTEV. (NO.) 13S
CHICAGO, ILL., TOREK, 21. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 21, 1943
LETNIK t VOL.) LIL
Nemci se umaknili iz Sardinije
ZAVEZNIKI NAPREDUJEJO PRI SALERNU
Zavezniški stan, Afrika. — V soboto in nedeljo so prihajala poročila, da so se italijanske čete na otoku Sardiniji uprle proti Nemcem in da so iste pognali iz otoka. Nemci so se umaknili na. otok Korziko, pravi poročilo. Nemci so imeli na Sardiniji tri velike letalske baze in več drugih važnih pozicij. Tako je Sardinija padla skoro brez vsakih žrtev.
Iz Korzike pa poročajo, da se je francosko prebivalstvo uprlo proti Nemškim okupatorjem in da v več krajih divjajo boji. Kakor Sicilija in Sardinija bo tudi Korzika najbrže kmalu v zavezniških rokah. S tem pa bodo za Nemce zgubljene vse važnejše pozicije v Sredozemlju.
Po silnih krvavih bojih, ki so trajali pri Salermu nad teden dni, je peta ameriška armada vzdržala in zadnje dni potisnila nemške čete v zaledje. Položaj se je za Zaveznike zdat-no izboljšal. Od juga je dospela osma angleška armada in s tem je zdaj ustvarjena dolga <
ju—sm,* itimi mi***. drvi . ;
ŽA VISOKO LETANJE
"Amerikanski Slovenec**
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI.
POSPESITE ZMAGO AMERIKE S KUPOVANJEM VOJNIH BONDOV!
amerikanski Slovenec
Ftgy/ICTOKY
^M nrrtt
KUPUJTE VOJNE BONDEI
fronta preko italijanske celine, ki bo dala Nemcem mnogo o-pravka. V zraku su Zavezniki v premoči. Angleške in ameriške bojne ladje bombardirajo Neapelj, ki bo postal vsak čas predmet splošnega zavezniškega napada. Zračni napadi na vojaške pozicije okrog Rima in drugih važnih mest se stalno nadaljujejo.
Maršal Badoglio se nahaja zdaj za zavezniško črto in pravijo, da ustvarja odpor proti Nemcem med Italijani. Italijanska kraljevska družina je deloma pobegnila v Švico in nekateri člani družine pa so v Siciliji. V severni Italiji so začeli Nemci izvajati nad italijanskim prebivalstvom teror, kakor v drugih zasedenih deželah.
NEMŠKI UMIK PRED m 1 RUSI IN DRUGE ZADEVE
Motkva, Rusija. — Ruske zmage nad Nemci se nadaljujejo na vsej fronti. Nemške čete so oddaljene od Kijeva samo še okrog 30 milj, od Smolenska nekaj nad 20 milj. Ruske armade so napredovale tekom tedna za več kakor 30 milj. Osvobodili
so nad 1200 vasi in mest med --
temi važno železniško križišče Krasnograd. Od važne ceste, ki začne pri Čemigovu in je uporabna v vsakem vremenu so samo še 3 milje, omenja poročilo. Ko bodo Rusi dosegli to točko, bo nemški umik iz južne Ukrajine prerezan. Zmagoslavne ruske armade prodirajo na vsej črti in Nemci nimajo uspeha, da bi jih zaustavili.
Ruski tisk v Moskvi se je zadnji teden bavil s slučaji po vojni. Med temi se množijo kritike proti Turčiji, češ, da je igrala v tej vojni doslejvjrtogo oportunista. Zavezniki jo zala-
gajo z orožjem in Turčija sama ima do miljon mož pod orožjem. Taka sila je nevarna za Rusijo, ker Rusija nima imperialističnih namenov. Kdo stoji za Turčijo in zakaj jo o-borožujejo, poprašuje ruski tisk. Rusija take politike ne bo tolerirala.
Politični opazovalci so mnenja, da bo^Rusija na prihodnjem sestanku, ki se ima vršiti med Anglijo, Ameriko in Rusijo zahtevala da se politično ozračje za povojno uredbo južne in osrednje Evrope razčistiti in položi na mizo čiste račune.
SVETA URA V SOLDIER ! FIELDU VELIK USPEH
»	- v	** i
——
Chicago, I1L — Sveta ura, ki se je vršila v nedeljo večer v Soldier Fieldu v imenu društva Najsvetejšega Imena, pod pokroviteljstvom chicašl^ega nadškofa prevzv. Samuela Stritcha, je potekla z največjim uspehom. Vhodi v obširen prostor Soldier Fielda so bili odprti že ob" 4. uri popoldne. Muzikalni in pevski program raznih kornih zborov se je začel še le po 6. uri. Sveta ura pa ob 8. uri zvečer. Toda ljudstva so začela prihajati v Soldier Field takoj po 4. uri. Bolj in bolj se je polnil obširni prostor in še pred 6. uro so bili sedeži že skoro vsi zasedeni. Poznejši došlici so se morali zadovoljiti s prostori v ozadju, mnogi pa niti noter niso mogli. Bilo je več kakor 125,000 ljudi.
Nadvse impozantna je bila procesija. Več, kakor 7000 ljudi se je iste udeležilo, nad 1000 vojakov in pomorščakov ter blizu do 1000 duhovnikov. V
procesiji so igrale godbe iz 16 katoliških višjih šol. Zadaj za duhovščino redovno in posvetno je hodil prevzvišeni nadškof. Veliki altar je bil umetno napravljen na severni strani, do katerega je vodilo 45 stopnic. Nad temi pa 60 čevljev visok altar na katerem je bila naslikana krasna 45 čevljev visoka podoba Blažene Device Marije. Krasna umetna razsvetljava je delala najboljši utis. Nekaj posebnega je bila živa slika rožnegavenca, ki ga je formiralo 2000 deklet iz višjih katoliških šol.
Sveta ura bi se imela vršiti že zadnjo nedeljo, ki je pa bila
•......—* — iiimui'.i.ti, i. - i «.	— ■	------
To j« noTi arm«dni "divji žrebec" (Mustang fighter), ki tudi ▼ največjih višinah nadkriljuje najboljša nazijska .letala in jih z lahkoto premaga, predvsem kadar je opremljen s posebnim Merlin gonilnim strojem, ki jih izdeluje Packard.
TAJNI OBISK RIMA OD DVEH AMERIŠKIH ČASTNIKOV
Alžir, Afrika. — Zakasnelo poročilo iz zavezniškega glavnega stana v Afriki poroča, da sta dva ameriška višja častnika brigadat-gcneral Maxwell Taylor in polkovnik Win. Gardiner tik pred napadom na Salerno [tajno obiskala Rim in Badogli-| jev glavni stan ter dobila važ-1 ne informacije o položaju v I-taliji. Napotila sta se iz Paler-me v Siciliji v malem motornem čolnu, ki ga je spremljala mala laška korveta. Ne daleč od Rima sta se tajno izkrcala v spremstvu italijanskih častni-; kov, ki so ju v posebnem avtomobilu vozili mimo nemških čet in straž. Po polnoči so se sestali z maršalmo Badoglijem, s katerim sta konferirala in dobila važne informacije glede sprememb in položaja v Italiji. Nato sta zopet odšla, kakor prišla, omenja poročilo. Proti jutru v isti noči se je začel napad na Salerno.
--o-
PRAVDA OKRCAVA AMERIŠKE POLITIKARJE
Moskva, Rusija. — Sovjetsko glasilo "Pravda" objavlja oster j Članek, v katerem povdarja, da kljub temu, da Združene države že nad 18 mesecev vodijo krvavo borbo proti skupnemu sovražniku, je nekaterim ameriških politikarjem domača po-j litika več, kakor pa to da bi pospeševali zmago. Pravda kaže na naše domače politične polemike med republikanci in de-, mokrati.
- 0-
VODSTVO PRAVOSLAVNE CERKVE PROTI IZDAJICAM RUSIJE
j
Moskva, Rusija. — Kongres pravoslavnih škofov v Rusiji, i ki se je vršil pred kratkim, je sprejel resolucijo, da se suspendira vse pravoslavne duho^ii-ke, ki so v tej borbi kjerkoli sodelovali in pomagali Nemcem. To velja tudi za unijatsko cerkev v Rusiji. (
radi slabega vremena zadnjo 'nedeljo prestavljena na to nedeljo. Izpadla in potekla je kar najsijajnejše in napravila na javnost mogočen utis.
J	-o-
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
KRIŽEM SVETA
—	Bern, Švica. — Lausanska Gazette piše, da se je na Ru-munskem začel širiti legar. Več sto ljudi je obolelo na legarju in vlada je ukas»l& v Bukarešti cepljenje pcoti legarju v vseh šolah, kakor tudi vsi državni uradniki in delavci po tovarnah se morajo dati cepiti proti ^nalezljivi bolezni.
—	Mexico City, Mehika. — Kakih 80 milg severno-zapad-no od tega mesta je napadlo avto bus kakih 12 maskiranih banditov na konjih. Petnajstim potnikom, ki so se vozili z bu-som so pobrali vso gotovino in zlatnino, ki so jo imeli pri sebi. Banditi so izginiji v gore.
—	London, Anglija. — Mornariški tajnik Zdr. držav Frank Knox se mudi že tretji dan v Angliji, kjer pregleduje ameriške baze, ladjedelniške poprav-ljalnice in skladišča zalog, ki jih vodijo in upravljajo Američani v Angliji. Glede ameriške mornarice je izjavil, da bo v moči in številu podvojena v letu 1944.
—	Alžir, Afrika. — Piloti, ki se vračajo iz zračnih napadov na Italijo omenjajo, da je mesto Salerno popolnoma v razvalinah. Skoro ni nobene hiše, ki bi imela cele šipe, pa tudi malo hiš in poslopij je, ki bi ne bila poškodovana. Razdejanje Sa-lerna priča, da je zavezniško orožje učinkovito.
—	Zurich, Švica. — "Basler National Zeitung" so objavile v soboto izjavo nemškega vojnega urada, ki pravi, da so se Nemci uračtfnali glede ruskih rezerv in števila ruske vojske. Radi tega se Nemci umičejo v bolj primerne pozicije, kjer jim bo mogoče v krajši liniji voditi obrambo. Ta izjava ni nič drugega, kakor pripozna-nje nemškega poraza v Rusiji.
—	New York, N. Y. — Benito Mussolini, katerega so Nemci rešili, kakor že znano iz hotela Campo Imperatore na vrhu gore Gran Sasso blizu vasi As-sergi, je v soboto proglasil, da bo mesto Cremona začasna deželna prestolnica republičan-ske fašistične vlade. Tu sestavlja -tudi svojo vlado. Z njim je na delu tudi Roberto Farinacci, bivši tajnik fašistične stranke v Italiji.
MUSSOLINI PODAJA SVETU POVEST O NJEGOVI
"REŠITVI"
London, Anglija. — Mussolini je govoril 17 minut na radio, katerega se je čulo izven Nemčije. Govoril je hripavo in njegov glas nima več tistega učinkovitega naglasa, kakor nekoč na rimskem balkonu. V svojem govoru je napadal ita-i lijanskega kralja Emanuela, da , je ta snoval za njegovim hrbtom izdajo proti osišču. Prav tako je dolžil maršala Badoglio. Omenjal je, da mu je višji častnik nekoč dejal : "Vi boste še talec." To je kar so igrali za mojim hrbtom, je povdarjal.! Omenil je, da ga je kralj izvabil na sestanek, tam so ga prijeli in odvedli v ambulanci Rdečega križa v zapor, Najprvo so j ga odvedli na otok Ponzo (ki je zdaj že v zavezniških rokah), potem pa na goro San Sasso, ki je 80 milj vzhodno od Rima. Tam so ga rešili nemški parašutniki in to s tako točnostjo, da je bilo v petih minut vse izvršeno in že je odletel z njimi iz ujetništva. Nemce hvali, Hitlerja pa imenuje kot brata.
-o-
JAPONCI OPOZARJAJO NA-!
ROD PRED NAPADOM
New York, N. Y. — Tokijska radio postaja je v soboto opozarjala japonski narod, naj bo pripravljen vsak čas na anglo-ameriški napad na domača japonska otočja. Oznanjevalec je i omenil, da zavezniki so se prebudili in da zdaj še le se boder j začele prave faze vojne. Ja-pončki niso zdaj nič več tako drzni, kakor tedaj, ko so prerokovali, da bodo diktirali mir v naši Beli hiši.
-o-
GERILCI RAZDEJALI PROGO V JUGOSLAVIJI
Washington, D. C. — Jugoslovansko poslaništvo poroča, da so 15. septembra jugoslo-^ vanski gerilci razdejali večji del proge med Belgradom in Kačakom. Ker je to ena glavnih prog, je to občuten udarec za nemške železniške trans-! porte.
-o
Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezne vojne bonde!
PARTIZANI IN VAŠKE
STRAŽE V DOMOVINI
P. Bernard Ambrožič OFM.
Nekako pred dobrim letom dni so se osnovale v Sloveniji vaške straže, tudi znane pod imenom "bele garde", kakor so se že poprej osnovale niže doli v Jugoslaviji, zakaj partizani so spravili ljudi v obup in je bilo treba zoper njihovo divjanje nekaj ukreniti. Ljudstvo se je naveličalo umiranja brez vsake obrambe in pojavilo se je geslo: Oborožimo se za samoobrambo in naj pride orožje od koderkoli! In je resnica, da so ga tu pa tam dobivali in sprejemali tudi od laških vojakov.
To se ne sliši prijetno in na prvi pogled bi marsikdo vrgel kamen na te vaške stražarje. Toda treba je le nekoliko globlje pogledati, pa si zna človek razložiti ta nepričakovani po-j jav, ga zna razumeti in čuti, da da mora celo — rad ali nerad opravičiti.
Berite nekaj poročil iž starega kraja o početju p~artizanov. Ako ne verjamete, well, saj bo j nekoč konec vojne, takrat boste lahko dobili priče od tam. !
Napisano dne 15. avgusta 1942 nekje v bližini Ljubljane:
Iz razgovora z ljudmi, ki so pribežali iz okolice Št. Jerneja v Novo mesto, smo zvedeli, da je bilo ubitih vsega skupaj v tem delu naše pokrajine okrog! 50 oseb. Za 46 oseb so točna imena kakor tudi datum in na- j čin usmrtitve, pa ima ta seznam oseba, katera se še nahaja doma. Oseba, ki nam je to pripovedovala, nam je povedala za sledeča imena umorjencev:
Kastelic Vinko, kaplan, Št.! Jernej;
Kromer Franc, 35 let star,! pos. ter njegova brata Jože in Ivan, vsi trije stanujoči v Ro-jah pri Št. Jerneju, dva sta bila odpeljana in umorjena v gozdu, eden pa doma;
Pavline Janez, ban. cestar, star 45 let, Roje pri Št; Jerneju;
Znidaršič I., star 40 let, Roje pri Št.Jerneju;
Luzar Jože, pos. sin, Maha-rovec, 28 let;
Krhlin Janez,-Dol. Gradišče, 28 let;
Gustin I., Mokropolje;
Setina Lojze, obč. tajnik, Št. Jernej;
Nečerer I., osmošolec, Brod, obč. Sv. Križ;
Frankovič Janez, sin grobarja, star 17 let;
Superina I., lesni trgovec iz Reke;
Makovec Tone, soboslikar, Gor. Brezovica t
Zajec L, šol. upr. v Čadrežih.
Poleg tega so umorili partizani tudi več žensk in sicer:
Zagorc Marijo, mater in hčer, trafikantinjo v Št. Jerneju, potem so umorili mater in dve hčeri iz neke begunske družine. Umorili so nadalje tudi nekega Seme ta in njegovo ženo iz Kandije pri Novem mestu, ko sta šla po nekih opravkih v smeri proti Št. Jerneju. Oba zadnja sta bila stara že preko 60 let. Usmrtitev se je
izvršila na različne načine, najmanj s streljanjem pač pa s sekiro, noži in je takemu koncu predhodilo mučenje. Popolnoma ugotovljeno je, da so partizani Zagorčevo Marijo st. in ml. slekli do golega, zakurili ogenj ter sta morali goli v plar menih plesati, dokler se nista onesvestili ter so ju nato ubili. Več svojih žrtev so partizani tudi usmrtili na ta način, da so jim zadrgnili vrv okrog vratu ter jih nato tako navezane potegnili na drevje. Našle so se tudi v plitvih grobovih odsekane glave, katere so^že razpadale ter so jih verjetno izkopali psi ali kake lisice.
Ugotovili smo tudi, da so partizani držali župana Brulca 2 in pol dni privezanega, kakor tudi je ugotovljeno, da je bil ubit Brulčev sin Jože, ki so ga istočasno odpeljali z očetom.
XjUdstvo je popolnoma obupano ter pravi, da takih časov še ni doživelo od turških vpadov. Popolnoma brez zaščite, prepuščeno samemu sebi, brez orožja je na milost in nemilost izročeno peščici partiz. tolp, ki so ravno v tem predelu najbolj divji. Ljudstvo je popolnoma obupano ter prosi in zahteva samo in edino orožje in zopet orožje, da si te dneve strahu in pobijanja prikrajša. Niso to prazne besede, ampak to izhaja iz izjav vseh, ki pribežijo iz tega ali onega konca ter naj se vzamejo z vso resnostjo v po-štev. Z vsemi akcijami je treba hiteti, da se reši, kolikor se rešiti sploh še da.
Lokalni vodje partizanov v Št. Jerneju sta učitelja Zam-ljen in Počkaj, komandanta pa Vale Maks in Pirkovič.
Dozdaj je bilo pustošenje partizanov v okolišu Novega mesta grozno. Pobili so: V Št. Jernejski in Kostanje viški župniji 46 po večini najboljših naših ljudi. V župniji Stopiče okrog 30, Šmihel 12, Toplice 2, Soteska: Pureber, preds. Zveze Združ. delavcev in ena uradnica v Auerspergovem gradu; Pivk, Prečna: 9, Št. Peter 3, Mirna peč 4, Bela cerkev: družina orožn. v pok. Furlana: oče, mati, 14 leten sin. Iz Št. Petra, Prečne, Mirne Peči in-Novega mesta je zadnje čase ubitih tudi več partizanov.
Popolnoma aH delno so pogorele vasi: Mačkovec, Trška gora, Brusnice, Smolenja vas, Mokro Polje, Gabrje, Pangerč grm, Jugorje, Dol. Straža in Vavta vas (dve-hiši). Tudi v Belikrajini je požganih nekaj vasi. Ob progi je tam posekano vse drevje, tudi sadno, ki je letos obetalo bogato sadno letino. Trtje je polomljeno. (To menda vse povzročeno po Lahih?)
V žužemberški dekaniji so bili od partizanov v Žužemberku zaprti: dekan Gnidovec, bivši kurat kaznilnice v Begunjah Hafner, kaplan Janež,
| (Dalje na 3. strani)
Stran 2
•	> vi.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 21. septembra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki,
Ustanovljen leta 1891 *
Izhaja Tsak torek in psisk.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
N&lž>v uredništva in uprave: ?849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
i-
Naročnina:
Za celo leto_________________$4.00
Za pol leta_______________2.00
Za cetrtv leta________1.25
Za C^icag«, Kanado in Evropo:
Za cflo leto___________$4.50
Za pol leta _______2.25
Za č«trt leta______________1.59
*•■<»- m - .	_
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday.
t
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year------------44.00
For half a year-------2.00
For three months-------1.25
Chicago. Canada and Europe:
For one year-----------------------$4-50
For half a year-------- 2.25
For three months-------1.50
Dopisniki so proeeni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo šte-rilko morajo bili dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko« pisov uredništvo ne vrača.	,	__
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, IHipois, under,the Act of March 3, 1879.___
BORBA ZA ITALIJO
_
V južni Italiji divjajo te dni hudi boji. Ko bodo te vrstice tiskane, zna mogoče že priti odločitev, kdo bo v teh bojih zmagovalec v južni Italiji. Ako se zaveznikom po- 1 sreči prodreti do važnejših baz na italijanski celini in jih obdržati, potem bo s tem ustvarjena večja fronta na zapa-du, ki bo od dneva do dneva bolj in bolj usodna za Nemce. ;
Kritika ni na mestu. Vojaški strategi si prizadevajo, da bi napravili najboljše kar je mogoče v danih razmerah. Izvajati invazijo preko morjev ni nobena lahka naloga. Zavezniki so naleteli na večji odpor pri Salerno. Dobro se držijo. Lahko je, da bo treba popustiti, ker sovražna moč je velika in ima v zaledju vse ugodnosti za obrambo in udar. Toda ta borba je le lokalnega pomena in tudi umik, če bi moralo priti do njega, ne bo odločilnega pomena. Velikega odločilnega pomena je predaja italijanske mornarice. Ko bi bili Nemci to zasegli, potem bi bili nevarni v sredozemskih vodah. Tako pa bodo zavezniki lahko neprestano rogovilili ob italijanskih obalah, kakor tudi na drugi strani Jadrana in bodo neprestana nevarnost za Nemce.
Ponovimo, da kritika ni na mestu, niti ne skušamo nikogar kritizirati. Ampak barantanje z Badoglijevo vlado, ki se je vleklo menda več kakor cel teden po Mussolini-j jevem padcu in je v tistih dneh nastalo nekako premirje med celino in Sicilijo, tisti doeyi, se pa zdi, da so bili nekako zamujeni. Morda so bile take okoliščine, da ni bilo drugače mogoče. Ampak opazovalcu se pa le zdi, če bi tedaj, ko je za nekaj dni bila nenadna zmešnjava v Italiji, udrli v Italijo, bi lahko v zmešnjavi vkorakali ob manjših žrtvah | celo v sam Rim in v marsikatero drugo mesto. Tako so pa čakali na cincarsko politiko maršala Badoglija, kar je Nemcem dalo čas, da so premestili cele divizije iz Francije 5n drugih krajev v Italijo. Zdaj so na več točkah močni in pripravljeni.
Kako bo borba za Italijo izpadla, je še prezgodaj napovedovati. Da bodo Nemci končno premagani, ni nobenega dvoma. Je le vprašanje časa, kako in kedaj se bodo zadušili v vedno bolj in bolj stiskajočem obroku. V tem, da je bila italijanska mornarica vzeta izpred nemškega nosu, je velikanska pridobitev' za zaveznike. Obroč okrog osiščnega kroga se je s tem še bolj stisnil in stiskal se bo bolj in bolj, dokler osišče ne bo poraženo. Kaki lokalni uspehi nemškega orožja osišča ne bodo rešili.
"REŠITEV" MUSSOLINIJA
- i ~ t
Nemci so "rešili" Benita Mussolinija kakor kaki junaki v legendah. Kje prav za prav se je Mussolini nahajal, še danes ni prav znano. Najbolj verjetna vest je menda, da so ga imeli v neki vili nekje na Sardiniji. In "elitni" Hitlerjevi stražarji so prišli kar po zraku, se spustili na zemljo, zapodili italijanske stražnike proč, dvignili Benita v višave in odleteli z njim na varno. Ponovimo, zgodilo se je vse kakor v kaki legendi. Precej drznosti je bilo v tem podvzetju. Hitler pa zdaj pred Mussolinijem razširja svoja prsa: vidiš tovariš, kar jaz zasnujem in hočem, je vse mogoče.
Zdaj poročajo, da so Nemci naložili Mussoliniju nalogo, da organizira severno* Italijo, ukine dinastično oblast Savojske hiše v Italiji in ustvari čisto fašistično totalitarno državo, z njo vred pa seveda tudi odpor proti Združenim narodom. Well, to zadnje je menda bolj za šalo in je težko verjeti, da bi Nemci imeli kaj prida zaupanja v Italijane. Tega Italijani niso bili vredni dosedaj, težko, da bi bili za-naprej. Gre pa menda v vsem za neko politično romantiko, če se sme to tako imenovati. In ta romantika naj bi služila v dobro nemškega ugleda in vpliva pri ostalih satelitih osišča. Kako? Well, Hitler hoče pač prepričati Madžare, Rumunce, Slovake in Bolgare, češ, jaz sem v stanu ščititi Evropo in vsakega, ki je z menoj. To je pa le nemška politika, ki ima namen s tem obdržati vsaj Čez zimo solidarnost med njim in satelitnimi deželami. Med tem časom upa na kak preobrat ali kako drugo priložnost, ki naj bi Nemcem, če že drugega ne, prinesla bolj ugodne pogoje za mir. Toda Nemci se tudi v tem motijo. Odločnost Združenih
| narodov je prevelika, da bi popustila proti njim. Združeni | narodi so odločni in ne bodo odjenjali, dokler Hitler s svojo nazijsko Nemčijo vred ne pade in se brezpogojno ne poda.

/ AVDIJENCI PRI ŽUPANU bo
(Kljukasta storija)	mi
San Francisco, Cal. ve
Tukaj se letos vršijo mestne olitve, zato sem si mislil, da i bilo dobro, ko bi mogel priti lo mestnega župana Hon. An-■elo J. Rossi-ja, in to, preden »o zaposlen v kampanji za po-lovno izvolitev. Vržem torej pr orbo čez rame, pa hajdi v la nestno hišo. V predsobi se iz- pi tažem s ponarejenim spričeva- Še om, nato vstopim v majorjevo se iobo. Predstavim se mu in iz- zl rlečem iz torbe potrebne doku-nente, iz katerih je major raz- se ridel, da sem edini pooblaščeni ki -eporter za "Americano Slove- bi lio Giornale". Hotel je izvede- se ;i, kako razširjen je ta list. k< Razložil sem mu, da je razsir- K jen po celi Ameriki in Kanadi, ž< pred vojno je zahajal tudi v ti /eč delov Evrope, včasih se je r< :elo na skrivnem zmuznil v Ita- le lijo med naše Slovence, ali T Mussolini se ga je grozno bal. k' Zadnje sem mu bol potihoma t$ povedal.	ii
Major je bil videti zelo poča- v sčen, da ga je prišel obiskat re- t£ porter tako slavnega in razšir- čl jenega lista. Vprašam ga, če je b res, da je pred leti sprejel križ d od italijanske vlade kot odlikovanje. "Res je, res," mi odgo- n vori, "ali jaz ne polagam nobe- P ne avžnosti nanj." — Nato mijl< predstavi svojo boljšo polovico!G ter reče: "Tole je moj križ, ka-jn terega moram prenašati noč in Z dan!" Ker je bil očividno šalji- h vo razpoložen, sem mu začel K pripovedovati kljukaste dogod- n ke, ki sem jih "doživel" na svo-jih "potovanjih". Med drugim P sem mu povedal, kako sem n pred kratkim srečal možička, n ki je bil ves zbit po obrazu. Na z moje vprašanje, kaj mu je, mi je odgovoril: "To je ročno delo ^ moje boljše polovice!" Nato mi li je začel tožiti, da ne ve, kaj bi ® napravil. Dal sem mu dober na- ^ 3vet, namreč, naj gre v vojsko, ^ da bo vsaj v miru živel.	1<
Najin pogovor z županom se » je nato zasukal na politično č s£ran. Vprašam ga, kako da * njegova ekscelenca ni hitela s o pi^pšnjami na italijansko vlado, z njaj se Italija poda takrat ko je 1) bita Italija še zmagovalka, ne h pa šele tedaj, ko je Italiji že tr- £ da predla. Tudi mu začnem b razlagati, kako hitro sem se n pričel učiti italijanščine takrat C ko je Muso zmagoval, ker sem mislil, da bo tukajšnji North h Beach — italijanski del naše- n ga mesta — postal glavno me- v sto Italije. Gospod župan je bil S videti očividno ginjen, da znam njegov jezik govoriti. Nagovo- n ri me v italijanščini: "Parla n italiano?" Ves v strahu in s tre- v petajočim glasom odgovorim:! "Si, si, Signore." On nadaljuje, ^ meni pa sili kri, v glavo,da kma- ž hi nisem vedel, kje se naha- 1, jam; s poslednjimi silami sem, izustil naslednje besede, mešanico treh jezikov: "Please kozarec d'aqua." Res so mi prinesli vode, na kar sem prišel malo k sebi. Obrišem si pot s čela in pravim: "Gospod žu- j pan, odkar jo je šinjor Mussoli- I ni odkuril se ne ve kam in od- t kar se je Italija podala, je mo- $ ia italijanščina kar nekako iz-;5 £inila, kakor je izginil Musso- S lini!"	j v
Ti pa, dragi Čitatelj, sedaj 1 lahko sprevidiš, v kake zadre- I ge Človek lahko zaide, če hoče 5 igrati odličnega reporterja. Te-{i bi je lahk;o, če samo čitaš kar i 'drugi napišejo. Skleni pa, da I | boš tudi sam poročal iz svoje f naselbine, pred vsei£ pa, da 1
zi
boš točen plačnik in da boš po- ^ magal dobiti tudi kakega no-vega zvestega naročnika. .
J. B. _
RAZNE NOVICE IZ P LASALLE	p
La Salle, m.
Mesec september je letos L precej muhast; za Praznik Dela je bilo lepo in vroče, a na- . prej pa deževno in megleno.!?' Šele danes, koto pišem (14.j. sept.), je zopet posijalo lepoi^ zlato sonce.	j
Za faro sv. Roka je letos 13.1
s
septembra poteklo 40 let, od-, kar obstaja. Med tem časom je bilo veliko sprememb, ki jih pa i J sedaj ne bom popisoval, zato 11 ker tudi slavlja to leto ne bo. E Kadar pa pride pravi čas, bo > že prišlo na dan, tako da bodo j'i tudi mlajši vedeli, kako so sta- * rejši organizirali faro pred 40 ; leti. Za enkrat samo rečem:j Trikrat slava vsem ustanovni- r kom, da so to faro ustanovili na | J tako lepem prostoru! In danes! ima fara jako dobrega župnika 1 v osebi č. g. Štefana Kassoviča, v tako dobrega gospodarja, da bi človek niti verjeti ne mogel, ko 1 bi sam ne videl. Čast mu za mo- ® dro gospodarstvo!
Odbor Slovenskega Narodnega Doma se vsem delavcem prav lepo zahvali za pridno de- j |lo na pikniku 5. sept, v Maple I Gardens. V par urah se je tam . napravila lepa vsota denarja, j1 i Zato je odbor na zadnji seji do- i j ločil, aaj se daruje cerkvi sv. j; i Roka $25, za kar so se g. žup-' . nik Rev. Kassovič prav lepo za- ( . hvalili. Tako ja, Slovenci, to je ] i prava reč! Tako skupno delo t nam je vsem v ponos in s skup- ! , nim uspehom smo res prav lepo l završili letošnji Praznik Dela. J i V nedeljo 5. sept. so obiskali j]
>	Mr. in Mrs. Louis Bučarjeve do- 1 i li na 127 La Harp St. Mr. John i i Rabetz in Miss Frances Smolle '< . iz Chicage. Podobno je dobila ! , Mrs. Mary Kastigar na 7. cesti !
lep obisk od hčere in zeta Mr.
>	in Mrs. Jerry in Mary Maren-
>	čič iz Chicage. Celo Tome na t Hribu je bil zelo dobro obiskan
5	od chicaških rojakov oni dan, , zato vsem skupaj najlepša hva-; la. Bog živi vse, ki radi pridete
» k nam v La Salle v vas. Mrs. L. j i . Bučar je teta Mr. Johna Ra- < i betza. Vsi imenovani Lasallča-j i ni se zahvaljujejo imenovanim t Chicažanom za obisk, i St. Mary's bolnišnici se še na-i haja rojak Fr. Spitzmiller, ki . mu želimo, da se pozdravi in » vesel vrne na svoj dom na 2nd 1 Street.
i Vsi oni, ki jim je že potekla . naročnina na Novi Svet aH pa i na Am. Slovenec, naj jo blago- {
-	volijo obnoviti.;	L : Pozdrav vsem Slovencem po J Ameriki in našim fantom, mo-
. žem in dekletom na bojnem po-. lju. Vaš zastopnik i j Tone. -f -b-^-
-	POROČILO BLAGAJNIKA
JPO,SS
1	Chicago, 111.
s V mesecu avgustu sem pre-
-	jel sledeče prispevke: Nick
-	Povše, blagajnik lokalnega od-[- bora št. 12, Pittsburgh, Pa.,
-	$64.37; društvo "Zvon" št. 6
-	ZSZ, Colorado Springs, Colo.,
-	$10.00; Joseph Pograjc, Cleveland, Ohio, $18.50; John Do-
j jlenc, tajnik št. 9 SANS, $5.67;
-	Frank Urainar, predsednik št. e: 26, $75,00; Josephine Erjavec,
-	blagajničarka lokalnega odbo-r ra št. 1, Joliet, 111., $200.00;
6	Nick Povše, blagajnik lokalne-e ga odbora št. 12, Pittsburgh, a Pa., $35.25; lokalni odbor št.
NAJNOVEJŠE POROČILO IZ LJUBLJANE
P. Barnard Ambrožič, OFM.
DOGODKI
mmd^Storgei m
Najnovejše ga imenujem za- pre to, ker sem ga prejel šele 13. več septembra 194S. Drugače je pa nizi precej staro, saj je bilo pisano san i v Ljubljani dne 30. aprila 1943. Ust Tako dolgo je torej ta pošta ho- Kje dila.	pet
V pismu je največ privatnih na zadev, ki se tičejo mojih ljudi ust; tam in takih reči. Nekaj tega ker bi bilo zanimivo tudi za javnost, šev toda sam Bog ve, če je danes či :
-	še kaj res, kar berem v tem ki : pismu.	dn
Nekaj je pa o — partizanih, jo Pa ravno sedaj, ko sem izvlekel že i na dan razna prejšnja poroči- lju la! Kakor da bi ne imel še do- doi volj tega materiala . . . Vendar Tu je pa reči, ki so nove tudi meni N* in ki spadajo v celotno sliko, ki nai i jo itak te dni podajam javnosti vm ! v vednost.	In
O mojih domačih pravi pi- pa smo:	so
"Ne stradajo še ne, so pa v s p jvedni negotovosti, da jim ko- br< | munisti vsega ne izropajo. Ti vi 1 pridejo enkrat k eni hiši, dru-| gič k drugi, in odnesejo vse: r Živež do zadnjega, vso obleko, Br obuvalo, živino in sploh vse. Ta je J teden so tam v bližini na ta na- so . čin izropali dve hiši. Gabersko Iji ' cerkev so požgali, zvonik pod- jel minirali in porušili. Enako so ril
5	hruševsko cerkev požgali. Ku- ro pola se je zrušila. Pa prav tako do
i več drugih cerkva po deželi." jo Ti dve cerkvi sta bili podruž- ne ) nici fare Dobrova, obe v nepo- ji sredni bližini mojega doma ... Dalje pravi pismo:	da
"Dobrovčanov je malo doma. K< Nekaj jih je šlo med partizane- da komuniste."	pr
Kje so drugi, pismo ne ome- j na J nja. Toda vem iz prejšnjih po- jus ročil, da so jih veliko odgnali mi * Lahi v internacijo. Le kaj je s ar temi interniranimi Slovenci v v ' [Italiji sedaj, ko so Nemci zase- nž " dli vse kraje, kjer so bili naši m zaprti v mnogih tisočih ...??? z i Toda še več iz današnjega pi- ta sma:	A
"Nikdo nima pojma, koliko vi gorja so prinesli partizani nad gi . naše ljudstvo. Ko je bila mera 1st
i	8, Chicago, 111., $500.00; Louis tr
e	Champa, blagajnik št. 16, Ely, ds
a	Minn., $100.00; posamezniki in
i	$9.00. fa Skupni prispevki v mesecu tc
-	avgustu so bili $1,017.79. Skup- st a	na blagajna prvega septembra ta n	znaša $55,871.73.
i, Hvala lepa vsem posamez- vi
-	nim darovalcem in lokalnim od- lc e borom, ki so poslali omenjene k i-; svote. Mesec avgust ni bil tako v
-	dober, kot so bili zadnji trije s<
-	meseci. Priporočal bi vsem loti kalnim odborom, da bi ponovno napravili kolekte po nasel-
L- binah ter poprosili naše ljudi, :i da bi darovali v tako potreben n in plemenit namen. Naši ljudje f j i v starem kraju bodo menda kmalu osvobojeni, in takrat bo-a mo potrebovali denar, da jim i a pošljemo pomoč.
Še enkrat hvala vsem, ki so I , darovali.
Leo Jurjovec,
blagajnik JPO,SS.
-o-
ROJAKOM V OGLESBY
Oglesby, 111.
Slovenci v Oglesby so vabljeni na javni shod, ki se bo vršil dne 23. septembra ob pol osmi 1 uri zvečer v Snyderjevi dvora- r k ni. Sklepalo se bo, ali naj se ku- q
1-	pi poslopje, katerih je baš se-
., daj dosti naprodaj za zmerno n
6	ceifo. Če kedaj mislimo imeti p ., Slovenci v Oglesby svojo dvo-* r
rano, ki nam bi služila za dru* ay >- štvene seje in druge skupnosti, „ ; je sedaj zadnji čas, da si jo pre- y t. skrbimo. Nekateri so mnenja, d c,: da že sedaj ni več časa za to.
Je še, toda zadnji. Ne gleda se >; toliko na nas starejše, ampak j =
2-	naša dolžnost je, da malo po-
i, skrbimo za napredek in mladi- t t. no. S svojimi sejami smo raz- z
prepolna in ljudstvo ni moglo ireč tega prenašati, so se orga- 5 nizirali in zaprosili za orožje v samoobrambo svojih domov.' Ustanovili so VAŠKE STRA2E. j Kjer so te, tam je ljudstvo zo- :I pet v miru in lahko gre delat i na polje. Tudi na Dobrovi je že ustanovljena. Morda bo v kratkem tudi v Gaber ju in na Hru-ševem, potem bodo Vaši doma- j či zaščiteni pred temi tolpami, i ki kradejo, ropajo in požigajo, ( družine naših kmetov pa pušča- š jo v največji bedi.'Cele vasi so j že uničili. Koliko so pa naših i ljudi že pomorili po njihovih 1 domovih, tega niti še ne vemo. Tudi otrokom ne prizanašajo. Največje gorje, ki je prišlo nad nai narod, je partizanstvo, ker ▼se to vodijo skrajni komunisti. ' In ti niti ne pobijajo samo, ampak svoje žrtve mučijo. Našle so se žrtve brez oči, brez ušes, s polomljenimi udi, brez prstov, brez jezika, brez kože na glavi . .
• * «
Toliko navajam iz pisma. Brez ovinkov povem, da mi ga f je pisal duhovnik, moj redovni sobrat. Razume se, da razni ljudje že zato ne bodo nič verjeli, ker je pismo napisal "klerikalec", menda celo kak "kle-ro-fašist!" To je za nekatere dovolj, da na vse to odgovarjajo z "laž, laž, laž" ... kot je nedavno tega nekdo na neki sa-ji kričal . . .
O, kako rad bi tudi jaz videl, da bi bilo vse to in tako — laž! Ker pa popolnoma gotovo vem, da ni laž, zato sem se lotil neprijetnega dela, da pokažem 'našr javnosti, kako silno slabo uslugo napravljajo slovenskemu narodu tisti, ki bi radi še nas amerikanske Slovence speljali v proslavljanje partizanstva in nas pridobili za "moralno in materialno" podpiranje parti-zanov-komunistov! Zato proč s takimi ptiči iz vrst slovenskih Amerikancev, kamor so se nam vrinili z lepimi besedami o slogi, v mislih so pa imeli — izdaj-, istvo!
»
i treseni po mestu kot muhe. Ka-, dar poneha to svetovno klanje [ in se povrnejo naši slovenski fantje vojaki domov, jim bo go-[ tovo v veselje, da se je nekaj . storilo v naselbini, odkar jih ni i bilo doma.
Pomagamo in podpiramo na . vse strani. Dobro in lepo bi bi-. lo, da storimo nekaj za sebe, i kar nam bo v korist, pa bo tudi ► v spomin Slovencev v naši na-: selbini.
Mary MeglicK.
-o-
POSLAN NA PACIFIK
North Chicago, 111.
i Frank John Svete, petty of-J ficer 2. razreda, je bil poslan t ^^^^^^^^^ na mornariške
-	fm^'^m	pre!
jff ^^^Bp mor i a na Južn j-t fSlt Mrs. Rose Mer-
Jm !ak iz 804 ~
110th St., Nortl-■ Chicago, 111., ii p o kojnegj 1 Franka J. Sve
i pL ti,Sr"ki je bi
B^tir	L alderman v na
Petty Officer šem mestu. — 2nd Class Frank Jr. se j< i Frank J. Svete vpigaj y morna
' rico Z. D. meseca aprila 1942 Osnovno vežbanje je opravil \ Great Lakes mornariški vežbal ! ni postaji. Nato je bil prideljei 1 personelnemu oddelku okrož nih častnikov, kjer je opravlja svoje delo 15 mesecev, dokler » ga niso pred kratkim premestili na Južni Pacifik. Je tudi člai ' društva sv. Jožefa, št. 53 KSKJ • v Waukeganu.
Jl	Poročevalec.
i j -
Biti brez slovenskega lista i
-	teh časih se pravi biti brez zve ze s svojim narodom.
v	Na kratkem obisku
r. Chicago, 111. — Za par dni !. je prišel obiskat starše Ensign i- Leo Jurjovec Jr., ki bo sedaj t poslan na Pacifik, e	—
>	Nenadna smrt
i- Bradley, 111. — Dne 14. sept. i- je tukaj zadet od kapi premi-i, nul rojak Alojzij Shiltz. Bil je ), član društva sv. Petra in Pavla, i- št. 62 KSKJ, in društva najsv.
0.	Imena. Zapušča ženo, dve hče-h ri in tri sinove, ki so vsi trije pri h vojakih. — Math Stefanič.
3.	—
Hčerko sta dobila
d Pullman, m. — Pri družini Mr. in Mrs. Victor in Evelyn ** Tome so 3. sept, dobili hčerko prvorojenko. Oče in mati sta znana med slovenskimi rojaki v s» Chicagi, ker sta oba odlična de-v» lavca v našem javnem življe-a* nju. Mr. Tome je bil več let predsednik pevskega društva Slovan. Mrs. Evelyn Tome je a- hči znane družine Mr. in Mrs. John Fabian na 22. cesti v Chi-cagi.
ni	__
40-urna pobožnost
p-
Chicago, 111. — Pri fari sv.
e~ Štefana smo pretekli torek zve-
re čer zaključili 40-urno češčenje
a~ presv. Rešnjega Telesa. Kakor
Je že poročano, je vsako jutro in
ia~ večer med tem časom pridigo-
val Rev. Alojzij Madic, fran-
® J čiškanski gvardijan iz Lemon-
z * ta. Pobožnosti so bile prav lepo m	•
' | obiskane. Imenovani misijonar
ie~ je eden najboljših govornikov, j"1 kar smo jih še slišali, posebno ° pa nam je bilo vsem ljubo, ker se zna ne samo gladko izraziti a® v angleščini, temveč prav tako a.1 lepo tudi v slovenščini, četudi ™ se je vse slovenščine naučil v Ameriki. Za sklep se je vršila . v cerkvi prav lepa procesija, v kateri so za duhovniki z mon-11 štranco in ministranti stopali im dečki in belo oblečene majhne . šolske deklice. Sklep je vodil* aJ~ Rev. Leo Medič, frančiškan iz # tukajšnje hrvaške fare sv. Je-" ronima. Razen domačih dveh [a- gospodov so prišli tudi Father ije Aleksander, župnik pri Sv. Ju-ski riju v So. Chicagi, ter Father Ciril in Father Martin iz Letaj monta. Vse tri večere je cer-ni kveni zbor Adrija oskrbel primerno petje.
na	—
bi-	Mladinski zbor
be, Chicago, lit. — V torek 21. udi sept. zvečer se bo vršil pri Sv. na- Štefanu v sobi otroškega vrtca prvi sestanek novega mladinskega zbora, na katerega so povabljeni vsi dečki in deklice, ki so letos ali pa lansko leto gra-
1.	duirali iz naše farne šole. Vsi 0f_ znajo peti, kar so lepo dokazali lan! Pri raznih šolskih nastopih. Češko tod* so se zdaj razgubili po rek i raznih srednjih šolah, nekateri
pa morda že delajo, bo lepo, da Sjn se zopet strnejo skupaj v Mla-er_ dinski zbor Sv. Štefana, s čimer
_ ne bodo imeli nobenih stroškov,
^^ vršili bodo pa prav idealno de-jn lo sebi in celi fari v korist in ve-'j_aiselje. Vaje bodo enkrat na te-jve_ den, in ko bodo pripravljeni, bodo ob nedeljah peli pri eni na_ sv. maši. Starše omenjenih fan-
_tov in deklic prosimo, naj opo-
2 je i zorijo vsak svoje na vse to, saj lna bo ravno staršem samim v naj-142 ve^e veselje in ponos, če mla-■j v" dina uspešno pomaga pri naših 3aj verskih in narodnih ustanovah, jen j ki so jih starši ustanovili.
"ož- i	'
ljall	Poroka
}er Chicago, 111. — V soboto 25.
sept. se bosta v poljski cerkvi lan sv* Kazimirja poročila Cpl. Ed-Kj, ward Retel, sin Mrs. Ane Retel
iz 22. PI;, in Miss Helen le-< , * winsKi iz fare sv. Kazimirja. - — Mlademu paru želimo vso sre-a v čo.
rve- 1	' 1
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
Torek, 21. septembra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
0 SPORAZUMU V BIS ■ VPRAŠANJIH
Napisal Harold J. Laski
sfovanska ^^ Zveza
COLOIADO Nnlii In fmenfk |hvnlh uradnikov
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jnrjovoc, 1840 W. 22nd PUce. Chicago, IB. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mkoelavich, 3360 Viae
Street, Denver, (16) Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St„ Lockport I1L Tajnik: Anthony Jariin. 467« Washington St., Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St., Denver, (16) Colo. Vrkovai zdravnik: Dr. J. F. Saadec, Thatcher Bid*. Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Thomas J. Morriss*y, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St., Denver, (16) Colo.
3.	nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Ptiablo. Colo.
2.	porotnica: Johanna V. lienor. 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O.
3.	porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.
4.	porotnik: Joaeph Godec, 16215 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio.
5.	porotnik: Candid Grmek. 9537 Ave. M, So. Chicago. I1L
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, TtL
Vse denarne nakaznice in vse uradne rsS naj se poiSjajo na glav-	j
j nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednica porotnega odbora. Pro-	!
i iaje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tndi	j | bolniške nakaznica, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. ae priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dro-	<
1 gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	3
i Kdor želi postati član Z veze, naj se ogteri pri tajniku aajbBžnjega dro-	*
| itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	<
> ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	j
| in potrebne bstme.	i
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!	j
■..................................................
NADALJNO POROČILO KAMPANJE 35 LETNICE ZSZ
Do 31. avgusta je v tekoči kampanji pristopilo 404 novih članov in članic, in sicer 123 v aktivni ter 371 v mladinski oddelek. Po sledeči tabeli je razviden natančen rezultat o napredku vsakega posameznega krajevnega društva:
I* WWW WW WW WW '
ZSZ ENGLISH SECHOF I
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colorado
A CALL FOR HELP!
Sometimes we wish we could pass a draft law in our lodge to engage every member in some sort of help for his or her lodge. We are operating for the mutual good of one an-j other so it is obvious that we will i succeed only if all of us work to-' gether. Voluntary assisstanee seems to be inadequate and that is why constant appeals go out for more and more help in order that we may do more good for our members and their families.	'
"Hou can we do that," we ask.
There are numerous ways to help your lodge. Regular and prompt payment of premiums each month is the most important because that maintains your membership. Obtaining i new members helps to keep your lodge big and strong and always solvent. Then there is certain work i that has to be taken care of currently i as we plan for the future at the same time. The officers and few loyal members who usualy take care of this need the support and encouragement of others.
Needless to mention, this vital work evolves from the deliberations at the meetings. That is why it is important that members attend as many meetings as possible and assist in the activities outlined.
Entertainment and Refreshments
Our meeting last month had a better attendance than usual, but we can do better. Plans are to hold a typical Trail Blazer gathering at the October meeting. We urge all members to be on hand at the meeting on September (Thursday) 23rd to help us plan for this affair. A suggestion has been made that cards be sent all members requesting an answer as to how many will attend the October meeting so that the committee will
SKUPAJ.................................................... 494
Iz tega poročila je razvidno, da nam manjka še 506 novih Čl., da bomo dosegli zaželjeni cilj, 1000 novih članov za 35 letnico ZSZ. Dr. Slovan št. 3, z zavedno in agilno članico Mrs. Ko-govsek, še vedno stoji na prvem mestu in bi bilo upravičeno do $75.00 in kampanjske trofeje, če bi bila kampanja zaključena, 31. avgusta. Temu pa sledi dr. Trail Blazers št. 41, katero dru- j štvo bi bilo upravičeno do druge nagrade $65.00. Tretje mesto je zavzelo drugo Denversko dr. št. 1 ter spodrinilo dr. Three Star št. 33 na četrto mesto samo za enega člana. Prvo bi bilo upravičeno do $55.00 in drug6 pa do $45.00, če bi bila kampanja zaključena 31. avgusta. Na petem mestu še vedno stoji dr. i št. 38 in bi bilo upravičeno do $35.00 posebne nagrade. Toda temu pa sledi, in je samo za enega člana od zad, dr. št. 16, katero bi bilo upravičeno do šeste nagrade $25.00, če bi bila kampanja zaključena. Toda ker kampanja ne bo zaključena do 31. decembra, je pričakovati veliko izprememb in bodo mogoče prva društva zadnja in zadnja prva. Torej kako bo kampanja izpadla je vse ležeče na agilnosti in dobri volji posameznih članov in članic krajevnih društev, kajti imamo še osem krajevnih društev, ki so že vsako pridobila po več kot 10 novih članov, in sicer: dr. št. 17 jih je pridobilo že 24 in mu manjka samo še enega, da kvalificira za posebno nagrado; dr. št. 14 jih manjka samo še tri, da kvalificira in tekmuje; dr. št. 59 jih manjka samo še 9, da kvalificira; in društvom št. 5 in 36 pa manjka vsakemu po 12, da tekmujeta za posebne nagrade; dr. št. 21 jih manjka še 13 in društvom št. 9 in. 29 pa vsakemu po 14, da kvalificirata in tekmujeta za posebne nagrade, ki bodo izplačane onim sedmim društvom, ki bodo do 31. decembra t. I. pridobila največ novih članov.
Sedaj, ko je vročina odnehala, je pričakovati veliko napredka od strani društvenih in gi. uradnikov, kakor tudi od strani posameznih članov. Vse kar potrebujemo je, da se ob vsaki priliki zavedamo, da smo člani nadsolventne bratske podporne organizacije, katera deli lepe podpore v slučaju bolezni, poškodbe ali smrti in da to razložimo našim sorodnikom, prijateljem, sosedom, trgovcem, kjer kupujemo vsakdanje potrebščine, in znancem in bodo vam hvaležni, ker jih boste v vaše društvo in ZSZ pridobili, kajti nihče izmed nas ne ve ne ure ne dneva kdaj se bo nam nesreča pripetila, zato je neobhodno potrebno za navadne zemljane, da so zavarovani pri dobil podporni orr ganizaciji kot je ZSZ. Torej, ko boste to pojasnili pri delu vašim sodelavcem, ali pa kje drugje vašim znancem, ako ne morete vsega pojasniti natančno, poglejte v pravila ali pa pošljite vašega tajnika ali predsednika, da gre takega vašega znanca na njegov dom obiskat ter mu pojasni o dobrotah, ki jih ZSZ deli
RAZOČARANA
Trgovinski potnik: "Ali ste vi tista mlada, lepa vdova, ki je oni dan oglašala v listih, da išče malo luči v svoje temno širjenje?"
4 Vdova (radostno): "Da, da, gospod."
Trgovinski potnik: "Jaz sem glavni zastopnik tvrdke za električne žarnice • • • "
StrafS S
NA ZADNJI POTI
"Old 76". 60 let stara lokomotiva (slovenski ocanei so rekli "Luka-Ma-lija") topih« na svoji zadnji poti iz Climaxa v Leadville, Colo., preden so jo poslali v Alasko. kjer jo bodo rabili še nadalje. Sedaj ko sta Colorado in Southern železnici še na zadnjih 15 milj proge spremenili ozki tir na normalni tir. te stare lokomotive ne potrebujejo več. _:___
svojim članom. Pomnite, da v ZSZ lahko pristopijo tudi člani druge narodnosti. Vse kar potrebuje oseba, da je zmožna fca vstop v ZSZ je, da je bele polti, zdrava, brez telesnih napak in pa, ki ni še prekoračila starosti 55 let.
Torej na delo, za večjo in močnejšo ZSZ, ostajam z bratskimi pozdravi
Vam udani za 1000 novih članov v tekoči kampanji,
__ANTHONY JERSIN, gl. tajnik.
Dr. it	Novoprislopli ČL
1................................................................44
	3................................................................75
	4................................................................1
	5................................................................13
	6................................................................2
	7................................................................6
	8....................................................3
	9.................................11
11-.............................*	1
1	4................................................................22
1	5................................................................1
1	6................................32
1	7................................................................24
21...........................................12
22................................................................2
2	3................................7
2	4................................................................6 ~
2	7................................................................3
2	8................................................................1
29................................................................11
z:
Dr. št.	Novoprislopli čl.
3	2......................................................7
3	3................................	43
36................................13
38................................................................33
41................................................................69
4	4.............................._	2
4	5...............................3
4	6________________________________________________3
5	1..................................4
5	2................................................2
5	4................................................................1
5	5..........................................................1
5	6..........................................................2
5	7...................................1
5	9................................................................16 ,
6	0................................................................5
6	1................................................................2
6	3.............................\	8
6	4................................................................1
66.........................................................1
know how and what and how much to prepare for the October meeting. Come to the Slovenian Hall on Sept. 23rd and help us arrange a real gbod time.
Money Talks!
Most everyone knows that it takes money to carry on any activities or carry out a set plan or program, etc. Our lodge and its work is no excep- I tion. The Trail Blazers have done some wonderful work in the past and hope to do even more in the future.
Your officers are ever alert to the fact that money must be raised constantly to keep up with the pace of i the times. Private and public func- j tions are sponsored to raise the said money. Whenever this is done the membership has nobly come to the front to help; many even inquire as to when we will "give something" so they can help.
Let us remind you that something is going on now that affords us an opportunity to make $325.00 for our treasury by the end of this year and it only asks for a little help from i each member. We mean the first; prize of $75.00 and the special award \ of $250.00 for securing 200 members 1 in the present 35th Anniversary Campaign. We have already obtained slightly over one-third of this number. Now, if every one of our 244 adult members would get ONLY ONE new member in this campaign we would go way over the top in our ambitions.
Sure, we know you are anxious to help your lodge in some way and you are willing to do some kind _ of j work. Well, here is your chance to i do it And for every new member J you get you will personally get a j cash commission for your efforts. Won't you take a few moments and I think of one or two members you' can sign up? Children may be signed up immediately after birth and there are many adults you could interest if only you will try.
There never was a better opportunity for you to help your lodge and

.....■■■••• ~ •'' " V ^
t? "" r •'•'■-. *-' "' . "i*?.* i
the Association than during the 35th' Anniversary Campaign. »Your little bit of work asked of you will bring tremendous results.
Don't forget to buy that extA U. S. War Bond during the next lew days. It also takes money to bring total and complete victory. Back up the boys on the fighting front Buy a Bond today and buy Stamps for those kiddies of yours.
See you at the meeting on Sept 23.
AN OFFICER. _
35 NEW MEMBERS
Many individual members have enrolled 35 new members.
Several lodges have enrolled 35 new members.
Can't you attempt to secure 35 new members for the year 1943?
This will help our wish that every lodge in the WSA enroll at least 35, new members in the 35th Anniver-i sary Campaign.
Make it a point to be sure to sign up one adult and one juvenile right this month.
35 NEW MEMBERS
--
EVERY W. S. A. MEMBER BUY A _WAR BOND_
PARTIZANI lit VAŠKE
STRAŽE V DOMOVINI
(Nadaljevanje s 1. strani)
župnik Zupane in en štajerski duhovnik. Zdaj so partizani vse izpustili. Zdi se, da so taktiko spremenili, ker so se z u-mori tako silno diskreditirali, da je ljudstvo polno gneva proti njim in da moški bežijo k naši Mihajlovičevi vojski v gozd, ki se iz dneva v dan množi, da I poveljniki že nočejo vseh spre-1 jemati.
Med 18. in 20. julijem so odpeljali tudi župnika Raztrese-j na iz Suhorja. Splošno mnenje je, da so ga ubili, vendar se je 1 , danes širila novica, da je še živ med partizani. (Poznejša poročila umor potrjujejo.)
V petek 14. avgusta, so čet-! nike v taboru napadli partizani. Napadel je takozvani bom-baški bataljon prostovoljcev po številu 250. Napad se je pričel; ob 5 zjutraj in je trajal do 7. Od partizanov je bilo 8 ubitih, i Se isti dan so bili vsi pokopani, i Po gozdu in vinogradih pa je še 43 mrtvih partizanov. Okoli 30 je ranjenih, ki so jih odnesli s seboj, torej nad 70 izgub. Od naših sta ubita 2, Muhič Jože iz Črmošnjic in Šušteršič tudi od tam. Ranjeni pa: Pakar iz ■Št. Jošta-Stopiče, Jarc iz Hrast-1 ja-Mirna peč in en oficir iz (Bosne.
Danes zjutraj, t. j. 15. avg. so partizani taborišče naše voj-
i
ske (vaških straž) zopet brezuspešno napadli.
* ♦ ♦
Takšno je bilo torej stanje v domovini pred dobrim letom dni. To je približno takrat, ko | je Moskva trdila, da partizani | v trumah pobijajo Lahe! Seve-' t da nam tukajšni zagovorniki partizanov o tem "ne vedo" nič povedati. Spravite to pisanje in se po vojni informirajte naravnost od doma l
j
Mi smo taka poročila držali med papirji, ker se živo zavedamo, da z njihovo objavo prav ' nič ne koristimo skupni stvari, j
Obenem smo prosili na vse pla-
.... r ]
ti, naj se partizanstvo ne vlači v našo politiko. Pa nas niso hoteli poslušati. Zdaj smo primo-rani, da privlečemo svoje pa- 1 pirje na dan._In se bojimo, da 1 bo kdo očital: Zakaj niste že ' prej???	■<
Kdor pa še zdaj misli, da bi 1 se moral slovenski vaški in ' * mestni človek dati mirno pobiti j] partizanom samo zato, da bo v !1 Sloveniji našel odprto pot ne-|! katerim tako priljubljeni ko- 1 munizem, naj vrže kamen na 1 "vaške straže" in tudi nam naj 5 ne prizanese. Toda kljub vsemu mi za njimi ne bomo drveli! {
Nikdo v Veliki Britaniji ne dvomi o važnosti mednarodnih konferenc, kot na primer one, ki se je končala v Quebecu,
'pač pa je najti mnogo razočaranja zaradi neuspeha v dveh pogledih, prvič, da se sestavi i organizacijo zedinjenih narodov za politične razprave, in drugič, v pogledu resničnega in odkritosrčnega sporazuma s » Sovjetsko Unijo.
Obe vprašanji sta važni in vznemirljivi. V prvem je preveč razločno videti nekakšno vrhovno vodstvo Velike Britanije in Amerike, ki vlada nad pomožnimi silami kot Francija, Poljska in Nizozemska, Belgija in Cehoslovaška, katere zvedo, kaj se godi šele kadar je sklep že storjen. Pred par tedni mi je zelo odličen Francoz izjavil, da je trpka zavest biti država tretjega reda, a še hujše in še bolj grenko je to, da je treba to slišati na novo vsakokrat, kadar se srečata premier Churchill in predsednik Roosevelt.
Silno važna in usodepolna zadeva pa je vsak spor med Veliko Britanijo in Ameriko ter Sovjetsko Unijo. Važnosti tega vprašanja nikakor ne smemo pozabljati. Ne bom trdil, da vem, dali so zahteve teh 'ruskih vojaških voditeljev u-(pravičene v pogledu časa in obsega, pač pa vem, da tudi največja in najbolj popolna zmaga ne bo pripomogla k trajnemu miru več kot naša popolna zmaga v letu 1918, ako ne pridemo do popolnega sporazuma v vseh bistvenih vpra-| šanjih.
!
I Nesmiselno bi bilo, prikrivati dejstvo, da je nastal med na-! mi in Sovjetsko Unijo širok: prepad. Karkoli poskušamo z j razlaganjem odpoklica Litvino-va in Maiskega, ne more spremeniti dejstva, da sta bila v Washingtonu in Londonu nadomeščena z diplomati manjše slave — in to brez vsakega dvoma pomeni, da Stalinu mirovni načrti Churchilla in Roosevelta niso po godu. Organizacija svobodnega nemškega komiteja v Moskvi in propaganda, katero sme ta moskovski komite širiti je tudi dokaz za to, da je Sovjetska Unija s popolno jasnostjo in premišljeno odšla na drugačna pota in v drugo smer, ki j nima ničesar skupnega z anglo-; ameriškimi 'Allied Military Go-I vernment'.
Odločni povdarek, s katerim je Moskva n aglasila, da ni bila povabljena, v Quebec, je bil najbrže v teh zadnjih dneh edina svetla zvezda upanja na temnem Hitlerjevem nebu. Nikdar ne bomo zadosti ponavljali, da nam more garantirati trajen mir le popolen sporazum med tremi velikimi velesilami. Danes je jasno, da ta sporazum še ni dosežen.
Brez dvoma ,težkoče tega sporazuma so deloma v tem, da so sovjetski voditelji mnenja, da bi morali pospešiti svoje ofenzivne načrte. V koliko je \ to upravičeno, o tem ne morejo soditi ljudje, ki niso strokovnjaki. Le to smemo reči — zaradi strašnega bremena, ki leži na ramah Rusije — da"ne smemo zakasniti niti za trenotek naše pomožne akcije, kadar bo mogoča. Moštvo oboroženih sil v Veliki Britaniji se tega zaveda z vso jasnostjo.
Od časa do časa se pojavi pred nami neprijetni spomin na govor Lorda Brabazona — vprašujemo se, dali se v Londonu in Washingtonu še vedno nahajajo ljudje, ki tako mislijo. (Lord Brabazon je bil minister za letalstvo in je dejal, da upa, da bosta Rusija; in Nemčija obe izkrvaveli). Sem in tja slišimo tudi o nasprotstvu velikih industrijalcev napram Sovjetski Uniji in imamo nepri-
-—
jeten občutek, da bodo morda vplivali na visokem mestu na bodočo strategijo.
Največje važnosti za nas je,
da ne pozabimo, da se je v letih od 1917 do 1941 rodilo na Ruskem globoko nezaupanje do kapitalističnih držav in da je to nezaupanje treba odstraniti. Jasno pa je, da to nezaupanje i na polju vojaške strategije še vedno obstoja.
Deloma, in po mojem mišljenju celo največ pa je kriva tega nesporazumljenja neenakost v mišljenju glede povojne ureditve sverta, vladajočem v Moskvi, ter v Londonu in Washingtonu. Nikakor ne bom trdil, da bi morali kar kratko m malo sprejeti moskovski načrt za povojni svet. Možnost in tudi potreba za razgovore in za sporazum sta neoporečni. Jasno pa je tudi, da ne moremo upati, da bomo mogli po porazu osišča nemoteno začeti zopet staro življenje.
Trenotno sta Velika Britanija in Amerika najbrže prepričani, da bodo evropski problemi razrešeni v trenotku, ko bodo padli vsi predstavniki fašizma in nacizma. Jasno je pa, da Sovjetska Unija o njihovem padcu prav nič ne dvomi in ! smatra, da se bodo težkoce teh evropskih problemov takrat šele začele.
V tajinstveni alkemiji internacionalne politike je sporazum in sporazumno mišljenje o | bistvenih vprašanjih prvi predpogoj miru. Nikakor nisem prepričan, da predsednik Roose-| velt in premier Churchill popolnoma razumeta kaj pomeni Sovjetska Rusija, oziroma kako velik je vpliv ruske revolucije na povprečnega, malega ; človeka iz naroda v Evropi in v Aziji.
To svoje mnenje izražam z največjim spoštovanjem, a povedati ga moram, ker je potrebno. Prišel je čas za to, da se vsi trije veliki voditelji sestanejo. Treba je, da drug drugemu povedo kaj mislijo, in sicer ne z ono retoriko priznanja in občudovanja, ki je prelahka in nezanesljiva, temveč z odkritosrčnimi besedami, tako da bodo mogli priti do sporazuma in do odločitev; ameriški izolacioni-zem in francosko-angleški nesporazum je omogočil Hitlerju, da se dvigne in zraste. Te zmote ne smemo napraviti še enkrat. Ako se to zgodi na novo, bi bil to zares konec civiliziranega življenja.
-o-
SAM NE VE
A: "Ali hočete govoriti z gospodom ravnateljem v trgovinskih ali zasebnih zadevah?"
B: "Na to vprašanje je hudo odgovoriti. Zasnubil bi rad njegovo hčer."
j
Bi
t V .i K\ \ *	.
. 'i	Br
Mornarica }« pridobila izredno do* bre 'možgane, 6o se je znani učenjak Dr. Albert Einstein priglasil za delo v ordnančnem uradu. Tukaj vidimo slavnega matematika pri delu v njegovem domu v Princelonu. Pribežal je izpod nazijske vlade, sedaj pa je ameriški državljan. ___________
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 21. .septembra 1943
RAZNOTEROSTI
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN
Poslovenil — Al. Benkovič
Rusko — A. K. Tolsto}
"Kaj hočeš še?" je vprašal Morozov.
"Bojar, tvoja volja je nad mojo; a jaz tega Vjazemskemu ne porečem!"
"Idi!" je kriknil Morozov in udaril z nogo.
"Bojar!" je planil v sobo hišni upravitelj, "knez Vjazemski je prišel z opričniki pred naša vrata! Knez pravi, da je poslan od samega gosudarja."
"Od gosudarja? Ali ti je rekel: od gosudarja? Odpri vrata, ponudi mu zlato skledo s kruhom in soljo. Vsa družina naj gre nasproti poslanim od gosudarja!"
Medtem je bilo bobnanje slišati čedalje bliže. Dvajset ljudi na konjih in pred njimi Afanazij Ivanovič na svojem temnorja-vem žrebcu s srebrno opravo je korakoma prišlo na dvorišče Morozova. Knez je imel na sebi bel kaftan iz atlasa. Izpod nizkega izrezanega ovratnika je gledala biserna zavratnica pri košulji. Biser zapestnice so tesno spenjale široke rokave kaftana, ki je bil rahlo prepasan s svilenim pasom malinaste barve, končujočim se s trepci na obeh straneh; za pasom so tičale na dveh bokih vzorkovane rokavice. Brokatne hlače malinaste barve so bile zatlačene v žol-te safijanaste škornje, ki so bili na petah podkovani s srebrom, golenice so bile prešite z biseri in v gostih gubah spuščene do polovice meč.
Cez kaftan je imel vržen svilnat plašč zlato rumene barve, zapet na prsih z dvema demantnima sponama. Glavo je knezu pokrivala bela brokatna čapka z gibkim demantnim peresom, ki se je majalo ob vsakem dvigu in se svetlikalo v solnčni luči.
Črni kodri Afanazij a Ivanoviča so se vili izpod čapke in se mešali z njegovo kratko in kodrasto brado. Lahni brki "so se črtali nad zgornjo ustnico, ne kot črna proga, ampak samo kot temna senca. Postava Vjazemskega je bila visoka in vitka, zunanjost mlada, vesela.
V	soglasju z razkošnim običajem tiste dobe so konjarji pešci vodili za njim za uzde šest ježnih konj, v popolni opravi; eden izmed njih bil vraneč, drugi plaveč, tretji sivec, trije pa čisto beli. Na glavah so se konjem majala pisana peresa, na hrbtih so se jim pestrile zverske kože ali brokatne preproge, obšite z dragulji; na všeh šestih konjih je žvenkljala množica srebrnih kraguljčkov ali zlata, prerezana jabolka/ ubrana v soglasen zvok, viseča na obeh straneh uzde v dolgih grozdih.
Ko se je pojavil Družina Andrejevič, je stopil Vjazemski z drugimi opričniki vred s konja. Morozov jim je šel počasi naproti z zlato skledo; za njim so šli znanci in bojar ski sluge.
"Knez," je izpregovoril Morozov, "poslan si k meni od gosudarja. Hitim, da tebe in tvoje ljudi sprejmem s kruhom in soljo !" In sivi lasje so padli bojarju na oči od nizkih poklonov.
"Bojar" je odgovoril knez Vjazemski, "veliki gosudar je velel, tebi izročiti svoj carski ukaz: Bojar Družina! Car in veliki knez vse Rusije, Ivan Vasiljevič, jemlje s ' tebe svoj gnev in jemlje obenem s tvoje glave svojo carsko kletev, pomilošča te in odpušča vse tvoje krivde. Zopet boš, bojar Družina, kakor poprej v milosti velikega gosudarja in služil mu boš zvesto in po- j korno in tvoja čast bo pred njim, kakorje bila."
Izpregovorivsi ta govor, si je Vjazemski eno roko vtaknil za pas, z drugo pa si je pogladil brado. Vzravnal se je in, uprši v Morozova svoj orlovski pogled, čakal njegovega odgovora.
V	začeto besed Vjazemskega je Moro-zov pokleknil. Sedaj so ga dvorjani vzdignili pod pazduho. Bil je bled.
(Dalje prih.)_
"Amerikanski Slovenec* Je vez, ki povezuje vse Slovence po Ameriki med seboj.
Kdo ve? Mogoče, da ga je knez, katerega je bil sprejel kakor sina, ta dan krvavo razžalil, njega, najboljšega prijatelja svojega očeta, njega, ki je bil pripravljen v nevarnost staviti svoje lastno življenje, da bi Serebrjanega očuval pred carjevo jezo?
"Toda ne," je pomislil Morozov, "to ni Serebrjani! To je kak opričnik, kak nov carjev ljubljenec. Pri njih ni nič Čudnega onečaščati odličnega bojarja. Toda žena, to je potuhnjena kača! Ali je mar nisem ljubil? Ali je nisem imel kakor lastno hčer? Ali me ni vzela iz proste volje! Ali se mi ni zahvaljevala ta lokava ženska? Ali mi ni prisegla zvestobe? Ne, Družina Andrejič, ne zanašaj se na žensko zvestobo ! Ženska zvestoba — to je visoka zgor-njica, hrastova vrata in železni zatvori. Preveč se ti je mudilo, Družina Andrejič, izročiti dekletu svojo čast! Zbegalo te je, starca, tvoje goreče srce! Prevarala te je žena, mlada kača; smejali se ti bodo Mos-kvičani!"
Tako je premišljeval Morozov in se mučil z ugibanji. Hotel je stopiti naprej, A jezdec bi utegnil oditi in bojar bi ne spoznal svojega sovražnika. Sklenil je počakati.
Kakor nalašč to noč veter ni nehal šumeti in mesec ni prišel izza oblakov. Morozov ni spoznal niti obličja niti glasu jezdečevega. Slišal je samo, kako mu je plakaje rekla bo jarka:
"Ljubim te bolj nego življenje, bolj nego solnce krasno! Nikogar nisem ljubila razen tebe, ga ne morem ljubiti in ga ne bom ljubila!"
Kmalu nato je šla Helena mimo Morozova, ne da bi ga opazila. Počasi je stopal Družina Andrejič za njo:
Drugi dan ni niti najmanj pokazal, da sumniči Heleno; bil je z njo prijazen in ljubezniv kakor sicer. Samo včasih, kadar Helena tega ni opazila, se je spozabil, stiskal je obrvi in jo grozno gledal. Strašno misel je takrat mislil Družina Andrejič. Mislil je, kako bi izsledil svojega sovražnika.
Pretekli so štirje dnevi. Morozov je sedel v tramasti izbi za hrastovo mizo; na miti je ležala odprta knjiga, vezana v bar-žunast brokat s srebrnimi zaponkami in okraski. A bojar ni mislil na branje. Njegove oči so blodile nad pisanimi naslovi in vzorkovanimi cveticami strani, domišljija pa je begala od ženine sobice do vrtne ograje.
Prejšnjega dne se je Serebrjani vrnil iz Slobode in je, kakor je bil obljubil, obiskal Morozova.
Helena se je ta dan izgovorila z boleznijo in ni šla iz svoje sobe. Morozov se ni nič spremenil v svojem vedenju nasproti Ni-kiti Romanoviču. Toda medtem, ko mu je čestital k srečni vrnitvi in ga, dragega gosta, skrbno gostil, je neprestano opazoval izraz njegovega obličja in skušal v njem ujeti znamenje izdajstva. Serebrjani je bil mračen, toda preprost in odkrit kakor navadno; Morozov ni spoznal ničesar.
A kaj je mislil sedaj, sedeč za mizo pred odprto knjigo?
Njegovo premišljevanje je prekinil vsto-pivši sluga; ko je opazil pomračeno čelo Morozova, je spoštljivo obstal. Morozov ga je vprašal s pogledom.
"Gosudar!" je rekel sluga, "šarski ljudje prihajajo sem. Pred vsemi gre knez Afanazij Ivanič Vjazemski; blizu so že, ali ukažeš, da jim gremo nasproti?"
Ta hip so se oglasili zvoki bobna, na katerega je z usnjenim korobačem tolkel, sprednji vojak, da bi razgnal ljudstvo in napravil gospodu pot
"Vjazemski prihaja k meni?" je rekel Morozov. "Ali je znorel? Morda gre pa samo mimo? Pojdi k vratom in tam počakaj. Ako pa krene sem, reci mu, da moj dom ni žganjama, da ne poznam qpricnikov in ničesar nočem imeti oprati t njimi! Idi!" .
Sluga se je obdtavljal.
Nekdo piše o značaju M a žarov. Do 20 miljonov "mažarov'* je bilo, potem se je število skrčilo na resnično mero kakih pet res Mažarov. Tega niso mogli pozabiti, po Hitlerovi milosti so prišli zopet na 15 miljonov. Pravi, da se vsak Mažar smatra za aristokrata, dasi ima le muštace in pobiksane čižme. Se nekaj je. Kdor pride pod Mažare, mora biti Mažar, in tu se mora izpremeniti, ki se bo izpremenilo, ker čas aristokra-tov (??) je minil.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtega srca naznanjamo nim naiim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno Test. da je za redno preminul nai soprog in oče
JOSEPH NENANICH
dne 25. avgusta 1943, in je bil pokopan iz cerkve St. Štefana, dne 29. avgusta 1943. na pokopališče St. Jožefa. Pokojni je bU rojen pred 59. leti t vati Rakovec pri Metliki, t Belokra-jinL *	.4
V prvi Trsti se želimo najlepše zahvali ti rasti tim gospodom duhovnikom, ki so pokojnika obiskovali t njegovi bolezni, ter za tako lepo opravljene pogrebne obrede. Nadalje se praT lepo zahTalimo pogrebniku Mr. Louis Žefranu za tako lepo urejen pogreb.Dolini smo tudi izreči najlepšo zahvalo društvom "Three Star Lodge" št. 33, ZSZ in "Modern Woodmen of Amerita", da so nam tako hitro izplačali posmrtnino. ter posebno še društvu Three Star Lodge" št. 33 ZSZ za posebej še podarjeno svoio $45.00 nam v pomoč, katero sroto sb zbrali med člani društva. Nadalje se prav lepo sahTalimo tudi vsem tistim, ki so pokojnika obiskovali v njegovi bolezni in vsem, ki so ga prišli kropit in molit za pokoj njegove duše, ter enako tudi vsem. ki so se udeležili pogreba, posebno pa še prijateljem in znancem iz So. Chicage in Pullman«, kakor tudi hčeram moje sestre Simonich, ki so prišle is daljnega Massachusetts aa pogreb. Prav srčno se tudi zahvalimo častitim šolskim sestram od Sv. Štefana, od katerih je Sister M. Ancilla njegova sestrična, ki so ga obiskovale v bolnišnici in molile ob njegovi krsti. Nadalje lepa htala vsem, ki so plačali za svete maše: preveč ^i vzelo prostora, ako bi objavili imena vseh. Enako najlepša hvala vsem, ki so nam tudi z denarjem pomagali.
Še enkrat prav srčna hvala in Bog plačaj vsem in za vse, kar ste nam v teh žalostnih dneh dobrega storili na en ali drugi način.
Ti pa dragi soprog in oče, počivaj v miru in yecna luč naj Ti sveti. Spominjali se le bomo do konca našega življenja.
Žalujoči ostali:
AGNES NEMANICH, soproga; JOSEPH mL in THOMAS, sinova; MARY, BERNICE in ANNA, hčere, ter Sister M. ANCILLA, sestrična.
Chicago, I1L v septembru 1943.
PRODAM
hišo z dvemi stanovanji, v pravem nadstropju je 5, v drugem <> sob; centralna kurjava. Cena $6,600. Tudi zidan "cottage", ki ima 6 ^sob in centralno kurjavo. Nahaja se na 2700 So. Lawndale Ave. Cena $6,000. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Antonu Jordan, 2417 So. Lawndale Ave., II. nadstropje, spredaj, Chicago, III.
Sovjeti imajo načrt za obnovo. Miljard bo treba in ljudje sami bodo morali delati in počakati. Toliko in toliko postaj, šol, hiš, živine . . . Kako je na Slovenskem? Vsaj prej je trajalo mesece, da so kakemu čuvaju naredili hlev za kozo. Morda je načrt: Amerika? Prav, prav, saj drugega ne bo, ampak bojim se, da bodo že zdaj pili na račun amerikan-skega načrta.
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljal ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS I
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Mi prevzemamo vse vrste mmmmh^^^ dala. gradimo nova stavba I kakorsnega koli obsega.
Sprejemamo velika dela kot	Uj
grajanja večjih poslopij, šol, I tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dala, kot popravlja- I nje hiš in drugih poslopij. I Za nas Je vsako dalo in na- I počilo dobrodošlo.
Nasvete, proračuna in nfr fcrte dajemo aa šel j o brez« pkfnfli
Čemu plačujete visoka na. Sanmina. Dajte si postaviti I lasten ^"nir lastno hišo, kar I napravimo vam mi sa smer- I no nitko ceno.
Pokličite nas na Hltftm
Calumet 6570 or 6509 I
MARIN KLARICH & SON I
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois ft
Tudi Amerikanci imajo načrt za politično uravnavo:
prejšnje meje in ljudstvo naj odloči s plebiscitom. Well, cika na demokracijo ta načrt, mora toraj biti dober. Že, že. Vsaj jaz poznam — plebiscit. Podplati, predpasniki so odločevali. Ljudsko glasovanje . . he. . he . . In po glasovanju: premagali smo vas, najbolje je, da se podaste v krtovo deželo! Ampak komisija bo nadzorova-lk! Yes, yes . . . odšlfe bo tudi "auf N i m to erwiedersehen". Plebiscit. .. dobra reč, ampak. Kjer bi imeli Slovanivečino nad Nemci ali Mažari, bodo ti do-
i DR. JOHN J. SMETANA i
• Pregleduje oH in predpisuje očala i 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1101 Sol Ashland Avms TeL Canal 0523 > Uradne are: vsak daa od 9 j i /iutraj do 8:30
zvečer.
Stran 4
NEMIRI V BARCELONI
Bern, Švica. — Nemške radio postaje so omenjale, da so v Barceloni na Španskem izbruhnili nemiri med francoskimi emigranti in španskimi fa-langisti. Prepir se je začel, ko so francoski emigranti prepevali Internacijonalo, kar falan-giste silno jezi.
-o-
v Ženskih oblekah
. Neki ameriški oddelek na Novi Guineji, ki se je boril na ; gori Tambu, blizu japonskega • oporišča Salamaua, je pred kratkim prejel težko pričakovani zaboj, na katerem je bilo napisano "Nadomestila obleke." Fantje so brž odprli zaboj notri pa pomotoma ni bilo drugega, kakor uniforme in spodnja obleka za bolničarke. Vsa ta obleka je bila seveda urezana tako, da se tesno prilega ženskemu telesu.
Kaj so hoteli fantje? Drugega jim ni preostajalo, kakor obleči kar so dobili, četudi nič posebno vojaško ne izgledajo v teh opremah, pa kdo
se briga za take malenkosti v i džungli!
--o—
KAJ ŠE PRIDE?
Nekdo jo je poklical na telefon in je tako čudno govoril, da je nastavljenka v lepotičnem lokalu v Ellensburgu, Wash., takoj skočila ven pred hišo, pogledat, če ni, kak šaljivec spremenil napisa nad vrati. Z napisom ni bilo nič narobe, pa tudi ^s telefonskim klicem ne. Oseba na drugem koncu telefonske žice je imela konja in je hotela, da bi operatorjca iz beauty shoppe prišla i^ nalepotičtia tega kenja, ki je bil namenjen za konjsko razstavo. Podobno kakor postopajo z lasmi plavo-lask, so tudi temu konju dali | umiti grivo in rep s peroksidom, in izplahniti s platinasto teko-Ičino.
-o-.
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage!
0- •
OGLASI V "AM. SLOVENCU"
IMAJO VEDNO USPEHI

J. M. Trunk
Vrlo značilno zopet za Slovence. Moskva poživlja: odprite drugo fronto! Tam na zapa-du jo odprite, dokler je vreme ugodno. Dozdaj je ni. Vse v A-friki in Siciliji Nemcev ni ko-štalo niti enega regimenta. Rusi pobijejo eno divizijo, Nemci pripeljejo dve. Pa pravijo: saj frčijo trume zračnih ptičev, dan na dan čez Kanal in razbijajo. Ali ni to druga fronta? Well, nekaj je, tako sodijo v Moskvi, ampak je, kakor bi se muha v slona zaletavala.
Pa bo fronta na Balkanu, in tu smo Slovenci na vrsti. V di-plomatičnih krogih v-Washing-tonu je bilo te dni, da so govorili o drugi fronti. Pravi amerikanski diplomat drugim: na Balkanu odpremo drugo fronto. Poleg stoji ruski diplomat in sliši. Obrne se in povpraša: "Zoper koga bo fronta na Balkanu?" "Saj niste klade, da bi ne razumeli.
Imamo težkoče v domači hiši, kje drugje pa tudi niso brez preglavic.
*
Dr. G. A. Borgese je laški republikanec, radi fašizma je prišel sem in je profesor v Chica-gu. Hud je na kraljevsko robo, to se razume, trdi, da je ves fašizem le kravljevska godla in v tem bo na pravem, kakor se danes kaže. Fašizma Amerika ne mara. Kaj pa pri kralju? Revolucija bi bila tudi za Ameriko huda godla, in morda« drži kralja iz tega razloga. Republikancu to ni pogodu, tudi to se razume, in dr. Borgese udarja: "Pious souls in London and Washington, on July 25 and days following, have been praying 'God save the King' — this I king. Their prayers, echoed at I Eisenhower's headquarters, ! have been smelling to high j heaven". Italijani se bodo mo-irali sami poravnati o republiki, kraljevini, morda da celo o fašizmu, s kako policijo niti Amerikanci ne bodo mogli porav-jnati.
Tudi jaz sem vprašal: Kdo je zmagovalec na Siciliji, ko sem videl, kako moledujejo, da naj Italija sklene mir, naj se vsaj poda.
Mnenja sem, da je vsaj za Slovence dobro, ako ostane Italija v borbi, ker po porazu bi utegnila tudi Moskva govoriti, kakor so tam izjavili, ker so morali pobijati najboljše laške divizije. Ali bi ne. utegnilo tu nekaj odpasti tudi za Slovence? Neki amerikanski Slovenci pa pravijo, da iz Moskve ne sme ničesar odpasti. Treba bo toraj počakati in potrpeti.
bili vse pravice, le politične pe-rute bi se jim malo prestrigle, perute, da bi oni vladali. Kjer bi pa "zmagali" Nemci in Mažari, bi Slovani smeli misliti le na — grob! Razlika je pri plebiscitu, ako kdo pozna plebiscit.
*
Kako je s Poljaki? Rekli so menda, da mora Poljska segati tik pred vrata Berlina r in Vzhodna Prusija naj pride pod poljsko območ. Glej jih te poljske imperialiste! Well, če so imperialisti, naj jih bes butne, imperialisti, da bi hoteli potem poboljšati Nemce, ki so tam že dolga leta. Nemci naj ostanejo Nemci in naj imajo vse pravice, lahko pa Poljaki primejo za ušesa take Poljake (Mauzre...), ki so Poljaki, pa hočejo biti Nemci. In če bi bilo tako, se morajo Poljaki sporazumeti z Moskvo, tako ali tako. Menda nekaj svita, da neče biti ni&ta z Lvovom in Vilno, ker tam je rusko narodno in politično območje, baje prihajajo do strez-nenja, in menda je nekaj strez-nenja tudi pri Angliji radi Baltika. Trenotno bi bilo strezne-
nje dobra roba.
• *
DR. J. L URS1CI1
ZDRAVNIK In
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah TeL Canal 491t CHICAGO
Reridepgni teL: La Grange 3966