List 41.
Politiški oddelek
Domovinski zakon.
V tem zasedanju državnega zbora pride na vrsto nov domovinski zakon. Sedaj obstoječi domovinski zakon je tako krivičen in nenaraven, da vsak nepristranski sodeč človek mora pritrditi, da je potreba, da se radikalno premeni. Vlada je tudi v tem oziru pokazala vso dobro voljo, kajti predložila je zbornici načrt zakona, kateri je osnovan na pravični podlagi. Kdor deset let biva v kakem kraju, dobil bi ondu svoje domovinstvo. S tem bi se prišlo v okom sedanjemu nenormalnemu stanju, da se ljudje, ki so vse svoje moči pustili v mestih, na stare leta gonijo na kmete, v njih domovinske občine, kjer jih nikdo ne pozna, kjer niti rojeni niso- Ta zakon je zadel na velik upor mestnih zastopnikov.
Mesta se boje večjih bremen. Tega mestni zastopniki nič ne jemljo v poštev, da tudi tisti prebivalci, ki nimajo domovinske pravice, pripomagajo k mestnemu razvoju in tudi donašajo k mestnim dohodkom vsaj indirektno. Posebno nasprotniki domovinskega zakona so narodni Nemci. Ti ne nasprotujejo temu zakonu le iz gmotnih temveč tudi iz narodnih ozirov. Boje se, da bi se na Češkem, Moravskem in Šleziji potem češki živelj še hitreje množil po nemških mestih in bi njih nemški značaj prišel v nevarnost.
Nasprotniki domovinskega zakona so pa tudi dunajski krščanski socijalisti. Ta stranka si je postavila za nalogo, na krščanski podlagi izboljševati stanje srednjih in nižjih stanov. Vsaj tako se je govorilo po krščansko-socijalnih shodih. Pravična preosnova domovinskega zakona bi gotovo pripomogla v tem oziru. Pričakovali bi zatorej bili, da bode novi mestni zastop v tem oziru pokazal svoje krščanskosocijalno mišljenje in brez ozira na bremena, ki zadenejo mesto, se izrekel za pravično stvar. Toda mestni zastop se je skoro jednoglasno izrekel proti spremembi domovinskega zakona. Protisemitje in liberalci
so bili v bistveni zadevi popolnoma jedini. Kar se je sicer govorilo, da naj bi država prevzela oskrbovanje ubogih in drugih takih stvarij, se je govorilo jedino zaradi tega, da se malo olepša upiranje pravični stvari.
Rado se očita liberalnim strankam, da so krive krivičnega domovinskega zakona. Toda dogodek v dunajskem mestnem zastopu je očitno pokazal, da tudi katoliške stranke niso dosti boljše, kjer bi jim preosnova domovinskega zakona bila v škodo. Nikakor se še niso popele na kako vzvišeno stališče pravičnosti. Seveda konservativni zastopniki kmetskih občin so za preosnovo domovinskega zakona, ker drugače bi jim volilci poslali nezaupnice. Kot zastopnike kmetskih občin se ni težko za to stvar ogrevati, a drugače je pa pri zastopnikih mest. Pri teh bi se le pokazalo, ali je jim sebičnost več, ali pa pravica in skrb za nižje sloje prebivalstva.
Vso čast pa moramo izreči v tem oziru praškemu mestnemu zastopu. Dunajski mestni zastop je obrnil se do vseh mestnih zastopov, da ugovarjajo določbi novega domovinskega zakona, da se po desetletnem bivanju v kakem kraju dobi domovinska pravica. V Pragi so podobne razmere, kakor na Dunaju. Veliko je ljudij s kmetov se preselilo v mesto in se še vedno priseljujejo. Bremena bi se Pragi gotovo tudi znatno povekšala, da se vsprejme novi domovinski zakon. Vzlic temu pa je mestni zastop praški se že jedenkrat izrekel za to, da se z desetletnim bivanjem pridobi domovinstvo in je v tem smislu odgovoril tudi dunajskemu mestnemu zastopu. Praški mestni zastop je liberalen, a je vzlic temu pokazal, da ima več pojma o krščanskem socijalizmu, kakor dr. Lueger in njegovi somišljeniki.
Kakor stvari sedaj stoje, ni dosti upanja, da bi se v sedanjem zasedanju rešil v zbornici poslancev novi domovinski zakon. Stvar, ki se že vleče toliko let, se bode zopet odložila. Čas pred volitvami za rešenje te zadeve tudi ni ugoden, ker morajo mestni zastopniki se ozirati na svoje volilce. Nadejati se hočemo, da najde novi domovinski zakon vsaj v novi zbornici več privržencev in se potem odvrne breme, ki sedaj tlači kmetske občine
404
ter odpravijo nadloge, ki izvirajo za delavski stan iz se danjega domovinskega zakona.