Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 48707 48707 LJUBLJANA Kažipot za glavno mesto Kranjske. Sestavil Ivan Robida, policijski nadkomisar v p. Načrt narisal Ciril Koch, mestni arhitekt. Cena K 1*20. Ooo6W Marijin trg-. H M'- Vsebina: - Stran I. Splošni del. 1 Pošta. 6 Policija . 6 Glavni carinski urad. 6 C. kr. državna železnica. 6 C. kr. priv. juž. železnica. 7 Dolenjska železnica. 7 Stojišča postreščkov. 7 Stojišča izvoščkov. 7 Tarifa za postreščke in komisijonarje . . 7 Tarifa za izvoščke. 8 II. Monumentalne stavbe. 10 III. Spomeniki. 16 IV. Ogledovanje mesta. 18 V. Okolica in izleti . 27 VI. Praktični del. a) Trgi, ceste in ulice v abecednem redu . 30 b) Zdravniki in specialisti. 41 c) Odvetniki in notarji. 44 d) Hoteli, restavracije, kavarne in drugi na¬ slovi . & 45 TS?3H= = ronm -. . rrsrsm : EIME c^r Najboljša in najsigurnejša pri¬ lika za štedenje! Denarni promet do 31. decembra 1909 čez 83 milijonov kron. Lastna glavnica K 503.575-98. Stanje vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron. Ljudska posojilnico registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši na¬ sproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. ter jih obrestuje po »1 °' Ht /2 /o brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vložnih 100 K čistih 4*50 K na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno -hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in za¬ stavi vrednostnih [papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. - Odborniki: Anton Be¬ lec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. po¬ slanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljub¬ ljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice", Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljub¬ ljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. n mJ ;rrmrn ^=" moo; I. Splošni del. Ljubljana, nemško Laibach, je glavno mesto vojvodine Kranjske. (45°2' severne širine in 32° 26' 15" vzhodne dolžine.) Leži v ztlo lepi in rodovitni dolini in ima danes 1860 hiš s 40.000 pre¬ bivalci. (-f- 2783 vojakov.) Nadmorska višina Ljubljane znaša 306 m. Na¬ haja se ob vznožju Ljubljanskega Gradu ter je ob¬ enem središče dežele, katero deli v Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko. Po sredi mesta teče Ljubljanica, kije plovna samo za čolne. Trikrat ponikne reka pod zemljo in trikrat se prikaže na dan kot Unec, Pivka in Ljub¬ ljanica Mnogi historiki kakor Cluverus, 'Schonleben, Valvasor, Thalberg, Linhardt itd trdijo, da se je razvila Ljubljana iz stare Hemone ali Emone. Do 1783 je bilo mesto obzidano. Pozneje pa so obzidje podrli. Na takozvanem Nemškem posestvu so izkopali že mnogo znamenitih rimskih izkopin. Ta kraj se imenuje Na mirju, nemško „An der Ro- mermauer“. Starejše mesto se razteza na levem bregu Ljubljanice. Gradašica leče med Krakovim in Trnovim in se izliva v mestu samem v Ljub¬ ljanico. Krakovčani in Trnovčani so imeli že v prejšnjem stoletju lastne šege in navade in so se tudi nosili po svoje. Krakovčani so ribarili, Trnovčani so pa prevažali blago in se pečali s poljedelstvom. Na desnem bregu Ljubljanice stoji sredi ravnine Grad (43 m). Okoli Gradu se je razvil novejši del mesta. Poleg sedanje vojaške plavalnice je napravil pa f er Gabriel Gruber vsled neprestanih povodnji, ki jih je povzročalo l|ubljansko barje, 1758 povodnik. Ta Gruberjev kanal je odvajal previsoko vo¬ dovje vsled deževja narasle Ljubljanice. Koncem mesta pri Štefanji vasi se zopet združi z glavno reko, katero od lani regulirajo in ji znižavajo strugo. Čez Ljubljanico vodi pet mostov: 1. Most na Bregu ali Št. Jakobski most, 2. Črevljarski ali Hradeckijev most, 3. Franc Karlov ali Frančiškanski most, 4. Cesarja Franc Jožefa jubilejni ali mesarski most, 5. Št. Peterski most. Med prisilno delavnico in civilno bolnišnico vodi lesen mostiček, uporaben samo za pešce. Čez Gru¬ berjev kanal pa vodijo trije mostovi: en kamenit, en lesen in en železniški most. Ljubljana se deli v šest okrajev. I. okraj: Šolski okraj, II. „ Št. Jakobski okraj, III. „ Dvorski okraj, IV. „ Kolodvorski okraj, V. „ tvorijo predmestja: Hauplmanica, Ilo¬ vica, Črna vas, Hradeckijeva vas, Dolenjska cesta in Orlova ulica z Rakovnikom. VI. okraj obsega 1896 inkorporirani Udmat. Mesto razsvetljuje 1250plinovih in električnih luči. 2 b ' Cerkve.' Ljubljana ima 5 rim.-kat. župnij z 12 cerkvami, eno protestantovsko župnijo in do 30 ka¬ pelic, Najlepša cerkev je stolnica na Škofijskem trgu. Hrani več umetnin Quaglije, na glavnem oltarju kipa sv. Petra in Pavla in dva angela iz kararskega marmorja. Na oltarju sv. Rešnjega Telesa vidimo umetnine Frančiška Robba. Cerkev je sezidana 1701 mesto nekdanje ribiške kapele. Anton Codelli pl. Fahnenfeld je daroval stolnici 1706 64 starih centov težak zvon. V cerkvi sami počivajo zemeljski ostanki tega dobrotnika poleg mnogo drugih dostojanstve- [ nikov. , Cerkev sv. Jakoba hrani tudi skulpture Frančiška Robba, ki slove kot umetnine prve vrste po celi Avstriji Nekaj posebnega je 8 stranskih ol- i tarjev iz marmorja. Oltarske slike je delal Langus. , Kapelica sv. Ksaverija je prizidana 1669. Tej kapelici so darovali kranjski stanovi lep marmornat oltar •n slovečih 7 črnih angelov. Tudi marmornata priž- n 'ca zasluži, da si jo ogledamo. Frančiškanska cerkev ali cerkev Marijinega oznanjenja ima krasno fasado. Glavni oltar je delal . mojster Robba in ga dovršil 1763. Tu najdemo slike Mencingarja, Frohmiillerja, Herleina, Langusa in Po¬ točnika. Strop je prekrasno naslikal Matej Langus; j Po potresu pa ga je prenovil- Dunajčan Kastner. Cerkev ima 3 manualske orgije, največje in najlepše j’ na Kranjskem. ’ v Cerkev sv. Petra je najstarejša ljubljanska župnijska cerkev. Hrani krasne Quaglijeve freske. Oltarne slike so delo Mencingarja, večinoma ob¬ novitve po Rubensu. Pri stranskem vhodu na desni pajdemo naslednji napis: „L. 1472. 3. junija'je zažgal 'n uničil dedni sovražnik krščanskega imena Turek hišo božjo sv. Petra, župnijsko cerkev mesta Ljub- i- ljane.“ — Sedanja cerkev je sezidana 1700, prenov- n Ijena je od 1S96 -1897. Župna cerkev sv. Janeza Krstnika v Tr n o v e m je 1856 v novo bizantinskem slogu sezidana in po j potresu prenovljena. Oltarske slike je delal Kiihnl. 3 i* Uršulinska cerkev je z ozirom na impo¬ zantno arhitektonično fasado najlepša v mestu. Se¬ zidana 1748. Robba je umetno napravil veliki oltar iz afrikanskega, sedem svetih kipov pa iz kararskega marmorja. Cerkev nemškega viteškega reda (Kri¬ žanke) stoji baje tam, kjer je stalo nekdaj rimsko svetišče Neptuna in v srednjem veku (1292) svetišče templarjev, 1714 jo je nanovo prezidal nemški vi¬ teški red. Sliko glavnega oltarja je delal Canona. Cerkev sv. Florijana je sezidana 1660. Ob stranskem vhodu je lepa Wolfova slika žalostne Ma¬ tere božje. V stranski kapeli je mojstrski kip sv. Ja¬ neza Nepomuka iz kararskega marmorja, ki je bil prvotno (172Ž) znamenje pri savskem mostu v Čr¬ nučah. Poleg omenjenih cerkva je še cerkev sv. Kri¬ štofa (Dunajska cesta), cerkev Srca Jezusovega (Tabor), salezijanska cerkev na Rakovniku, jezu¬ itska kapela (Elizabetna cesta) in protestantovska cerkev (Marije Terezije cesta.) Ljubljana ima 5 moških in 3 ženske samostane. Uradi in oblasti. Ljubljana je sedež: rimsko- kat. knezoškofa, deželne vlade, deželnega zbora, c. kr. deželnega, okrajnega in obrtnega sodišča, okrajnega glavarstva, finančne direkcije, finančne prokurature, glavne davkarije, poštnega, brzojavnega in telefonskega urada, političnega magistrata, garni¬ zije in deželne brambe, trgovske zbornice, glavne mitnice, arhiva katastralnih map itd. itd. Sole in vzgojevališča : 1 bogoslovno se¬ menišče, 3 državne višje gimnazije, 1 državna višja realka, 1 moško in žensko učiteljišče z vadnico, 1 privatno nemško žensko učiteljišče ljublj. šolskega kuratorija, 1 privatno žensko učiteljišče pri uršulin- kah, 1 mestna višja dekliška šola, 1 mestni dekliški licej, zavod za babice, obrtna šola, 6 deških, 3 dekli¬ ške javne ljudske šole, 3 privatne ljudske šole, 3 javni in 3 privatni otroški vrtci, gluhonemnica, 4 2 trgovski šoli, gremijalna trgovska šola, 3 glasbene td' 6 '' ®' 0S P 0C * ars * 5a ®ola za deklice, podkovska šola Dobrodelni zavodi: Sirotišnica za dečke (Vlarijanišče), Poljanska cesta 32-36. Sirotišnica za deklice (Lichtenturnov zavod), Po¬ ljanska cesta 30 in Ambrožev trg 8. Deželna bolnica, Zaloška cesta 2. Leonišče (bolnica za duhovne), Zaloška cesta 11. Trgovsko bolniško in podporno društvo. Zaloška cesta 11. Gluhonemnica, Zaloška cesta 5. Garnizijska bolnica št. 8, Zaloška cesta 29 Hiralnica v deželni bolnici. Zaloška cesta 2. Hiralnica, Radeckyjeva cesta 9. Cesarja Franca Josipa asil za onemogle, Stara pot 3. Konvent za zanemarjeno mladino (Salezijanci), Ra¬ kovnik 6. Otroška bolnica, Streliška ulica 15. Bolnica za silo, Pokopališka cesta 19. Mestna ubožna hiša, Karlovška cesta 7. Mestna ubožna hiša, Japljeva ulica 2. Rešilna postaja, Cesarja Jožefa trg 2. Ljudska kuhinja, Streliška ulica 12. Ljudska kuhinja s Domovina“, Dunajska cesta 3. Knjižnice: C. kr. licealna knjižnica v poslopju II. državne gimnazije, StroSmayerjeva ul. 1. Koncem leta 1908 je obsegala: 38.431 del v 59.220 knjigah, 8473 zvezkih in 3478 listih, 434 rokopisov, 132 zemlje¬ vidov in 140 umetnih del. Odprta je vsak delavnik (izvzemši ponedeljek popoldan) od 10* — 1"2* do¬ poldan in od 2* — AH popoldan. Knjižnica v muzeju (II.*) Promet. Cestna električna železnica: vozi v dveh smereh: Smer L: od južnega kolodvora čez * Glej II. „Monumentalne stavbe“. 5 Mestni trg do dolenjskega kolodvora; smer II.: od Mestnega trga do garnizijske bolnice. Pred magistra¬ tom se preseda. Vozne cene: Od južnega kolodvora do glavne pošte . . 10 v „ „ „ „ magistrata ali do Sv. Jakoba trga ali do Ambroževega trga . 15 „ Od južnega kolodvora do dolenjskega ... 25 „ „ „ „ „ garnizijske bolnice 20 „ Pošta: I. O. kr. glavna pošta in brzojavni urad. Vogal Prešernove in Šeienburgove ulice, Filialke: II. Južni kolodvor, III Cesarja Jožefa trg 10, IV. Stari trg 34, V. Zalokarjeva cesta 1, VI. Miklošičeva cesta 6, VII. Poštni urad Spodnja Šiška. Policija. Direkcija, Mestni trg 2. Policijska centrala, Mestni trg 2. Filialke: I. Cerkvena ulica 1, II. Sv. Petra cesta 95, IH. Karlovška cesta 30, IV. Poljanska cesta 54, V. Južni kolodvor. Glavni carinski urad Cesta na južno železnico. (Pri skladiščih.) C. kr. državna železnica. Državni kolodvor, od središča mesta od¬ daljen 20 minut. Tu je obenem tudi kamniški kolodvor. 6 C. kr. priv. juž. železnica. Južni kolodvor je od srede mesta oddaljen 10 minut. Tu se odcepi tudi proga na Vrhniko. Dolenjska železnica. Dolenjski kolodvor, od središča mesta od¬ daljen 25 minut. Stojišča postreščkov. Pri Hradeckega mostu, pred magistratom, pred frančiškansko cerkvijo, pred glavno pošto in na južnem kolodvoru. Stojišča izvoščkov. Južni kolodvor, hotel „Union s , hotel „EIefant“, Zvezda, Mestni trg. Tarifa za postreščke in komisijonarje. 1. Kolodvor s prtljago do 25 kg . 2. Za gotove poti: lahko delo za eno uro . . . » » , en dan . , . . težko delo za eno uro . . . , > en dan ... . 3. Na deželo: Oddaljenost 7 km za 1 osebo . 4. V mestu: Iz enega dela mesta v drugega s pismom ali naročilom (br. prtlj.) s prtljago do 10 kg . » * » 50/eg-. 7 Pod III. navedeno velja tudi za vožnje za nazaj. 8 Stolna cerkev in Ljubljanski grad Društvena življenje je živo razvito. V Ljubljani je nad 250 društev : humanitarnih, znanstve¬ nih, obrtnih, glasbenih in pevskih, zabavnih, športnih in političnih. 9 Katoliška Tiskarna, II. Monumentalne stavbe. Palača c. kr. deželne vlade (Blehveisova cesta 10). Po vzorcu florentinske arhitekture .sezidana 1899 v slogu zgod nje_raoesance. Na vsaki strani glavnega vhoda kamenita soha, predstavljajoč „moč“ in ,zakon“. Deželni dvorec (Kongresni trg 11). Sezidan mesto starega dvorca. Tu zboruje deželni zbor v krasni dvorani. Pročelje je obrnjeno proti Kongres¬ nemu trgu H glavnemu vhodu vodi rampa. Tu so nameščeni deželni uradi v moderno urejenih prostorih. Deželna hiša — Stari deželni dvorec (Turjaški -trg 2). Sezidana 1548 v italijanskem slogu. Preje je pa stalo na tem mestu poslopje, sezidano 1467, katero je pa razrušil potres 1511. Sedaj je v hiši nastanjena Kranjska kmetijska družba in ke¬ mična preiskovalnica. 10 Magistrat — Rotovž (Mestni trg 1). Petero- vogelni stolp z uro ima dva zvona, s katerima se je do 1858 naznanjal pričetek in konec letnih sejmov. V posvetovalnici zboruje občinski svet. V veži stoji soha Karola VI. iz kararskega marmorja. Grand hotel,, Union” (Miklošičeva cesta 1). Razkošno opremljena palača Stavba vredna velikega mesta (VI.). Ljudska posojilnica (Miklošičeva cesta 6). Moderno hranilnično poslopje, vredno, da se ogleda. Justična palača (Slovenski trg 1). Krasna stavba. Sedež c. kr. deželne okrajne, in obrtne sod¬ nije in zemljiškega urada. Jetnišnice. Sezidana 1902. Obseg 16.000 m 2 . Knezoškofijska palača (Pred škofijo 4). Sezidati jo je dal škof Krištof Rauber 1512 kot eno¬ nadstropno poslopje, 1643 se je dozidalo drugo nadstropje. Hišna kapela v romanskem slogu je zanimiva po stenskih in votivnih slikah. Deželni muzej ,,Rudolfinum“ (Muzejski trg 1). Sezidan 1888 v slogu italijanske renesance. Ima zanimive zbirke o prazgodovini, zgodovini, na¬ ravo- in prirodoslovju in o folktoristiki. Krasen arhiv. Veliko rokopisov in precejšno knjižnico, ka¬ tere poset je dovoljen vsakomur vsak dan od 9—11 * in od 3—5* proti prejšnji zglasitvi pri ravnatelju. Glede ogledovanja zbirk je določeno: 1. Vsako nedeljo in ob vsakem vremenu od 10-12* brezplačno; popoldan je muzej zaprt. 2. Vsak četrtek od 2—4 * (ako je delavnik) za dijake brezplačno; ako je praznik, je dijakom do¬ voljen vstop od 10 -12 *. 3. Vsak delavnik od 8—4*, v praznikih od 10—12 *; za šole in korporativna društva v sprem¬ stvu vodilnega organa proti poprejšni enodnevni oglasitvi pri direkciji brezplačno. 4. Vsekdar (razen sub 1, 2 in 3 navedenih točk) izvzemši nedelje in praznike popoldan proti vstop¬ nini 60 v. 11 Hotel Union. Katoliška tiskarna (tiskarna, knjigoveznica, uredništvo in upravništvo Slovenca, Domoljuba in drugih časopisov) (.Vogal Kopitarjeve ulice in Po¬ ljanskega nasipa). Impozantno poslopje je zgra¬ jeno tako, da so težji prostori spodaj, uredništva in knjigoveznica pa zgoraj. Dve električni vzpenjači skrbe za komunikacijo. Poleg električne razsvetljave je za slučaj sile vpeljana tudi plinova luč. Po vseh prostorih vodi centralna kurjava. Stranke so ločene od uradništva po okusno elegantnih cpažih. Oprava se dtži solidnega amerikansko-secesionistiškega načina. Vhoda sta v Kopitarjevi ulici in na Poljanskem nasipu. Na levi strani glavnega uvoza je električna centrala: dva 40 HP. motorja in manjši plinov motor, kjer so tudi akumulatorji. Zraven je centralna kuril¬ nica in skladišče premoga. Na desni vidimo rota¬ cijski stroj. — Pri vhodu s Kopitarjeve ulice sto¬ pimo v elegantni vestibul, na katerega desni strani je vzidana spominska plošča, na levi je administracija ,Slovenca 4 itd. V pritličju so nameščeni pisarniški prostori, v prvem nadstropju lepo opremljena posve¬ tovalnica tiskovnega društva in dvorana za stavce, v drugem pa knjigovezna dvorana. Tretje nadstropje obsega dvorano za stavce in linotype in razkošno, krasno opiemljeno knjižnično dvorano. — Streha je ravna, raz katero je krasen razgled na mesto in okolico. Tiskarna ima 3 uradnike, 29 stavcev, 5 strojnih stavcev, 7 mašinistov, 1 stereotyperja, 10 vajencev, 10 vlagalk in 10 pomožnih delavcev. — V knjigo¬ veznici službuje dvoje uradnikov, 12 pomočnikov, 5 učencev, 13 delavk in 1 pomožni delavec. Katoliška bukvama je tudi last katoliškega tiskovnega društva. Ima na novo adaptirane pro- dajalniške prostore poleg cerkve. Knjigarna vzdržuje 17 uslužbencev in je največja na Kranjskem. Deželno gledišče (Gledališka ulica 2). Se¬ zidano 1892 v italijanskem renesančnem slogu. Načrt sta napravila profesor Ivan Hrasky in arhitekt Hrubi. Notranji prostori so okrašeni z marmorjem in bujno- barvno slikarijo. Občinstvu služi v dveh nadstropjih 45 lož, 167 parternih, 65 balkonskih in 105 gale- 13 Portal Katoliške bukvarne. (Zraven stolne cerkve.) rijskih sedežev, 160 parternih in (5 galerijskih stojišč. Tedensko je pet slovenskih in tri nemške predstave. Začetek vedno ob Va8 K Cene se menjavajo od slučaja do slučaja, a se gibljejo navadno med 40 v do 3 K. Jubilejno nemško gledišče, zidano v Gradišču v Biedermeierjevem slogu je, kar se tiče tehničnega, zakulisnega aparata, na vrhuncu. Poleg cerkva, ki so že opisane pod I., ima Ljubljana še sledeče krasne stavbe: /. c. kr. dr¬ žavna gimnazija (Tomanova ulica 8), sezidana 1899; II. c. kr. državna gimnazija z licealno knjižnico (Strofimayerjeva ulica 1), sezidana 1908; C. kr. višja realka s potresno opazovalnico v normanskem slogu (Vegova ulica 4), sezidana 1873; C. kr. moško in žensko učiteljišče (Resljeva cesta 10), sezidano 1884; Mestna infanterijska vojašnica (Metelkova ulica 2). sezidana 1890; Mestna artilerijska vojašnica (Dunajska ce¬ sta 64), sezidana 1898; Prva domobranska vo¬ jašnica (Domobranska cesta 2); Druga domo¬ branska vojašnica (Poljanska cesta 40); C. kr. garnizijska bolnica št. 8 v pavilonskem si¬ stemu (Zaloška cesta 29); Kranjska hranilnica (Knaflova ulica 9); Meščanska bolnica (Šolski drevored 2); Mestni dom (Cesarja Jožefa trg 2); Leoninum (Zaloška cesta 11); Mestna elek¬ trarna (Slomškova ulica 18); C. kr. obrtna in strokovna šola (Na mirju), krasna velikanska stavba. 15 III. Spomeniki. Monumeni cesarja Franca Jožefa I. iPark pred Slovenskim trgom.) Soha, delo Slo¬ venca Peruzzija, je izklesana iz kararskega marmorja Spomenik je moderno, impozantno delo. Odkrit 2. decembra 1908. Fran Prešernov spomenik (Marijin trg). Največjemu slovenskemu pesniku (1800 — 1849) so odkrili 1905 bronast spomenik z muzo, ne preveč posrečeno delo kiparja Zajca. Ob vsaki strani ima relief kot motiv iz glavnih pesnikovih del. Vodnjak z obeliskom (Mestni trg). Obelisk se dviga iz bazina, čigar podnožje tvori pet stopnjic, v višino 114 m. Izdelan je iz domačega marmorja. Obelisk obdajajo trije delfini in trije povodni možje, predstavljajoči Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko. To je najlepši spomenik Ljubljane, delo kiparja Franca Robbe iz 1. 1751. Valentin Vodnikov spomenik (Vodnikov trg). Soha je iz brona, ki jo je modeliral Gangl. Spomenik so odkrili 1886 v spomin ustanovitelju slovenske književnosti. Valvazorjev monument (na Muzejskem trgu pred deželnim muzejem). Valvazor je izdelan v nadnaravni velikosti |3'4 m), oblečen v vojaško opravo. Na granitni podlagi stoji Valvazor, vlit iz brona. Naj večjemu slovenskemu zgodovinarju (Die Ehre des Herzogtums Krain) so odkrili ta spomenik 1903. Marijin kip (Sv. Jakoba trg). Postavljen je bil ta spomenik 1682, vlil ga je ljubljanski zvonar Krištof Schlag. Ker je razpadal, so ga 1844 podrli in ga 1870 nanovo postavili. Zbrali so za spomenik stanovi vojvodine Kranjske v spomin na dolgotrajne in srečno končane vojske zoper Turka in za od- 16 Slovenski trg z justično palačo. vrnitve kuge, ki je divjala 1679 in ki je na priprošnjo Marijino Kranjski, posebno pa Ljubljani prizanesla. Kip je iz medovine in stoji na obelisku, katerega obdajajo štirje kipi ljubljanskih župnijskih patronov: sv. Nikolaj, sv. Jakob, sv. Peter in sv. Janez Krstnik. Plošča Anastazija Griina (vzidana v hišo nemškega viteškega reda na Valvasorjevem trgu). Anton Aleksander grof Auersperg je bil rodom LjubljanCan. PIošCo so odkrili ob velikih demon¬ stracijah 1. 1886. Steber sv. Trojice (na križišču Dunajske in Marije Terezije ceste). Postavljen 1722, ko sejeprvotni steber, napravljen iz lesa, l. 1693. podrl. Pa tudi ta se ni držal, dokler niso slednjič 1843 napravili spo¬ menik iz marmorja in ga 1899 prenovili. Ta spo¬ menik je prevzela 1910 mestna občina ljubljanska v svojo oskrbo. Marmorni obelisk (pri izhodu Karlovške ceste na Prulah). Postavljen v spomin na obisk ce¬ sarja Franca I. in cesarice Karoline Avguste 1825. Kameniti križ (Ambrožev trg). Izdelan 1622 v spomin na procesijo sv. Rešnjega Telesa, pri ka¬ teri so napadli protestantje škofa Hrena. 1844 so ga prenovili in 1895 prestavili na današnje mesto. Marmorni vodnjak (pri Florijanski cerkvi). Predstavlja levovo glavo, ki bruha vodo. Do 1862 je bil vzidan v nekdanje redutno poslopje. Nad le¬ vovo glavo je napis: ECCe aqVal blbeDaM Con- sVL proplnat. Radeckyjev monument (v Zvezdi in pod Tivoli). Prvi postavljen 1860, drugi 1882. - 17 7 IV. Ogledovanje mesta. Na desni strani mestne hiše, ki tvori središče mesta, vidimo obelisk iz marmorja; na desno na¬ prej pridemo potem do škofijske palače (Pred škofijo 4 II. 1 ). Tik nje je stolnica (I.). Par ko¬ rakov od cerkve na levi je Katoliška bukvama (Pred škofijo 5 II.). Vodnikov spomenik stoji med Katoliško bukvarno in 1834 ustanovljeno trgovsko in gremijalnno šolo Arturja Mahra (Cesarja Jožefa trg 10). Nasproti je finančno ravnateljstvo in finančna prokuratura. Še bolj v ozadju Mestni dom, kjer ima prostovoljno gasilno in rešilno dru¬ štvo svoje prostore. Proti Ljubljanici, na izhodu Kopitarjevih ulic, stoji Katoliška tiskarna, sre¬ dišče slovenskega tiska, kjer izhajajo: „Slovenec”, „Domoljub“, »Bogoljub®, »Dom in Svet® itd. (II.). Od Mestnega doma pridemo v Streliško ulico. Tu se je 1565 ustanovilo staro strelišče, ka¬ terega so 1733 renovirali; 1876 se je pa preneslo na novo strelišče Pod rožnikom. Od tedaj je v starem poslopju ljubljanska ljudska kuhinja. Sedaj prezida- vajo poslopje v »Ljudski dom®. Tu bodo pro¬ stori Krščanske Socialne Zveze in ljudski oder. Nekaj korakov naprej pridemo do Elizabetne otroške bolnice, ki je bila sezidana 1890 na sedanjem pro¬ storu, medtem ko je bila nastanjena začasno preje na Poljanski cesti 16. Alojzijevišče (Poljanska cesta 4) je ustanovil knezoškof Ant. Al. Wolf 1846. V zavodu se vzgajajo ubogi, nadarjeni mladeniči, ki obiskujejo gimnazijo, brezplačno, ali proti majhni odškodnini. Hišna šte¬ vilka Ambrožev trg 8 je Li c h te n t u r n o v a si- 1 Rimska številka znači oddelek, v katerem je dotična znamenitost podrobneje opisana. 18 rotiš ni ca za deklice, malo naprej (Poljanska cesta 30 — 34) pa stoji Marijanišče, sirotišnica za dečke. Obe šoli imata pravico javnosti. Večinoma imajo oskrbovanci deželne ustanove. Lichtenturnov zavod vodijo sestre sv. Vincencija Pavl., Marijanišče pa sestre iz reda sv. Frančiška, pod vodstvom ka¬ nonika. V Marijanišču je tudi gospodarska šola za dekleta, ki se poučujejo v ženskih ročnih delih, prak¬ tičnem gospodarstvu, mlekarstvu, gospodinjstvu, hi- gijeni itd. itd. Sedaj se razširja Marijanišče tudi v konvikt za gimnazijce. V Marijanišču je 164, v de¬ kliški sirotnišnici pa. 182 gojencev, ozir. gojenk. Na Poljanski cesti 59 je Kmetijska družba usta¬ novila živinopodkovsko šolo, ki je združena z bolnico za živino (1850). Zavod ima pravico jav¬ nosti. Proti določenemu plačilu se sprejemajo tudi bolne živali. Klavnico (Mesarska cesta 1) je postavila 1880 mestna občina. Prostor na desni klavnice zavzema živinjski in semanji trg. Tu se vrše sejmi. Na Poljanskem nasipu 52 je dežel na prisilna delavnica, sezidana 1847. Prostora je za 300 kaz¬ njencev. Prisiljenci so iz Kranjske, Koroške, Gornje Avstrijske, Solnograške, Predarlske, Trsta in Pri¬ morske. o ^ tt Oglejmo si Št. Jakobski okraj. Izhodišče je magistrat. Po Mestnem trgu dospemo Pod Trančo. Hiša št. 1 je eno najstarejših poslopij Ljubljane. Na močnem loku, ki veže dve hiši, je bilo sezidano dvoje nadstropij. To poslopje je bila kriminalna jetnišnica, kamor so zapirali največje hudodelce. Od tu se jih je vodilo na smrtni oder. Ker je bila zidava slaba, so jo 1788 podrli. Pot nas privede na Stari trg. V hiši št. 4 je bila baje 1297 stara mestna hiša. Tu se je rodil slavni zgodovinar Weikard Valvasor (III.). V Zatiškem dvorcu (Stari trg 34) je začasno c. krPobrtna strokovna šola za umetno vezenje, ženska ročna dela in čipkarstvo. Poslopje je last verskega fonda in stoji baje že od 1449 19 2 ” Ha mestu osemrazredne dekliške ljudske šole (Št. Jakobski trg 1), ki je sezidana 1901, je stalo preje dež. redutno poslopje, katero je potres 1895 razrušil. — Na istem trgu stoji cerkev sv. J a k o b a, v kateri je pokopan zgodovinopisec Schon- leben, umrl 1681. leta, in pa sredi trga, ki je po svoji velikosti drugi v celi Ljubljani, Marijin spomenik (III.). V Florjanski ulici je cerkev sv. Flori¬ jana, sezidana 1660. (I.) Krenimo odtod vUlico na grad, da si ogle¬ damo ljubljansko okolico. Na severu se razteza ljubljansko polje. V ozadju se dvigajo Kamniške planine z Grintovcem (2559 m) in z Ojstrico (2350 m). Na porobku gorovja leži mnogo vasi in gradičev. — Bolj proti zahodu vidimo Šmarno goro (675 m) z ljubko romarsko cerkvijo. Gora stoji sredi ravnine sama. — Zahodno sega lepo žitno polje do bližnjih gora. V daljavi nas po¬ zdravljajo Julijske alpe z najvišjim vrhom Kranjske, Triglavom (2864 m). — Na jugu se razprostira ljub¬ ljansko barje, kjer je bilo svoje dni jezero in na njem stavbe na koleh. Jezera ni več, pač pa režejo tam dobro znano „morostarsko šoto“. Ljubljansko barje čuva Krim (1106 m). Na Gradu stoji trdnjava „Grad“, ki so jo sezidali v 11. stoletju kranjski mejni grofje. V teku desetletij' so poslopje razširili. Od 1579 — 1580 so sezidali obzidje, ki so ga pa zopet v 18. stoletju od¬ stranili. Pred 50 leti je bila tu nastanjena vojašnica, oB 1869—1895 pa moška kaznilnica. 1905 je Grad postal mestna last. Kapelica sv. Jurijav Gradu je interesantna radi grbov deželnih glavarjev, ki so po stenah na¬ slikani. Sv. Jurij je patron mesta Ljubljane. Stolp sam nam nudi krasen razgled na mesto in je dosto¬ pen v vsaki uri proti vstopnini 4 v. za osebo. — V slučaju ognja v mestu ustreli čuvaj na Gradu s to¬ pom. Zato stoje tu štirje topovi iz francoskih časov. Napisi nam povedo, da so bili vliti v glavni Pavijski 20 galereji. Vse štiri cevi so ornamentirane s sedmero- zobčasto krono, pod katero je kranjski enoglavi orel. Trije topovi nosijo napis: „Reale Fonderia Pavia 1811. — April 30‘, — četrti pa „Pavia 1812. dec. 31“. Vrnimo se na Karlovško cesto, koder je na št. 1 zvonarna in livarna Samassova, kjer se ulivajo zvo¬ novi in izdelujejo različni stroji — Pri izhodu Kar¬ lovške ceste vodi čez Gruberjev prekop 1862 sezidani kameniti most. Na Dolenjski cesti stoji od 1905 c. kr. vojaško strelišče, tristo korakov naprej dolenjski kolodvor. Ne daleč od Zele¬ nega hriba pridemo do Rakovnika, ki je že deset let last Salezijancev. Tu je ljudska šola za po¬ kvarjeno mladino. Zida se ravno tam lepa, nova Marijina cerkev. V oskrbi prve državne gimnazije je botanični vrt (Karolinška zemlja 3). Zasadili so ga Francozje meseca avgusta 1810. V zadnjem času je popolnoma prenovljen in preurejen. Onstran kamenitega mostu je spomenik Franca I., ki je posetil 1823 Ljubljano (III.). Na Prulah zida mesto novo deško ljudsko šolo. Ob Ljubljanici navzdol pridemo na Bregu 20 do trinadstropne hiše, ki je bila last Sigismunda Cojza pl. Edelsteina, učenjaka in literarnega mecena. V isti ulici je Blaznikova tiskarna, kjer se je tiskal 1847. prvi natis Prešernovih poezij. Breg št. 6 je bil nekdaj glavni carinski urad in finančna straža. Se¬ danje poslopje je sezidano 1776. Tu so se ustav¬ ljali do 1857 čolni, ki so dovažali po Ljubljanici blago z Vrhnike. Na Turjaškem trgu 3 je stari dež el ni'd v o- rec (lil.) Koncem Gosposke ulice 20 je na poslopju nemškega vitežkegareda uzidana sporniska plošča Anastazija Griina (III.). Mimo Križevniške cerkve (I.) pridemo v Vegovo ulico do c. kr. višje realke (II.), odtod pa na Kongresni trg, tako imenovan v spomin na kongres, ki se je vršil 1821 tukaj. Ta trg je največji in najlepši v Ljubljani. Krasi ga 21 Zvezda, kjer je bil preje kapucinski vrt. V Zvezdi stoji Radeckyjev spomenik (III.) in se vrše prome¬ nadni koncerti. Proti Ljubljanici vidimo „Tonhalle“, last nem¬ škega filharmoničnega društva. Poslopje je sezidano 1891 na mestu starega gledišča, ki je pogorelo 17. fe¬ bruarja 1887. — Ravno nasproti »Tonhalle" vidimo Nunsko cerkev (I.), vmes pa novi deželni dvorec (II.). Od nunske cerkve pridemo mimo »Vzajemnega podpornega društva" do Kazine, ki stoji od 1838 tam, kjer je bil nekdaj kapucinski sa¬ mostan. Strogo nemška hiša ima elegantne prostore. Preko Šelenburgovih ulic dospemo v Knafljevo ulico, kjer stoji prva »Podružnica avstro-ogrske na¬ rodne banke" in Kr an j ska hra n iini c a, ustanov¬ ljena 1820, sezidana 1880. Zavod izda vsako leto izdatne svote v obče koristne svrhe. Ob izhodu Šelenburgove ulice je glavna pošta in brzojavni urad. Prešernova ulica se končuje v Marijinem trgu, kjer stoji frančiškanska cerkev s samosta¬ nom (I.) in Prešernovim spomenikom (111.). Mimo hotela ,Uniona" (VI.) in Ljudske posojilnice (II.) v Miklošičevi cesti pridemo do spomenika Franca Jožefa I. (III.), ki stoji pred justično pa¬ lačo. Vrnimo se h glavni pošti. Na desni Franca Jo¬ žefa ceste je stalo od 1784 — 1908 c. kr. vojaško oskrbovališče in vojaška bolnica št. 2. Nekdaj je bilo poslopje, ki ga že sedaj počasi podirajo, samostan klarisinj, ki ga je ustanovil 1648 Friderik Hiller in ga 1782 razpustil cesar Jožef. Mimo deželnega gledališča ob levi (II.) dospemo do Narodnega doma, ki je zidan v renesančnem slogu s kupolo na pročelju 1896. Tu so prostori „Sokola“, restavracija s kavarno, par lepih dvoran in sedež Čitalnice. Na vrtu Narodnega doma stoji lesena arena. Skozi Lattermannov drevored pridemo ob želez¬ niški progi do Jakopičevega umetniškega pavi- 22 Ijona, kjer so navadno umetniške razstave slov, slikarjev (Vstopnina 1 K). Koncem drevoreda pod Gradom, je lep park, katerega krase lepe cvetlične grede, prijazna šetališča, vodomet itd. Po par stop- njicah pridemo na ploščado mimo Radeckyjevega spomenika do gradu „Tivoli“, ki ga je dal sezidati škof Hren in ki so ga prezidali jezuitje 1703 v ne¬ kak gradiček. Poslopje je od 1865 mestna lastnina. 23 Hotel Tivoli. Za Gradom je moderna in izvrstna restavracija Š vic arija, sezidana 1908, v kateri so poleti vsak dan koncerti. Za Švicarijo je sankališče ljubljan¬ skega športnega kluba; pod Švicarijo na desno pa ribnik, ki služi poleti za čolnarenje, pozimi za drsa¬ lišče. Lattermannov drevored (zasajen 1814) je nekaj posebnega in veližastnega. Na severni strani se nahaja ljubljanski „prater“. Ob ribniku se vrnimo v mesto. Na Bleiweisovi cesti se širi novi del Ljubljane. Tu so sezidali 1907 dekliški licej. Mnogo krasnih vil daje prebi¬ valcem tega okraja prijetna stanovanja in dober zrak. Na desno pridemo do Tržaške ceste, kjer stoji c. kr, glavna tobačna tovarna, sezidana 1874, ki daje čez 2300 delavkam zaslužka. Par korakov naprej je c. kr. gozdarski v rt v obliki parka, v katerem se pridela vsakoletno 24 milijonov dreves, ki se jih porabi za pogozdovanje Krasa. Na povratku dospemo na Rimsko cesto, v katere ozadju stoji rimsko zidovje (Mirje), kjer so do¬ bili mnogo rimskih izkopnin, ki so važne za zgodo¬ vino stare Emone. Tu se gradi sedaj nova obrtna šola. Na Emonski cesti 10 je bilo nekdaj branišče Rimljanov (Forteca). Še dandanes govori ljudstvo o „f rtici“. V Kolezijski ulici je staro drsališče „Kern“, kjer se mladina pozimi brezplačno drsa; v Ko- njušni ulici je stara kavalerijska vojašnica; na izhodu Trnovskega pristana ob Ljubljanici pa c. kr. vojaška plavalnica. Podajmo se v Kolodvorski okraj. Pred kavarno „Evropa“ stoji kip sv. Trojice (111.). Na Marije Terezije cesti vidimo 1851 sezidano protestan- tovsko evangeljsko cerkev. Neposredno ob tej cerkvi stoji Kolizej, sezidan 1845, ki je služil 24 Mestni trg, dlje časa kot prehodna, pozneje pa kot garnizijska vojašnica, 20 let sem pa je privatna hiša za stano¬ vanja. Na Dunajski cesti je ,,Kmečka posojilnica", ki ima elegantne, parterne prostore Ob isti cesti onkraj železniškega tira stoji parna žaga in livarna bratov Tonnies, nasproti pa umetno ključarstvo in livarna Avgusta Žabkarja. Ob 1497 sezidani cerkvi sv. Krištofa so pokopavali od 1779 naprej Ljubljančane. Na tem starem pokopališču počivajo med drugimi: Sigmund pl. Cojz, Valentin Vodnik, Matija Čop, Anton Linhart, Dr. Janez Bleivveis pl. Trsteniški, Anton Ressel, Karol Deschmann, misijonar Fr. Pirc, Franc Levstik itd. Novo pokopališče pa je na ljubljanskem polju bilo 3. maja 1906 svečano bla¬ goslovljeno in otvorjeno. Za starim pokopališčem stoji protestantovsko, ki ima nekaj lepih nagrobnih spomenikov. Par korakov ob Dunajski cesti naprej stoji mestna artil jerijs ka vojašnica. V severnem delu Kolodvorske ulice najdemo 1838 sezidano predilnico in tkalnico. Na kri¬ žišču Kolodvorske ulice in Prečne ulice pa mestno ljudsko kopališče (VI). Po Komenskega ulici pridemo mimo Roko¬ delskega doma na Resljevo cesto 10, kjer stoji moško in žensko učiteljišče z vadnico. Ob izhodu te ceste št. 28 pa zapazimo plinarno. Mestna elektrarna. (Slomškova ulica) sez. 1893, ima najvišji dimnik na Kranjskem (40 m). Mesto razsvetljuje 52 obločnic in 800 žarnic. Na Radeckega cesti 92 so sezidali 1874 hiral¬ nico. — Na Taboru stoji v gotskem slogu zidana cerkev Srca Jezusovega. S cerkvijo je združena misijonarska hiša kongregacije sv. Vincencija Pav- lanskega. Zraven te cerkve (Metelkova ulica 2) je sezidala mestna občina 1890 infanterijsko vojašnico v paviljonskem sistemu. 25 Koncem Sv. Petra ceste obdaja ličen park cer¬ kev sv. Petra. V ozadju te cerkve stoji deželna bolnica v paviljonskem sistemu, ki obsega 15 objektov. Gluhonemnica, sez. 1900 v vilskem slogu, ima spredaj majhen, zadaj velik vrt in stoji nasproti bolnice. Prostora ima za 60 gluhonemih otrok obo¬ jega spola. Leonišče (Zaloška cesta 11) je nekak sanatorij za boljše občinstvo (I.), v katerem stane I. razred 15 K, H. 20 K na dan. Cesarja Franca Jožefa I. a sil (Stara pot 3) je monumentalna stavba in ena najpomembnejših na¬ prav v deželi. Kranjska hranilnica je o priliki cesar¬ jeve petdesetletnice dala sezidati to poslopje za ne¬ ozdravljive in nepreskrbljene bolnike. Prostora je za 200 revežev, za katere skrbe usmiljene sestre. Mestna jubilejna ubožna hiša (Japljeva ul. 2), slovesno otvorjena 1. jan. 1902, nudi domačim reve¬ žem brezplačno popolno oskrbo, zavetišče in zdrav¬ niško pomoč. C. kr. garnizijska bo lnica. št. 8. (Zaloška cesta 29) obsega 8 poslopij in ima prostora za pet častnikov in 106 mož. Ima lepe vrtne nasade in dre¬ vorede. Zraven bolnice je centrala električne cestne železnice. Tokraj železniškega tira je na novo inkorpori- rani mestni del Udmat. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Die vvohllobliche landesfilrstliche Hauptstadt Laibach. Johann Vrhovec. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Vergangenheit. K 2'50. — Edino delo, ki vsebuje kulturno zgodovino slovenske presto- lice v večjem obsegu. Ni samo za strokovnjaka zgodovinarja velike važnosti, temveč ho zani¬ malo vsakega izobraženca. 26 V. Okolica in izleti. Izprehodi v bližnjo okolico. P o d r o ž ni k: 25 min. Lattermannov drevored, tivolski gozd do cilja. Restavracija. Kavarna. Vrt. Rožnik: 45 minut. Prva pot: od Podrožnika čez hrib do cerkve 20 minut. Druga pot: Lattermannov drevored, Tivoli, Švicarija. Po dvakrat markiranem senčnem gozdu. Drenikov vrh do cilja. Na hribu lepa cerkvica. Restavracija. Kavarna. Stekleni salon. Priljubljen izlet. Strelišče: 30 minut. Kakor do Podrožnika. Po cesti naprej. Vrt. Restavracija. V dvorani soha cesarja Frana Jožefa I. iz brona in portretna galerija ljubljanskih strelskih mojstrov. Fužine-Studenec: peš D/i ure, z vozom ll 4 ure. Skozi Selo in Moste do cilja. Ali pa skozi Stefanjo vas mimo Božjega groba. Restavracija s salonom pri Babniku vulgo Rekarju. Solidna po¬ strežba. Dobro in po ceni. Krasen razgled na slapove Ljubljanice. — Ob levem bregu je graščina, ki jo je sezidal 1528 ljubljanski župan Vid Khisel. Gradič je bil podarjen 1619 jezuitom; 1825 pa ga je kupila Trpinčeva rodbina. 1875 pa Baumgartner. Krasen park s silno redkimi izprehodi. y 4 ure odtod deželna blaznica Studenec. Vredna, da se ogleda, je ondotna . papirnica. Vič-Glince: 30 minut. Po Tržaški cesti do cilja. Lepa nova frančiškanska cerkev. Odtod na levo v zeleni Mestni log, na desno po Večni poti na Podrožnik. Laverca: 7 km. Po Dolenjski cesti skozi Rudnik do cilja. Ali pa čez Golovec. Restavracija. Vrt. Po¬ staja dolenjske železnice. 27 Dobrova: 9 km. Sloveča božja pot. Dobra gostilna pri „Mežnarju 8 . JežicaČernuče: 6 km. Priljubljen izlet do savskega brega. Postaja kamniške železnice. Št. Vid-Vižmarje: f) km, v bližini Šmarne gore. Tukaj so tudi škofovi zavodi. Privatna gimnazija z internatom. Najmoderneje z vsem kon- fortom urejena. Poleg Kalksburga najznamenitejši zavod Avstrije. 3 minute od postaje Vižmarje na državni železnici. Mestna hranilnica. (Prešernova ulica.) Celodnevni izleti. Bled. Postaja državne železnice. Letovišče in zdravilišče. Krasen kraj. Jezero z otokom. Pogled na snežnike. Lastna godba. Najmoderneje urejeno. 28 Vintgar. DivjeromantiČni izprehodi ob vodi in gozdu. Od Bleda 1 uro. Izvrstna restavracija Žum- rova. Bohinjska Bistrica. Do Jesenic po državni železnici. Odtod po Karavankini železnici do cilja. 1 uro do Bohinjskega jezera. Planinski zrak. Krasni, moderni konfortni hoteli. Odtod 1 uro k slapu Savice. Krasen vodopad. Divjeromantična okolica. Cirkniško jezero. Do Rakeka po južni že¬ leznici. Odtod 1 uro do cilja. Idrija. Do Logatca z železnico, odtod z vozom do cilja. Poleg Almadena drugi največji evropski rudnik za živo srebro. Postojnska jama. Po južni železnici do isto¬ imenske postaje. Svetovnoznana jama. Krasni kapniki. Vredna, da se jo ogleda. Kamnik. Končna postaja kamniške železnice. Pod planinami. Zdravilišče. Dober zrak. Zelo pri¬ poročljivo. Krasen park. Kili Mm v Ifliljiii priporoča: Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. I. del. Vezano K 3’20. Prvi del »Knjigovodstva", ki je pač najvažnejši pripomoček za gospodarski napredek, obsega načela knjigovodstva za društva, za »Čebelice", za mladeniče in za gospodarje. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. II. del. Vezano K 6'20. Drugi del je posebno za posojilnice in sploh za zadružništvo prirejen in obsega veliko tabel. Obravnava o kreditu, zadrugah, rajfajznovkah, konverziji, blagovnem prometu in navaja prak¬ tične zglede. 29 VI. Praktični del a) Trgi, ceste in ulice v abe¬ cednem redu. Akacijeva cesta. IV. in VI. Matija A., duhovnik, pesnik, profesor, nabiratelj slovenskih narodnih pesmij. (1774 — 1845.) Ambrožev tre;. I. Mihael A., poslanec državnega zbora, župan. (1808-1864.) Barvarska steza. I. Pred leti so bili tu barvarji. Beethovenova ulica. III. Ludovik B., slaven nemški skladatelj. (1770—1827.) Bežigrad — Za Bežigradom. IV. Turški okop. Leta 1584. so bili tu Osmani potolčeni. Bičevje — Na bičevji. III. Na močvirnatih travnikih je rastlo v veliki množini bičevje in trstje. Blehveisova cesta. III. in IV. Dr. Janez BI. pl. Trste- niški, medicinec in živinozdravnik; državni svet¬ nik in deželni poslanec; izdajatelj prvega sloven¬ skega časopisa „Novice“, pospeševatelj sloven¬ ske narodne misli; imenovan „oče Slovencev”, — pisatelj. (1808-1881.) Bohoričeva ulica. VI. Adam B., ravnatelj, pisatelj; spisal prvo slovensko slovnico; umrl 1598 v Ljub¬ ljani. Bolnišnica — Za bolnišnico. VI. Pot, ki vodi za bolnico. Breg. III. Tu so se ukrcavale ladje, naložene z bla¬ gom. * Rimska številka poleg ulice znači okraj in se s pomočjo te označbe vsaka ulica hitro poišče v načrtu. ** Letnica brez oklepajev znači, kdaj je dobila ulica to ime. 30 Brv — Pri brvi. III. Pri bližnji stezi čez Gradašico. Cegnarjeva ulica VI. Franc C., pesnik, pisatelj, po¬ štni uradnik. (1828—1892.) Cerkvena ulica. III. Tako imenova po bližnji župni cerkvi v Trnovem. 1877. Cesarja Jožefa trg. I. Imenovan po cesarju Jožefu II. (1741-1790.) Cesta dveh cesarjev. III. 1910. V spomin na kongres 1821. Cigaletova ulica. IV. Matevž C., pisatelj in c. kr. uradnik. (1819-1889.) Ciril-Metodov a ulica. I. Po slovanskih blagovest¬ nikih. 1900. Cojzova cesta. III. Sigmund baron C., slovenski v mecen; veletržec in tovarnar. (1747—1819.) Čolnarska ulica, mala. III. Po trnovskih ribičih. _ (1890.) Čolnarska ulica, velika. III. V tem delu mesta so ^izdelovali še v 18. stoletju čolne. 1890. Čopova cesta. IV. Matija Č., duševni velikan, Pre¬ šernov sodobnik, profesor, pisatelj in učenjak. v (1797 -1735.) Creslo — Za čreslom. IV. Po ondotnih strojarjih. v 1873. Crevljarska ulica. III. V spomin na zadrugo ali ceho. (1780.) Črna vas. V. Po črni šoti. 1828. Dalmatinova ulica. IV. Jurij D., protestantski pri¬ digar in prevajalec sv. pisma. (1550 — 1589.) Delarnska ulica. I. Po bližnji prisilni delavnici. 1873. Dolenjska cesta. V. Do 1. 1882. imenovana „Kurja vas." Vodi na Dolenjsko. Dolinska steza. IV. Pot vodi do obrežja. 1877. Domobranska cesta. I. Po domobranski vojašnici. Dovozna cesta. IV. Vodi do skladišča za tovore. 1877. Dunajska cesta. IV. Cesta pelje na Dunaj. Dvorni nasip. III. Po obrežju, ki je blizu dvorca. 1877. Dvorni trg. III. Po trgu, ki leži pred deželnim dvor¬ cem. 1877. 31 Elizabetna cesta. I. Po cesarice Elizabete otroški bolnici. 1900. Emonska cesta. III. Vodi ob »rimskem zidu stare Emone". 1877. Erjavčeva cesta. III. Franc E., naravoslovec, profesor in pisatelj. (1834 — 1887.) Nadvojvoda Evgena ulica. III. Pri obrtni šoli. Nad¬ vojvoda Evgen je obljubil Ljubljani »emonski mu¬ zej". 1910. Si'. Florijana ulica. II. Po cerkvi sv. Florijana. Franca Jožefa cesta. III. in IV. Po cesarju Francu Jožefu. 1877. Frančevo nabrežje. II. Po cesarju Francu. 1877. Frančiškanska ulica. IV. Po frančiškanski cerkvi in vrtu. 1873. Gajeva ulica. IV. Propagator jugoslovanske ilirske ideje, pisatelj in pesnik. (1809—1872.) Galjevica. V. Po potočku Galjevec, ki prihaja z Go¬ lovca. 1903. Gledališka stolba. III. Po deželnem gledališču, ki je tukaj stalo in pogorelo 1.1885. 1873. Gledališka ulica. III. Po novem deželnem gleda¬ lišču. 1901. Glinška ulica. III. Po bližnji vasi Glince. 1910. Gorupova ulica. III. Po Jožefu G. pl. Slavinski, čast¬ nemu občanu Ljubljane in veletržcu. Gosposka ulica. III. Ker se je tu naselilo mnogo gospode v stari Ljubljani. Grad — Ulica na grad. II. Po trdnjavi na gradu. Grad (Vožna pot na grad). II. 1906. Gradaška ulica. III. Po mimo tekočem potoku Gradašica 1877. Gradišče. III. (1. 1877. „Gradiše“.) Imenovano po bližnjem rimskem prostoru. Grajska planota. II. Planota na gradu. Simon Gregorčičeva ulica. III. (Do 1. 1906. »Hilšer- jeve ulice".) Simon G., slovenski pesnik, lirik, du¬ hovnik. 1844-1906. Gruberjeva cesta. I. in II. Pater Gabriel G., profesor matematike in duhovnik, je vodil napravo Gruber¬ jevega prekopa. (1740 — 1805.) 32 C. kr. deželna vlada. v 7 Gruberjevo nabrežje. II. V spomin na napravo Gru¬ berjevega prekopa I. 1828. Hauptmanica. V. (predmestje Ljubljane.) Po posest¬ niku Hauptmanu. 1840. Hilšerjeva ulica. III. Po učitelju N. Hilšerju, ki je služboval na c, kr. vojaškem zavodu. 1877. Hmelniki — Med. hmelniki. IV. Po ondotnem na¬ sadu hmelja. 1910 Holzapflova ulica. VI. Ignacij H., dekan in pesnik v Ribnici. (1799-1863.) Hradeckega vas. V. V spomin na cesarskega svet¬ nika in ljubljanskega župana H. Hranilnilna cesta. IV. Ker je sezidala Kranjska hranilnica 1. 1890. tukaj več delavskih hiš. Hrenova ulica. II. Tomaž Hren, ljubljanski škof, vnet nasprotnik reformacije. (1560—1630.) Hrvatski trg. IV. V spomin na jugoslovansko idejo. 1910. Igrišče — Pred igriščem. III. Po bližnjem prostoru, kjer so se vršili v 17. stoletju dvoboji in bojne igre. 187/. Igriška ulica. III. Po bližnjem »igrišču*. Ilirska ulica. IV. V spomin na jugoslovansko idejo. 1903. Ilovica. V. (Predmestje na barju.) Sv. Jakoba nabrežje. II. Po cerkvi sv. Jakoba. 1877. Sv. Jakoba trg. II. Po cerkvi sv. Jakoba. 1877. Japljeva ulica. VI. Jurij J., duhovnik, pisatelj, naj¬ boljši slovenski prevajalec katoliškega sv. pisma. (1744-1807.) Jenkova ulica. VI. Simon J., pesnik, lirik in advo- katurni kandidat. (1835—1869.) Jeranova ulica. III. Kanonik, pesnik, pisatelj, misi¬ jonar. (1818-1896'. 1901. Jurčičev trg. III. (Od 1 1877,—1900. „Prešernov trg‘.) Jožef J., najboljši slovenski romanopisec. (1844 do 1881.) Južna železnica — Cesta na južno železnico. IV. Po južnem kolodvoru. 1877. Kapiteljska ulica. I. Po stolni cerkvi in kapitolu. 1877. 33 3 Karlovška cesta. II. Vodi v Karlovec. Karolinška zemlja. V. V spomin na obisk cesarice Karoline 1828 Korunova ulica. III. Po trnovskem župniku Franc K. (1818-1890.) 1901. Kladezna ulica. III. Po bivšem ondotnem vodnjaku. 1877. Kleparska steza. II. Po kleparskem obrtu iz State Ljubljane. 1877. Ključavničarska ulica. II. Spominja na ključavničar¬ sko zadrugo. Knafljeva ulica. III Ustanovnik največje univerzi¬ tetne ustanove. Anton Knezova ulica. IV. Po Antonu K., pospeše- vatelju slovenske literature, ki je zapustil vse pre¬ moženje narodnim namenom. (1856—1892.) 1910. Knežja ulica. III. Ker je stala ob tej ulici palača Viljema grofa Auersperga. 1877. Kodeljevo — Cesta na Kodeljevo. I Po Antona barona K. posestvu. 1910. Kolezijska ulica. III. Po mlinarju Kolezijer. 1809. Kolizejska ulica. IV. Vodi v kolizejsko poslopje. 1877. Kolodvorska ulica. IV. Do 1. 1877. imenovana ,Blatna ulica“. Vodi k južnemu kolodvoru. Komenskega ulica. IV. Od 1. 1877,—1900. »Poljska ulica 0 ; pozneje po pisatelju, duhovniku in pro¬ fesorju Jean Amos Comenius. (1592—1670.1 1900. Kongresni trg. III. V spomin na kongres I. 1821. Konjušna ulica. III. Po cesti, ki vodi k konjušni vojašnici. 1877. Konjušnica — Pred konjušnico. III. Po kavalerijski konjušnici. 1877. Kopališka ulica. III. Po kopališču „Kolezija“. Kopitarjeva ulica. I. Od I. 1877 — 1900. »Vodnikov trg“. Jernej K., pisatelj, slavist na dunajskem vse¬ učilišču; znamenita je njegova slovnica. (1780 do 1844) 1900. Korvtkova ulica. VI. Po Emilu K., poljskem begunu. Znan v literaturi. Sodobnik Prešernov. (1813 do 1839.) 1910. 34 Karol Kotnikova ulica. IV. Od I. 1877,—1910. ime¬ novana „Pristavske ulice/ Po umrlem tovarnarju Karol K., ki je zapustil 1 milijon za slovensko šolstvo. 1910. Krakovska ulica. III. Po predmestju „Krakovo“. Krakovski nasip. III. Nasip ob Ljubljanici. 1809. Križevniška ulica. III. Imenovana tako že v Stari Ljubljani, ker vodi ta pot k Križevniški cerkvi nemškega viteškega reda. Krojaška ulica. II. Imenovana v Stari Ljubljani po zadrugah. Kutinova cesta. I. Franc K. pl Kuhnfeld, avstrijski general in državni vojni minister. Po njem je bil nazvan polk št. 17. (Kranjski fantje.) 1890. Lepi pot. III. Staro ime za gornji del Tržaške ceste. Levstikova ulica. III. Franc L., pesnik, kritik in pisatelj. (1831- 1887.) Lingarjeva ulica. I. Po meščanu Janez L. 1808. Linhartova ulica, IV. Anton L„ uradnik, pesnik, zgodovinar, pisatelj, spisal prvo slovensko igro. (1756-1793.) 1890. Lipičeva ulica. IV. Dr. Nikolaj Ignacij L., advokat, sodnik in pisatelj. (1746—1795.) 1900. Loka — Cesta na loko. III. Po cesti, ki pelje na travnike, okrašene z vrbami. 1877. Lončarska steza. I. Po ondotni lončarski delavnici. 1877. Marije Terezije cesta. IV. To cesto je dala zgraditi M T. 1877. Marijin trg. III. in IV. Po Marijini cerkvi oo. fran¬ čiškanov. 1877. Marmontova ulica. III. Avgust Friderik M., I. general in guverner ilirske pokrajine 1. 1809. in francoski maršal. (1774-1852.) 1910. Sv. Martina cesta. IV. in VI. Po kraju Sv. Martin ob Savi. 1877. Medarska ulica. I. Po prodajalcih medu. 1877. Merosodna ulica. II. Po merosodnem uradu. 1877. Mesarska cesta. I. Po 1. 1880. napravljeni klavnici. Mestni log — Cesta v mestni log. 111. Ker vodi v mestni log. 1877. 35 3 : Mestni trg. II. Do 1. 1877. „Glavni trg“; od tedaj imenovan po mestni hiši „Mestni trg“. Metelkova ulica. IV. Po Franc M., duhovniku, pisa¬ telju, ustanovniku večjih ustanov. (1789—1860.) 1890. Miklošičeva cesta. IV. Dr. Franc pl. M , dr. filozofije in znameniti slavist dunajskega vseučilišča. (1813 do 1891. ) 1903. Milka — Na milki. III. Ta prostor je bil bogat na pesku. 1890. Mirje — Na tnirju. III. Ker je stala tu stara Emona in rimska kolonija. 1877. Ivan Murnikov a ulica. III. Po Janezu M., večletnem deželnem poslancu in tajniku trgovske zbornice. 1910. Muzejski trg. III. Po tamošnjem muzeju. 1900. Nova ulica. IV. Imenovana 1. 1877. Nunska ulica. III. Po ondotnem nunskem samo¬ stanu. 1877. Obrežna steza. IV. Strmo obrežje. 1877. Opekarska cesta. III. Po nekdanji opekarni. 1877. Orlova ulica. V. Po dr. Jožefu O., c. kr. notarju in podžupanu. (1794 - 1874.) 1900. Osojna pot. II. Pelje ob južni strani na grad. Ozka ulica. I. 1877. Pasji brod — Pot na pasji brod. III. Po senožeti, ki jo imenujejo „Pasji brod“. 1910. Pesti — Na pesteh. III. Tu so se še v 17. stoletju vršili boji na pesti. 1900. Peternelova ulica. III. Mihael P., duhovnik, realni ravnatelj. (1808—1884.) 1900. Sv. Petra cesta. IV. Vodi k cerkvi sv. Petra. 1877: Sv. Petra nasip. IV. Razteza se ob Ljubljanici do vojašnice pri sv. Petru. 1877. Pogačarjev trg. I. Dr. Janez Zlatoust P,, knezoškof ljubljanski, profesor bogoslovja, pisatelj. (1814 do 1884.) Pokopališče — Za pokopališčem. IV. 1900. Pokopališka cesta. IV. Na staro pokopališče vodeča cesta. 36 Poljanska cesta. I. Po nekdanjih tukaj se razteza¬ jočih poljanah. Poljanski nasip. I. Desno obrežje Ljubljanice. Poljska cesta. VI. Vodi na polje. 1900. Pravda — Stare pravde ulica. I. V spomin na kmečki upor 1. 1573. Pražakova ulica . IV. Po častnem občanu ljubljan¬ skem in avstrijskem ministru Karolu P. 1910. Prečna ulica. IV. Ker križa kolodvorsko ulico. 1877. Prešernova ulica. III. in IV. Do 1. 1890. »Slonove ulice". Dr. Franc P., advokat, največji slovenski pesnik. (1800-1849.) 1890. Prisojna ulica. IV. Ker leži na solnčni strani. 1900. Privoz. II. Do I. 1900. imenovana »Privozna cesta". Prule — Pred Prulami. II. Močvirnata zemlja. 1877. Prule — Na Prulah. II. Močvirnati travniki. 1890. Radeckega cesta. IV. Od 1877—1900 »Kravja dolina". Janez, Jožef V. grof R., avstrijski maršal in vojsko¬ vodja. (1766- 1858.) Rakova jelša. III. Travniki na trnovskem barju (1910.) Rakovniška ulica. V. Novoimenovana ulica, ki vodi k nekdanji graščini Kroisenegg (Rakovnik). Ravnikarjeva ulica. VI. Matevž R., škof, pisatelj, slaven stilist. (1776-1845.) Razpotna ulica. III. Ker leži na razpotju. (1877.) Reber-V rebri. II. Pobočje griča. Rečna ulica. III. Ker leži ob vodi. (1877.) Resljeva cesta. IV. Jožef R., tehnik in slavni po¬ morski častnik, izumitelj parnega stroja na vijake. (1793-1857.1 [1877.] Ribja ulica. II. Ker vodi k ribjemu trgu. (1877 ) Rimska cesta. III. Do leta 1877. del »Tržaške ceste". Imenovana po oddelku stare Emone. Rimska legija — Ulica rimske Legije. III. Nova ulica na nemškem posestvu pri rimskem zidovju. Rožna dolina — Pot v Rožno dolino. III, Nova pot, ki vodi v Glince. Rožna ulica. II. Imsnovana, ker je vodila nekdaj k rožnim nasadom. 37 Rožnik — Cesta na Rožnik. III. Imenovana, ker vodi na prijazne izletne kraje „na Rožnik". Zgornji in Spodnji Rožnik. 1877. Rudolfova železnica — Cesta na Rudolfovo že¬ leznico. IV. Vodi k državnemu kolodvoru. Salendrova ulica. III Ime je dobila baje po županu AndrianuSalitinger 1601; po drugih virih pa po štirih bratih Seelander. Samotna ulica. IV. Ker je precej na samoti in dolgo¬ časna. (1910.) Savska cesta. IV. Novo imenovana cesta, ki se od¬ cepi od sv. Martina ceste na levo in vodi proti novemu pokopališču. Semeniška ulica. I. Po tu se nahajajočem seme¬ nišču. (1877.) Slomškova ulica. IV. Anton Martin S., škof, pesnik, pisatelj in pedagog. (1800 - 1862.) [1890.] Slovenski trg. IV. Novo imenovani trg pred justično palačo. Sodarska steza. II. V spomin na sodarje. (1877.) Sodna ulica. IV. Po sodnjiskem poslopju. (1896.) Soteska. III. Po zapuščeni hiši „babji grad". Sredina. II. Kot srednja izmed ulic. (1900.) Stara pot. VI. (1896.) Stari trg. II. Eden najstarejših delov mesta. Steza — Mala steza. IV. Na novo imenovana ozka steza obsv. Petra cesti. (1910.) Stolba — Na stolbi. I, Vodi k višje ležečim hišam. (1877.) Stradon — Mali. III. Stradon Veliki. III. Spominja na italijanske opekarje, ki so tu delali opeko. (1890.) Stranska pot. III. Ker leži v strani. (1890.) Streliška ulica. I. Po nekdanjem strelišču. Stritarjeva ulica. I. in II. Do I. 1905. ,špitalska ulica“; pozneje imenovana po Jožef S., gimnazijskem pro¬ fesorju, pesniku, pisatelju in častnem meščanu Ljubljane, Rojen 1836. (1905.) Strmi pot. I. (1877.) Strojarska steza. IV. Po strojarjih (1877.) 38 Strossmayerjeva ulica. I. Jožef Juraj S., cesarski tajni svetnikj škof v Djakovu, pisatelj in hrvaški mecen. (1815- 1905.) [1890.] Suknarska ulica. 1. Po nekdanji suknjarski tovarni. , (1877.) Šelenburgova ulica. III. Jakob S., trgovec, je sezidal v uršulinsko cerkev in samostan. Škofija — Pred škofijo. I. Po stolnici. (1877.) Škofja ulica. IV. Imenovana po pristavah škofijskega _ posestva. Šolska ulica. I. Ker je bila v bližini gimnazije. (1877.) Šolski drevored. I. Ker je vodil k bivši gimnaziji. , (1877.) Študentovska ulica. I. Po dijaških stanovanjih v bližini stare gimnazije. (1877.) Šubičeva ulica. III. Jurij Š, najbolj ženialni slo¬ venski slikar. (1855 — 1890.) [1877.] Tabor. IV. Trg pred infanterijsko vojašnico. (1910.) Tesarska ulica. II. Spominja na tesarsko delavnico. (1877.) Tobačna ulica. III. Po bližnji tobačni tovarni. (19n0.) Tomanova ulica. IV. Dr. Lovro T., advokat, pesnik, pisatelj, večletni državni in deželni poslanec. (1827 do 1870.) [1900.] Trančo — Pod trančo. II. Na tem kraju je bila 1599 do 1788. mestna jetnišnica. Janez Trdinova ulica. IV. Janez T., gimnazijalni pro¬ fesor, pisatelj, izvrsten Stilist. (1830 —1905.) Trnovska ulica. III. Po delu mesta Trnovo. Trnovski pristan. III, Poleg Trnovega, kjer so svoje dni pristajale ladje. (1877.) Trubarjeva ulica. II. Primož T., protestantski pri¬ digar, pisatelj. (1507 — 1586.) [1877 ] Tržaška cesta. III. Ker vodi v Trst. Turjaški trg. lil. Po družini grofa Turjaškega. (1873.) Turn — Podturnom. IV. Najpriljubljenejši kraj Ljub¬ ljančanom in tujcem s Švicarijo (sedaj Tivoli) z Lattermannovimi drevoredi. (1702.) Usnjarska ulica. IV. Po usnjarski tovarni. (1877'. Valvasorjev trg. III. Do 1900„Nemški trg“. Baron Janez VVeikart V., zgodovinar itd. (1641 — 1693.) [1900 ] 39 Večna pot. III. Ker je jako dolga in pusta. 1910. Vegova ulica. III. Jurij baron Vega, profesor ma¬ tematike, c. kr. artiljerijski major. (1756—1802.) [1877.] Vodmatski trg. VI. Kot del predmestja Udmat. 1896. Vodna steza. II. Vodnikov trg. I. Do 1886 »Valvazorjev trg“. Va¬ lentin V,, duhovnik, profesor, prvi slovenski pesnik, pisatelj. (1758-1819.) [1886.] Vodovodna cesta. IV. Vodi k vodovodu. (1890.) Vogelna ulica. III. (1877.) Vojaška ulica. IV. Po bližnji vojašnici. (1890.) Vožarski pot. II. Spominja na izdelovalce vrvi. (1877.) Vrazov trg — Stanko Vrazov trg. IV. Stanko V., pesnik, pisatelj, hrvaški propagator jugoslovanske ideje in prijatelj Ilirije. (1810 — 1851.) Vrhovčeva ulica. IV. Janez V., gimnazijski profesor, zgodovinar. (1851 — 1902.) 1906. Vrtača — Na vrtači. III. Skoraj gotovo imenovana po gospodarju teh travnikov. (1890.) Vrtna ulica. III. Po nekdanjih nasadih in vrtovih. Wolfova ulica. III. Poprej »Gledališke ulice”. Anton VV., knezoškof ljubljanski, ustanovitelj dijaškega doma »Alojzijevišže”, izdajatelj velikega nemško- slovenskega slovarja. (1782 — 1859.) [1900.] Zagata III. Ker nima izhoda. (1877 ) Zalokarjeva ulica. VI. Janez Z., župnik, pisatelj, ustanovitelj dijaških ustanov. (1792 — 1872.) 1906. Zaloška cesta. VI. Ker pelje proti Zalogu (1896.) Dr. Valentin Zarnikova ulica. I. Dr. Valentin Z., odvetnik, pisatelj, deželni poslanec. (1837 — 1888)) [1910.] Zatiška ulica. II. Po zatiških menihih. (1877.) Zavrti — Na zavrteli. VI. Po ondotnih vrtovih. 1896. Zelena pot. III. Se vije med trnovskimi travniki. 1896. Zeleniška ulica. III. Spominja na polja in zelnike v Trnovem. (1877.) 40 Cerkev sv. Jakoba. Iv Zeljarska ulica. III. Spominja na zelarje, ki stanu¬ jejo v obližju. (1900.) Znamenjska ulica. IV. Po znamenju, ki je stalo ob sv. Petra cesti pri vhodu v »Kravjo dolino", sedaj Radeckega cesta (1877.) Zvezdarska ulica. II. Ker je dovrševal tukaj 1. 1781. Gruber svoje matematične študije in ker so imeli tukaj jezuiti svojo opazovalnico zvezd (zvezdarno). (1877.) Zvonarska ulica. II, Po bližnji zvonarni tvrdke Sa- v massa. Zabjak. II. Prej »Žabji trg“. V začetku 18. stoletja v so tržili tu ljubljanski ribiči z ribami in žabami. Zidovska steza. III. V starem poslopju hišne št. 4. je bila od leta 1213.— 1515. judovska sinagoga. v (1800.) Zidovska ulica. 111. Po bližnji judovski sinagogi. Živinozdravska ulica. 1. Po tu nahajajoči se živino- zdravnišnici. 1877. (1896.) Župnijska ulica. IV. Poleg župnišča sv. Petra. (1877.) Pota na ljubljanski grad so dobila 1. 1906. nove napise, in sicer: Za ograjami. Na ovinkih. Razgledna steza. Vozna pot na grad. Grajska pot. Grajska planota. Na zračnem. Regalijev gozd. Orlov vrh. b) Zdravniki in specialisti. (Številke v oklepajih značijo čas ordinacije.) Dr. Avramovič Pavel, sekundarij v deželni bolnišnici. Dr. Bergman Richard, sekundarij v deželni bolnišnici. Dr. Blehveis vitez Trsteniški Demeter, strokovni zdravnik za notranje bolezni, bolezni v vratu in nosu; Cigaletova ulica št. 1. (8—9, 3-5.) 41 Dr. Bock Emil, primarij okulist, oddelka v deželni bolnišnici; Frančiškanska ulica št. 6 (10 —11, 3 — 4.) Dr. Bretl Edvard, zobozdravnik, Francovo nabrežje št. 1. (8-12, 2-6.) Dr. Churain Otokar, sekundarij v deželni bolnišnici. Dr. Demšar Jernej, strokovni zdravnik za kožne in spolne bolezni, Prešernova ulica št. 3. (10 -12, 5-6.) Dr. Derganc Fran, operater, Komenskega ulica št. 8. (2-3.) Dr. Dolšak Fran, praktični zdravnik, Stari trg št. 1. (10-11, 3-4.) Dr. Deri Bogdan, zdravnik za otroške bolezni, Franca Jožefa cesta št. 7. (3 - 4.) Dr. pl. Foedransperg Konstantin, zdravnik okrajne bolniške blagajne, Sv. Jakoba trg št. 2. (8-11, 3-5.) Dr. Friedrich Julij, asistent kirurgičnega oddelka v deželni bolnišnici. Dr. Gallatia Evgen, strokovni zdravnik za ženske bolezni, Poljanska cesta št. 22. (10-11, 3-4.) Dr. Geiger Ivan, zdravnik južne železnice, Prešer¬ nova ulica št. 3. (8-9, 2-3 ) Dr. Gregorič Vinko, ravnatelj deželne bolnišnice in primarij dermatološkega oddelka, Resljeva cesta 5, (V 2 3-4.) Dr. Hogler Ivan, zdravnik tobačne tovarne, Dalma¬ tinova ulica št. 7. (2—3.) Dr. Illner Fran, mestni policijski in državne železnice zdravnik, Sv. Petra cesta št 2. (8—9, 1—2.) Dr. Ipavec Benjamin, asistent porodniškega oddelka v deželni bolnišnici. Dr. Jenko Ivan, primarij medicinskega oddelka v deželni bolnišnici, Dalmatinova ulica št. 1. ('/ 2 2 do i/24.) Dr. Jenko Ludovik, zdravnik okrajne bolniške bla¬ gajne in za očesne bolezni, Jurčičev trg št. 3. ( 10 - 1 .) Dr. Kačar Otokar, sekundarij v deželni bolnišnici. Dr. Košenina Peter, okrožni in tobačne tovarne zdravnik, Miklošičeva cesta št. 4. 42 Dr. Krajec Otmar, mestni fizik, Frančiškanska ulica št. 6. Dr. Levičnik Avgust, strokovni zdravnik za notranje bolezni, Sodnijska ulica št. 11. (>/29 — 10, 2—3.) Dr. Mahr Alfred, okrajni zdravnik, Sv. Petra cesta št. 2. (8-9, 2-3.) Dr. Maksimovič Obrad, sekundarij v deželni bol¬ nišnici. Dr. Oražen Ivan, praktični zdravnik, Wolfova ulica št. 12. (>/ 2 9 - >/ 2 10, 2-3.) Dr. Perenyi Hugo, zobozdravnik, Stritarjeva ulica št. 7. (8-12, 2-6) Dr. Plečnik Ivan, deželne sodnije zdravnik in pro- sektor deželne bolnice, Marija Terezija cesta št. 10. Dr. Pogačnik Josip, strokovni zdravnik za bolezni v očeh, ušesih, vratu in nosu, Slovenski trg št, 8. ( 11 - 12 , 2—31/2) Dr. Praunseis Alojzij, zobozdravnik, Marijin trg št. 3. ( 8 - 12 , 2 - 6 .) Dr. Pregel Anton, okrajni zdravnik, Valvazorjev trg št. 5. (2 — 3.) Dr. Prossinagg Robert, praktični zdravnik, Šelen- burgova ulica št. 4. (8—11.) Dr. Robida Ivan, zdravnik za psihiatrijo in nevro- patologijo, Kolodvorska ulica št. 11. (11-12, 3—4) Dr. Radoschegg Avgust, zobozdravnik, Stari trg št 2 ( 8 - 12 , 2 - 6 .) Dr. Rudež Vladimir, zdravnik za otroške bolezni, Gosposka ulica št. 6. (11 — 12.) Dr. Rus Mavricij, praktični zdravnik, Marija Terezija cesta št. 5. (2 — 4.) Dr. Schuster Julij, ravnatelj v Elizabetni otroški bolnici, Dvorni trg št. 1. (8-9, 2—3.) Dr. Sc/nveiger Avgust, zobozdravnik, Prešernova ulica št. 7. (8-12, 2-6) Dr. Seemann Friderik, c. kr. zdravstveni nadzornik, Turjaški trg št. 6. Dr. Stare Anton, c. kr. štabni zdravnik v. p., Dunaj¬ ska cesta št. 17. (3—4.) Dr. Staudacher Josip, asistent v Elizabetni otroški bolnišnici, Nunska ulica št. 8. 43 Dr. Stoje Josip, operater, Slovenski trg št 3. (10 do 12>/ 2 , 4-5.) Dr. Šabec Fran, sekundarij v deželni bolnišnici. Dr. Šlajmer Edvard, primarij kirurgičnega oddelka v deželni bolnišnici, Zaloška cesta št. 9. (3-4.) Dr. Šlehta Alojzij, sekundarij v deželni bolnišnici. Dr. pl. Valenta Alfred, primarij porodniškega od¬ delka v deželnici bolnišnici, Frančiškanska ulica št. 10. (2-4.) Dr. \Vatzke Emil, sekundarij v deželni bolnišnici. Dr. Zajec Ivan, zdravnik okrajne bolniške blagajne in tobačne tovarne, Frančiškanska ulica št. 4. (1 —3.) Dr. Zupanc Fran, deželne vlade svetnik in deželni zdravstveni referent, Šelenburgova ulica št. 3. (2 -3.) Dr. Zak Bedrich, sekundarij v deželni bolnišnici. c ) Odvetniki in notarji. Dr. Ambrositsch Edvin, telefon 178, Frančiškanska ulica 6. Dr. Eger Ferdinand, telefon 113, Frančiškanska ulica 10. Dr. Furlan Josip, telefon 184, Miklošičeva cesta 4. Dr. Hudnik Matija, Kongresni trg 15, Hudovernik Aleksander, c. kr. notar, telefon 220, Sodna ulica 6. Dr. Kokalj Alojzij, Kolodvorske ulice 12. Dr. Krisper Valentin, telefon 46, Sodna ulica 8 ali Slovenski trg 2. Dr. Majaron Daniel, telefon 119, Miklošičeva cesta 26. Dr. Novak Franc, telefon 91, Dalmatinova ulica 5. Dr. Oblak Josip C., Dalmatinova ulica 15. Dr. Papež Fran, telefon 125, Rimska cesta 2. Dr. Pegan Vladislav, telefon 271, Dunajska cesta 38. Dr. Pirc Maks, telefon 189, Cigaletova ulica 1 Plantan Ivan, c. kr. notar, Sodna ulica 1. Dr. Poček Fran, telefon 45, Stari trg 30. Dr. Ravnihar Vladimir, telefon 249, Slovenski trg 9. Dr. Sajovic Josip, Gosposka ulica 3. 44 Dr. Schmidinger Karol, c. kr. notar, telefon 176, Sodna ulica 11. Dr. Schweitzer Viljelm, Kongresni trg 19. Dr. Šušteršič Ivan, telefon 6, Miklošičeva cesta 6. Dr. Švigelj Anton, telefon 270, Slovenski trg 3. Dr. Tavčar Ivan, telefon 219, Sodna ulica 2. Dr. Tekavčič Franc, Slovenski trg 8. Dr. Tominšek Franc, telefon 46, Sodna ulica 8. Dr. Triller Karol, telefon 91, Dalmatinova ulica 7. Dr. Valentschagg Oton, Franca Jožefa cesta 5. Vencajz Ivan, Dunajska cesta 19. Dr. Vodušek Božidar, Sodna ulica 10. Dr. Vok Franc, c. kr. notar, telefon 103, Slovenski trg 2. Dr. pl. Wurzbach Maks, Breg 10. d) Hoteli, restavracije, kavarne in drugi naslovi. Arhitekti: Kolinsky Karol, Šelenburgova ulica 4. Kaudela Franc, Rimska cesta 9. Koch Ciril, Nunska ulica 10. Smielowsky Robert, Dalmatinova ulica 3. Banda zisti: Hlavka Albert, Prešernova ulica 5. Velika zaloga z izborno delavnico pod zdravniškim nadzorstvom Brivci: Za gospode: Fettich-Frankheim Oton, Kongresni trg 19. Eleganten frizerski salon za gospode in dame. Franchetti Engelbert, Sodna ulica 2. Ojud Aleksander, Kongresni trg 3. Podkrajšek Matija, Miklošičeva cesta 8. Kastelic Iv., Sv. Florjana ulica 27. Kelšin Stanko, Kopitarjeva ulica 1. Matkovič Dr., Pred škofijo 10. 45 Za dame: Fettich-Frankheim Oton, Kongresni trg 19. Podkrajšek Matija, Sv. Petra cesta 32. Delikatesne trgovine: Buzzolini Ivan, Stritarjeva ulica 9. Najfinejša delika¬ tesna trgovina. Stakul Anton, Šelenburgova ulica 4. Danami zavodi: Vzajemno podporno društvo, Kongresni trg št. 19. Izredno renomiran denarni zavod; posojila na osebni kredit pod zelo ugodnimi pogoji. Ljudska posojilnica, Miklošičeva cesta 6. To podjetje se je, zasnovano na trdni podlagi, dvignilo iz svojih skromnih začetkov v kratkem času do današnje popolnosti in je sedaj prvi domači de¬ narni zavod med Slovenci. Podjetje nudi ugodno in sigurno priliko za štedenje in zahteva lahke pogoje za najemo posojila. Ponosna palača Ljud¬ ske posojilnice je eno najkrasnejših poslopij v Ljubljani in je znamenito po okusni in bogati opremi. Kranjska hranilnica, Knafljeva ulica 9. Eden najbolj znanih in trdnih denarnih zavodov v Avstriji s posebnimi zaslugami za Kranjsko deželo. Mestna hranilnica, Prešernova ulica 3. Za var¬ nost vloženega denarja jamči mestna občina ljub¬ ljanska; daje posojila pod lahkimi pogoji. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Dunaj¬ ska cesta 18 Posojuje na zemljišča na amortizacije, pa tudi brez amortizacije in pa na menjice. Filialka avstro - ogerske banke, Knafljeva ulica 7. Ljubljanska kreditna banka, Stritarjeva ulica 2. J. C. Mayerjeva banka, Stritarjeva ulica 6. Podružnica c. kr. priv. avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Franca Jožefa cesta št. 9. Podružnica največjegain najstarejšega kredit¬ nega zavoda v Avstriji s 200 milijoni kapitala. 46 Deželni pridelki: Iv. A. Hartmann nasl. Avg. Tomažič, Marije Terezije cesta št. 2. Velika zaloga kolon, blaga, posebno deželnih pridelkov. Knez J., Marije Terezije cesta 3. Posebno znana veletrgovina z žitom. Dežnikarji: Mikusch Adolf, Mestni trg 15 in 23. Zelo priljubljena trgovina z veliko izbiro. Vidmar Jožef, Pred škofijo 19 in Stari trg 4. Fotografi: Berthold Avgust, Sodna ulica 11. Rovšek Davorin, Kolodvorska ulica 32 Galanterijske trgovine: Dobrič Jožef, Prešernova ulica 9 Korenčan Janez, Stari trg 5. Krisper Anton, Mestni trg 26. Najvefji etablissement za vse vrste galanterijskega blaga. Petričič Vašo, Mestni trg 21. Gostilne (glej prenočišča). Hoteli: Grand hoteI ,,Union“, največji in najmoder¬ nejši hotel z vsem komfortom, Miklošičeva cesta št. 1. V sredini mesta. Monumentalna stavba. Električna razsvetljava. Centralna kurjava. Kopeli. Lift. Čez 100 sob za tujce od 2 K naprej. Depar- temenii za luksus. Bralna in pisalna soba. Jedilne dvorane. Restavracija. Kavarna. Vinska klet Kon¬ certna dvorana s stranskimi prostori. Telefon. Omnibus Hotel,,Elefant ,< (Pri Sionu). Hotel prve vrste; izborna postrežba, nudi vse ugodnosti, Dunajska cesta 2. Nasproti glavni pošti. Kopališče. Restav¬ racija. Kavarna. 72 sob za tujce od 2 K naprej. Telefon. Omnibus. Hote1 ,, Tratnik" (Pri ,, Zlati kapiji“), Sv. Petra cesta 25. Moderno urejen. Sobe od 2 K 47 naprej. Kopeli. Krasen vrt. V meščanskih krogih obče priljubljena restavracija z izborno in mnogo obiskovano kuhinjo. Hotel ,,Tivoli“. Stoji na mali višini za gradom Tivoli. Krasen razgled. Nova stavba v kranjskem slogu / vsem komfortom. 40 sob za tujce od K T50 višje. Restavracija itd. Hotel ,, Stadt Wien Selenburgova ulica 7. 44 sob za tujce od 2 K naprej. Telefon. Omnibus. Hote/ ,,Lloyd“, Miklošičeva cesta 8 in Sv. Petra cesta 7. 24 sob za tujce od T90 K naprej. Restav¬ racija. Lep vrt. Salon. Telefon. Omnibus. Hotel,, Južni ko/odvor“, Kolodvorska ulica 43. Restavracija. 11 sob od K 1'80 naprej. Hotel ,,Struke/j“, Dalmatinova ulica 11. 10 sob za tujce od 2 K naprej. Restavracija in vrt. Hotel ,,Bavarski dvor“, Dunajska cesta 29. 11 sob za tujce od K 180 naprej. Restavracija. Kamnoseki: Alojzij Vodnik, Kolodvorska ulica 32 in 34. Renomi- rana kamnoseška tvrdka; izdeluje zlasti veliko ol¬ tarjev, prižnic in drugih umetnin. Toman Feliks, Resljeva cesta 30. Čamernik Ignacij, Komenskega ulica 26. Kavarne: ,, Union", Miklošičeva cesta 1. Najelegantnejša kavarna mesta. Bogata izbera časopisov. Čez 150 nemških, francoskih, italijanskih in v vseh slovan¬ skih jezikih. Nasproti poštna filijalka Telefon. ,,E/efant“ (Pri s/onu), Dunajska cesta 2. Bo¬ gata izbera časopisov. Rendezvous za bilard- in šahigravce. ,,Evropa“, križišče Dunajske in Marije Terezije ceste. Bogata izbera časopisov. ,,Kaslno“, Kongresni trg 1. Strogo nemško - na- cijonalna kavarna. Častniški dom. ,,Prešeren“, Marijin trg 5. Popularna kavarna. ,,Narodna kavarna”, Gosposka ulica 1. Velika izbira časnikov, posebno slovanskih. 48 Kemično^čiščenje blaga: Reich Jos., Šelenburgova ulica 3 in Poljanski nasip 4. Edini zavod za kemično čiščenje obleke; barvarija na par. Klepar: Kom Božidar, Slomškove ulice 3 in 10. Veliko kle¬ parsko podjetje na najlepšem glasu. Klobučarji: Hartman Franc, Kladezna ulica 7. Podlesnik Ivan, Stari trg 10. Krejči Anton, VVolfova ulica 5. Čadež Gvido, Mestni trg 14. Knjigarne in trgovine z muzikalijami: Katoliška bukvama, Pred škofijo 5. Najmodernejše opremljena. Bogato založena. Antikvariat. Velika izbera umetniških slik. Kleinmayer in Bamberg, Kongresni trg 2. Schvventner Lavoslav, Prešernova ulica 3. Narodna knjigarna, Prešernova ulica 9. Knjigoveznice: Bonač Ivan, Šelenburgova ulica 5. Katoliško tiskovno društvo, Kopitarjeva ulica 6. Naj¬ večje knjigoveško podjetje v deželi z najmoder¬ nejšimi stroji. pl. Kleinmayr Ignac in Fed. Bamberg, Miklošičeva cesta 16. Kopališča: Hotel ,,Elefatit“, Dunajska cesta 2 (josipina Gnesda.) Banje. Prhe. Kopeli v soparici in naj- raznovrstnejše medicinske kopeli. Cena "1—3 K. ,,Mestno kopališče“, Kolodvorska ulica 4. Mrzle in gorke kopeli. Kranjske klobase: Sirk Ivan, Poljanska cesta 64. Urbas Julijana, Stari trg 15. Urbas Marja, Komenskega ulica 16. Zajec Ivan, Poljanska cesta 75. 49 4 Krojači: Cassermann Primož, Šelenburgova ulica 4. Globelnik Jožef, Radeckega cesta 2. Ložar Jernej, Sv. Petra cesta 22. Rojina Jožef, Šelenburgova ulica 7. Šoukal Fr., Pred škofijo 12. Witt Jakob, Wolfova ulica 3. Lekarne: Bohinc Andrej, Rimska cesta 24. Čižmar Jožef, Jurčičev trg 2. Levstek Milan, Resljeva cesta 1. Piccolli Gabriel, Dunajska cesta 4. Sušnik (poprej Mayr) Rihard, Marijin trg 5 in Sv. Petra cesta 2. Trnkoczy Ubald pl., Mestni trg 4. Manufakturne trgovine: Kostevc Ivan, Sv. Petra cesta 4. Mayer I. C., Stritarjeva ulica 6. Skaberne A. in C., Mestni trg 10. Souvan Franc sin, Mestni trg 23. Souvan Franc Ksav., Mestni trg 23, 24, 25. Urbanc Feliks, Mestni trg 14 in Sv. Petra cesta 1. Miklauc R„ Stritarjeva ulica 9. Zelo znana zaloga manufakturnega blaga, razpošilja posebno na debelo. Modistinje: Eberle Ana, Šelenburgova ulica 1. Horvat Marija, Sv. Jakoba trg 6. Maschke Just Fani, Židovska ulica 3. Kenda Henrik, Mestni trg 17. Mildner-Cerar Antonija, Mestni trg 7. Stockl Ernst, Kongresni trg 2. Škof-Wanek Ida, Pod Trančo 2. Modne trgovine: Benedikt Jožef C., Prešernova ulica 3. Eger Marija, Sv. Petra cesta 2. Haman Karol J., Mestni trg 8. Magdič Pavel, Franca Jožefa cesta 1. 50 Obleka (konfekcijske trgovine): Gričar in Mejač, Prešernova ulica 9. Posebno pri¬ ljubljena trgovina; solidne cene. Lukič A., Pred škofijo 17. Schuster Marija, Stritarjeva ulica 5. Optiki: Jurman Karol, Šelenburgova ulica 1. Somnitz Ivan, Sv. Petra cesta 14. Zajc Franc, Stari trg 26. Znana in zelo upeljana trgovina z veliko izbiro. Papir (trgovine za —): Bahovec Jernej, Marijin trg 5. Iglič Franc, Mestni trg 11. Narodna knjigarna, Prešernova ulica 7. Schwentner Lavoslav, Prešernova ulica 3. Škulj A., Poljanska cesta 12 Till Rosa in Windeis Oton, Kongresni trg 8. Zeschko Albert, Stritarjeva ulica 9. Prodajalna katoliškega tiskovnega društva. (Prej H. Ničman), Kopitarjev ulica 4. Zelo priporočljiva tvrdka, z veliko izbiro. Posebno glede devocijonalij prva trgovina v deželi. Pogrebni zavod: Doberlet Franc, Frančiškanska ulica št. 8. Prvi po¬ grebni zavod. Brata Rojina in Turk, Prešernova ulica 44. Pohištva: Mathian Ivan, Dunajska cesta 12, 14. Naglas I. C., Turjaški trg 7. Dogan Ivan, Dunajska cesta 19. Prenočišča: Pri avstrijskem cesarju, Sv. Petra cesta 3, 5. 20 sob po 2 K. ,,Zlata kaplja“, Sv. Petra cesta 25. Lepe sobe. Izborna kuhinja. Priljubljen meščanski hotel. Knez — ,,Figabirt“, Dunajska cesta 13. Kovač, Kolodvorska ulica 27. 51 4 « DeSchiawa (priTišlarju), Kolodvorskaulica20. Češnovar (Stari Tišiar), Kolodvorska ulica 33 jako priljubljeno znano prenočišče z izborno ku¬ hinjo po nizki ceni. Škulj Rudolf (Pri Amerikancu), Sv. Florijana ^ulica 20. Češnovar Herman, Dolenjska cesta 3. Restavracije: ,,Union“ (z vrtom), Miklošičeva cesta 1. ,,EIefant“ (Pri slonu), Dunajska cesta 2. ,,Meščanska pivovarna“ (z vrtom), Sv. Petra cesta 43. „Kasino“ (z vrtom), Kongresni trg 1. Friedl (z vrtom), Gradišče 2. Križ (pri Frlincu) (z vrtom), Cesarja Jožefa trg 11. ,,Narodni dom“ (z vrtom), Franca Jožefa cesta 20. ,,Pri južni železnici“ (z vrtom), Cesta na južno železnico 1. ,,Novi svet“ (z vrtom), Marije Terezije cesta 14. ovicarija (z vrtom), Pod turnom 4. Pri ,,Roži“, Židovska ulica 6. Pri ,,Lipi“, Židovska ulica 5. Tratnik „ Zlata kaplja" (z vrtom), Sv. Petra cesta 25. V meščanskih krogih zelo priljubljena restav¬ racija. Sladčičarne: Kirbisch Poliksena, Gledališka stolba 1. Elegantna sladčičarna, velika izbera. Zalaznik Jakob Stari trg 21. Meščanska zelo obisko¬ vana sladčičarna in kavarna. Novotny Terezija, Dunajska cesta 9. Stavbeniki in zidarski mojstri: Accetto Jakob, Tabor 2. Accetto Valentin, Trnovski pristan 14 Akcijska družba ,Union 1 ", Miklošičeva cesta 1. Kranjska stavbinska družba, Levstikova ulica 13, 15. Faleschini in Schuppler, Trnovska ulica 12. Fiolinsky Karol, Šelenburgova ulica 4. 52 Kaudela Franc, Rimska cesta 9. Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje 8. Domača zelo pri¬ poročljiva stavbna tvrdka. Smielowsky Robert, Dalmatinova ulica 3. Supančič Filip, Rimska cesta 16. Tonnies Gustav, Dunajska cesta 35. Velik, sloveč etablissement Treo Viljem, Marije Terezije cesta 10. Betonsko podjetje Zajec & Horn, Dunajska cesta št. 73. Solidna izvršba najraznovrstnejših betonskih in umetnokamnitih del. Šivilje: Alešovec Marija, Poljanska cesta 22. Palme Marija, Breg 20. Haman Karol J., Mestni trg 8. Špecerijske trgovine: Berjak & Šober, Vodnikov t r g 2. Planinšek Karel, Dunajska cesta 20. Holzer Karol C., Dunajska cesta 10. Krisper Anton, Mestni trg 26. Perdan Janez, Cesarja Jožefa trg 11. Terdina Franc, Stari trg 17. Špediterji: Ranzinger Raimund, Dunajska cesta 19. Škerl Jožef, Dunajska cesta 29. Tiskarne: Blasnik Josipa naši. Josip Poklukar, Breg 12, Edini domači litografični zavod. Hribar Dragotin, Dunajska cesta 9. Katoliška tiskarna, Kopitarjeva ulica 6. Najmodernejša tiskarna na avstrijskem jugu; veliko sloveče pod¬ jetje, glej stran 10 in 13. pl. Kleinmayr Igracij in Fed. Bamberg, Miklošičeva cesta 16. Narodna tiskarna, Knafljeva ulica 5. Učiteljska tiskarna, Gradišče 4. Zadružna tiskarna, Stari trg 19. 53 Tovarne: Tovarna za zvonove (Samassa), Karlovška cesta 1. Tovarna za sesalke in armature (Samassa), Zvonarska ulica 5. Tovarna za pohištvo (Ivan Mathian), Dunajska cesta 12, 14. Predilnica in bombaž, Kolodvorska ulica 39. C. kr. tobačna tovarna, Tržaška cesta 12. Tovarna za kavine surogate, Martinova cesta 30. Tovarna za lep, Martinova cesta 50 Tovarna za kartonažo (Ivan Bonač), Čopova cesta 16. Tovarna za usnje (Karol Pollak), Usnjarska ulica 2. Tovarna za plin, Resljeva cesta 28. Tovarna za elektriko, Slomškova ulica 18. Trgovine s perilom: Haman Karol J , Mestni trg 8. Kenda Henrik, Mestni trg 17. Persche Alojzij, Pred škofijo 21 Magdič Pavel, Franca Jožefa cesta 1. Urarji: (glej zlatarjih Vinski trgovci: Balon Jožef, Sv. Petra nasip 5. Bucher Anton, Marije Terezije cesta 13. Cascio Franc, Sodna ulica 1. Čaks Anton, Radeckega cesta 16. Fabian Franc, Cesarja Jožefa trg 7. Gregorič Karol, VVolfova ulica 12. Ipavic Anton, Marije Terezije cesta 13. Iskra Anton, Marije Terezije cesta 13. Jeglič Ivana, Pred škofijo 1. Lenče Jožef, Wolfova ulica 4. Novakovič, bratje, Sodna ulica 4. Novakovič, bratje, Stari trg 6. Stark F., Pražkova ulica 10. Izboren vinotoč v bližini južnega kolodvora. Vrtnarji: Herzmanski Franc, Prešernova ulica 5. Bajec Anton, Pod Trančo. Korsika Alojzij, Bleivveisova cesta 1. 54 Zlatarji In juvelirji: Meisetz Fran, Mestni trg 13. Eberle Josip, Mestni trg 17 Čuden Fran, Prešernova ulica Zajc Franc, Stari trg 26. Glej Suttner H. naslednik, Mestni ti in zlatnin z lastno tovarno. Vilhar Luka, Kopitarjeva ulica Žeieznina: Nagy Štefan, Vodnikov trg 5. Jako solidna obče znana železninska trgovina z veliko izbero. Stupica Fr., Marije Terezije cesta 1. Priznana že- lezninska trgovina, zlasti velika zaloga kmetijskega orodja C Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. Ivan Grafen¬ auer. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2 , vezano K 2 50. To delo je v vsej slovenski javnosti brez razlike vzbudilo veliko pozornost in našlo splošno pri¬ znanje Nudi globok vpogled v naše slovstvo, njega razvoj in duha. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, Ivan Šašelj. /. del. K 2’—, vezano K 3' - Bisernice. II. del. K 250 vezano K 3 50 Ti knjigi sta pravi zaklad našega tiarodnega pesništva ter dobrodošli tako slovstveniku kakor jezikoslovcu in sploh vsakomur, ki ga zanima miš¬ ljenje in čuvstvovanje našega ljudstva. Slovanske besede v slovenščini. Anton Breznik K—‘80. Dragocen in izviren dodatek k slovenskemu besedoslovju 55 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SLOVENEC Letnik XXXIX. Izhaja v LJUBLJANIkot organ Slovenske Ljudske Stranke med Slovenci na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Primorskem vsak dsn razen nedelj in praznikov. List ima med naročniki skoro vse slov. katol. duhovnike v imenovanih deželah in je zelo razširjen med vsemi sloji pre¬ bivalstva. Natis 7000, v soboto 7500 izvodov. NaroCnina: celoletno K 26'—, polletno K 13-—, četrtletno K 6’50, meseCno K 2’20 Cene inseri- ranja: za petit-vrsto, 72 mm široko, 15 h, pri veC kot trikratnem natisu 10 h. Izvrsten organ za inseriranje. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D DOMOLJUB Letnik XXIV. Izhaja v LJUBLJANI vsako sredo v 16—24 stra¬ neh in v 26.000 iztisih. Kot popularno glasilo Slov. Ljudske Stranke je silno razširjen v sloven¬ skih deželah in še dalje preko slov. jezikovne meje. Celoletna naročnina 3 K. Cene inseriranju: 6krat razprta pelit-vrsta 30 h za enkrat, 26 h do trikrat in polletno 24 h. Najuspešnejše slov. glasilo za inseriranje □□□DDDDaaaaaaaDDaaaaaDDDaa BOGOLJUB Letnik IX. Izhaja mesečno v 20.000 izvodih in služi kot qlasilo moških in ženskih oraanizac j. Razširjen je zelo v vseh slojih katoliškega prebivalstva v slovenskih deželah ter se razpošilja tudi izvun jezikovne meje. NaroCnina za celo leto 2 K. Cena inseriranja: 2 krat razprta petitvrsta 50 h za enkrat, pri večkratni ponovitvi primeren popust. Prvovrstno glasilo med Slovenci za inserirai. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI • registr. zadruga z omejenim poroštvom • S Kongresni trg štev. 19 S J sprejema vsak delavnik od 8.—12. ure • dop. hranilne vloge ter jih obrestuje J po 4V 2 % J • brez odbitka, to je: daje za 100 K * čistih 4 - 50 K na leto. • Druge hranilne knjižice se sprejemajo • • kot gotov denar, ne da bi se njih • • obrestovanje prekinilo. • S Rentni davek plača hranilnica sama. ! • • m Daje tudi svojim članom predujme na osebni g kredit, vračljivo v 7‘/j leta (90 mesecih) v te- • denSKih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi » • posojila na zadolžnice in menice. • g Prelat Kalan Andrej 1. r., predsednik. g g Kanonik Sušnik Ivan 1. r., podpredsednik, g g Dr. Fran Dolšak 1. r., zdravnik v Ljubljani, g podpredsednik. g Odborniki: kanonik dr. Ferdo Čekal, profesor g dr. Jožef Gruden, dekan Anton Koblar v • Kranju, profesor Fran Verbič, dež. poslanec • • dr. Evgen Lampe, odvetnik dr. Fran Papež, f g tovarnar Karol Pollak ml., stolni vikar Luka - Smolnikar, odvetnik dr. Viljem Schweitzer, • profesor bogoslovja dr. Aleš Ušeničnik, de- • • želni poslanec in zdravnik dr. Ivan Zajec, g • stolni beneficijat in drž. poslanec dr. Ignacij « • Žitnik. • □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DPDDO□□□□□□ v Ljubljani, Prešernova ul. 3 najvGčji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet do 31. decembra 1909 nad 518 milijonov kron. — Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. — Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vlože¬ nim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obre¬ stujejo po - ^ 7« ° / o - ===== brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripi¬ sujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posoja na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj y 4 0 /o na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. - Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgov¬ cev in obrtnikov pa kreditno društvo. stavbno podjetje, parna žaga, stavbno mizar¬ stvo in ključavničarstvo, tovarna parketov oddaja vse vrste mizarskih del, izdeluje kompletna ogrodja za okna in oboknice tRoll-Laden), priporoča izdelke vrat in portalov, naprave za oboke ter druge mizarske izdelke v vsakem slogu, dalje napravo naj¬ različnejših tal iz mehkega in trdega lesa, stavbinska okovna dela, ograje za stopnice in vrtove, žičnate :: mreže in druge železne konstrukcije :: Opekarna z apnenico, Kraški marmor iz Nabrežine, Re- pentabora in Istre. Ustanovno leto 1820 . ^ anc:, jij B Kranjska hranilnica [j [] v Ljubljani, Knaflova ulica št. 9 [] [] sprejema hranilne vloge proti 4'/,"/n obrestovanju, [ □ “ pri Čemer plačuje rentni davek sama, in daje posojila p na hipoteke, potem na obCine in korporacije proti I p 4 3 / 4 % obrestim. p U Koncem i. 1909 . so znašale vloge . . K 48,089.411 — U □ hipotečna, občinska in korporacijska n posojila.. 22J924.975'— U □ upravno premoženje. 02,102.780-— rt skupne rezerve s penzijskim zakladom U □ vred. 9,523.984-- rt Za varčevanje obstoja tudi starost ia hranil- U Q niča in oddelek za domače hranilnice. □ Čisti dobiček, ki se ne porabi za rezervne zaklade, rt je namenjen po pravilih v pospeševanje obCekoristnih U Q podjetij. □C=3C=3C=3C=3C=3C=3C=lC=3(=l[=]t=3C=3C=lC3C=3a o- o Fr. Stupica v Ljubljani Mar.je Terezije cesta št 1 priporoča svojo zalogo najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vraiil, čistilnic, stro¬ jev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje, dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike in polje¬ delsko orodje, traverze, železniške šine, vedno svež cement; ključavničarsko, ko¬ vaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. -o -o Hotel n Pri slonu (Hotel Jelanf) v Ljubliani. Lastnih Anton Gnezda nasproti novega poštnega in brzojavnega urada. — Z ele¬ gantno kavarno in restavra¬ cijo ter vzorno urejenim ko¬ pališčem. Elektr. razsvetljava. Gorke in mrzle kopeli pod strokovnim nadzorstvom prof. dr. A. Valente piem- Marchthurm. — Avtomobilska postaja. Preskrba bencina. oooooooooooooooooooo ooooooooooo oo Fr. Doberlet u Ljubljani Frančiškanska ulica št. 10 v zastopstvu občine Dunaj - mestni po¬ grebni zavod na Dunaju. Vpeljava pogrebnega zavarovanja v avslrijslrili hronovinah. Vpeljava pogrebnega zavarovanja v deželnih glavnih mestih in večjih krajih province omogoča izvršitev zavarovanega pogreba v vseh večjih krajih, v katerih se nahaja kak pogrebni zavod. Kategorije zavarovanih pogrebov so za Dunaj kakor tudi za deželna glavna mesta enako veljavne ter se izvrši vsak pogreb po krajevnih običajih. Mestni cesarja Franca Jožefa I. jubilejni zavod za življenjsko in rentno zavarovanje. Glavno za¬ stopstvo v Ljubljani, Sodnijska ulica štev. 1. Ustanovila dunajska občina v trajen spomin 50 letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Zavod jc pod upravo dunajske občine in je zago¬ tovljena zavarovancu popolna varnost. Tozadevna pojasnila daje glavno zastopstvo mestnega cesarja Franca Jožefa I. jubilejnega zavoda za življenjsko in rentno zavarovanje v Ljubljani, Sodnijska ulica 5t. t, kakor tudi „Prvi kranjski pogrebni zavod 11 Fr. Doberlet, Ljub¬ ljana, Frančiškanska ulica 10. OOOOOOOOOOO oo oooooooooooooooooooo !□□□□□□! I Hihitali a Štirikrat na dan sveže, okusno, zdravo in aIJIUJIJCIIICIm slastno pecivo vsake vrste, spadaj isto v slaščičarski ali v Dnltafa 9Qlnf1Cl liLflNnU V poletnih mesecih pekovski obrt DUSdlU LUlUSU linčiJdV. vseli vrst sladoled m ledena kava. Postajališče elektr. tramvaja Telefon št. 194. Glavna zaloga : Stari trg št. 21. Filijalki : Glavni trg št. 6. — Sv. Petra cesta št. 26. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ H. Suttner, Ljubljana □ □ Najvecja razpošiljalna trfiovina ur, zlatnino in sredrninG. □ Lastna tovarna ur v Švici. □ Registrirana varstvena znamka „IKO" P □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Ustanovno leto 1871. Telefon št. 43. Štefan Nagy trgovina z železnino v Ljubljani Vodnikov trg št. 6 Zaloga železnine, okraskov in predmetov za stav¬ beno ključavničarstvo. Orodja za mizarje in usnjarje; pločevina in žice iz železa, medi, bakra in pakfonga. Zaloga pristno pozlačenih nagrobnih križev ; peči iz litega železa in pločevine, premostljivi štedilniki kakor tudi njihovi posamezni deli, potrebni za v zi¬ davo. Zaloga nikla, aluminija, emajla, kositrene in železne posode; jedilna orodja v vseh cenah; pravi francoski kavini mlinčki, likalniki za jeklo, špirit in oglje ; žage iz litega jekla, pile in kose. Oprave za vrtove, omare za led, blagajne in kasete. Balančne in decimalne tehtnice. Oddelek za hišno in kuhinjsko opravo. Br. Hlavka, Ljubljana Prešernova ulica 5 Izdelovanje kirurgičnih in medicinskih instrumentov Atelije za ortopedične aparate in bandaže Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah gg. zdravnikov. Popravila seizvršujejotočno in ceno. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno od¬ pošiljajo po najnižjih cenah Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom pokrivalec streh in klepar ter vpeljavec strelovodov Ljubljana, Slomškova ulica št. 3 in 10 (poprej Henrik Korn) se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, s francoskim in tujezemskim škriljem, z asbest-cementnim škriljem (Eter- nit), patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno - cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle¬ parska dela v priznano solidni izvršitvi. Popravila točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. □□□□□□□□□□□□□□□nnccmccncno Stavbna tvrdka Ivan Ogrin Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ se priporoča v blagohotno uvaže- vanje pri oddaji vsakovrstnih stavb¬ nih del, zatrjujoč točno, solidno, strokovnjaško delo in zmerne cene. Izdelujem načrte, proračune in pro¬ spekte brezplačno, če se mi delo poveri.Priporočam sev cenitev zem¬ ljišč, poslopij itd. Prevzemam zgradbe javnih in zasebnih poslopij, vodovo¬ dov, kanalizacije cesta, mostov itd. □CSC3C3C3aC3C3CDC3C3CZaC3C3C3C3n D D o D □ o ras m n 8 Ljubljana, Kongresni trg štev, priporoča najboljše slašCičarije za svatbe, nove maše, birme itd. ter jamči za točno in zanesljivo odpošiljatev na zunaj. V slaščičarni in kavarni se shajajo tujci. D D □ D D D naaaaaannanaaaaaa Srand hotel Union ^ Ljubljana ^ fiotel I. urste, nad 10 D sob, elek¬ trična razsuetljaua, uzpEnjača, ko- peli, centralna kurjaua. □mnibusi k usakemu ulaku. 5 olidne cene. :: fiutomabilna uožnja :: Kauarna in rEstauracija Vozne bilete ED. SMHEDfl kakor tudi pojasnila v potoval¬ nih zadevah daje brezplačno postavno dovoljena potovalna pisarna, Dunajska cesta St. 18 Izdaja veljavnih prevoznic za vse razrede na parnikih francoske prekmorske družbe Havre—New York. Vožnja traja samo 6 dni. Prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. 5 "\\ \\ \\ \\ \\ w \\ \\ \\ \\ I (H. Ničraan) v Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih devo- cionali, kakor: rožne vence, lesene, koščene, biserne, srebrne, razne svetinjce, alum. in srebrne, i. dr., ve¬ rižice, križe v raznih velikostih, lesene, nikelnaste, srebrne, iz slonove kosti, do najfinejše izpeljave, podobice za v molitvenike, za I. sv. spoved, in I. sv. obhajilo v raznih velikostih, slike priproste in fine za v okvir. V zalogi so tudi krasni kipi v vseh velikostih, po najnižjih cenah, razni molitveniki lastne zaloge, dobi se tudi tako priljubljena dr. Pečjakova stoletna pra¬ tika. V zalogi so vedno vse potrebščine za Marijine družbe. Dobiti je tudi raznovrstni pisarniški papir, trgov¬ ske knjige in vse šolske potrebščine. Vsa naročila se točno izvršujejo. "VC-^-W iscznc ~\\-VS-\\-\V /7mi)aiES33!ainE^3namES33Hn[iES33}aiiEm 1 priporoča: Učna knjiga francoskega jezika. I. del. Spisal Friderik Juvančič, c. kr. profesor. Cena v platno vez. knjigi K 2 - 50. Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak, c. kr. profesor. I. del: Korespondenčno pismo K 3 - —. Isto II. del: Debatno pismo K 2-40. Vse tri knjige so prirejene ne le samo za šolski pouk, temveč služijo prav izborno tudi samouku in so za nas Slovence veli¬ kega pomena, ker je znanje obeh pred¬ metov za širšo javnost posebne važnosti in koristi. i!Egg33HIEiaH2gSDC5232KSDISS25ai mj3Bg^3En ^ ni[Es^i]cs2ECBgjnm: /r % I. Knez, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 3 Trgovina z žitom in deželnimi pridelki. Dalje priporoča svoje najboljše mlevske izdelke iz lastnega mlina, posebno lino pšenično moko. — Velika zaloga sliv, laškega in istrskega brinja, semenske de¬ telje, različnih travnih in drugih poljskih semen. Tovarna zidne, navadne in zarezne strešne opeke. — Strangfalzziegel — pri¬ znano najbolj trpežne kakovosti. Kupuje vsakovrstne dež. pridelke TL, , r g Gričar & Mejač jj g Ljubljana, Prešernova ul. 9 g - Največja zaloga zgotovljenih oblek ^ D D P za gospode, dečke in otroke 0 □ - D g Konfekcija za dame g D Točna postrežba, solidne cene D □ D □CJC3C3C3C3C3C3C3C3C3CZJCaCZlC3aa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Iv. A. Hartmanna nasl. Avg. Tomažič, Ljubljana agentura, komisija vseh vrst kolonialnega blaga in deželnih pridelkov. Stalna, velika zaloga brinja, bosniških sliv in slove¬ čega ljubljanskega kislega zelja in kisle repe. Vedno velika zaloga špiritovih sodov (vinskih sodov) krasni izdelek iz hrastovega lesa, močni, trpežni, popolnoma novi iz tovarne špirita, za fini špirit pri¬ pravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi, v velikosti po 300, 350, 4C0, 500, 600 in 700 litrov, po prav solidnih nizkih cenah. ^D3S3EESX:jg3^S2SC2®332SSSrXSEKSClE^ □ □□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□£■□ □ Ustanovljena 1882. Telefon štev. 185 Q Poštno-hranilnični račun št. 828.400. □ □ □ □ a □ □ a □ □ a a a □ D □ □ □ □ □ □ a □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□aaannaoaaaacmaon registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem zadružnem domu, na DunajsHi cesti štev. m je imela koncerni. 1909. denarn. prometa K 83,110.121*11 upravnega premoženja. 20,775.510*59 Obrestuje hranilne vloge po 4 1 / 2 °/o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. — Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih oorestuje od dne vloge do dne dviga. — Stanje hranilnih vlog dne 31. dec. 1939 K 19,912.498*02. - Po- sojuje na zemljišča po 5 l U% z na amortizacijo ali pa po 5'/ 4 % brez amortizacije. Na menice pa po 6 %. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolqa — Uradne ure vsak dan od 8. do 12 in od 3. do 4. ure. r=g=» "■ — ■—in= 3 Edi e ==»r= icS=j Denar si prihranite f pri nakupu suknenega blaga za moške kakor tudi volnenega in pe- rilnega blaga vsake vrste za ženske, ako se obrnete na manufakturno j J trgovino in razpošiljevalno tvrdko 1R. Miklauc v Ljublfani Videli bodete, da bodete izborno postreženi od tvrdke, ki uživa vse¬ stransko zaupanje. Na zahtevo se vam pošlje cenik ali vzorčna knjiga j ::: poštnine prosto ::: LrS 3 * - - - : i irr=r= g u -—- - l C v r DE D iPE 3PE 3P E m resiavr p IL 3, Sv. Petra cesta štev. u Nov, lepo urejen, fin meščanski hotel s 14 zračnimi sobami in kopalno sobo, prav v sredini mesta. Na velikem, krasnem promenadnem vrtu se vrši vsako sredo večer koncert Slov.Filharmonije. Preskrb¬ ljeno je za izborno pristno pijačo in naj¬ boljšo hrano. — Zagotovljena je točna ::: postrežba in solidne cene ::: Leopold in HI. Tratnik n i — =i m— ^ | n F= i ppOl 3 ES e — = 1 . .I es=ii n==in i '= in i-i *-=-* nr Potni koučegi in potne torbice, toaletni predmeti Pristni petrograjski čevlji iz gumija, telovadni čevlji, prima čevljarski izdelki in galoše. Ant. Krisper Ljubljana Mestni trg 26 Linolejske preproge in otroški vozički Tennis, Croguet in različne poletne igre kakor tudi angleški športni predmeti. hW VV VV VV^ Fužine (Kaltenbrunn) □ priljubljen izlet, ker leži nedaleč od Ljubljane na roman¬ tičnem kraju ob Ljubljanici. Star, zanimiv grad iz 16. sto- J letja, Ljubljanica dela tukaj slikovito lepe slapove. Naravni D ven k gosnina' UMU (VUlOD M ReKarjU“} J s steklenim salonom in prekrasnim razgledom na slapove. □ Dobra mrzla in gorka jedila in dobra pijača po primerni ceni. ■ . Ustanovljeno leta 1845. Edini zavod v Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija in apretura sukna na par Poljanski nasip Josip Reich Ozka ulica 4 Sprejemališče Šelenburgova ulica št, 3. Postrežba točna. Solidne cene. ===== Vinska klet v Ljubljani Prašekova ulica 10 (prej Predilna ulica) v bližini justične palače. Izborno pristno vino, liter od £6 v naprej. Vedno sveže pivo v sodčkih iz pivovarne GoeB. Izvrstne domače klobase. Za mnogobrojni obisk se priporoča §tafk 5 J . BllZ Z O litli, Ljubljana ■ ; Tovarna salam in parno izdelovanje m .—.....-. .. ... — ■ kranj. klobas. Delikatesna trgovina. r Tovarna stolov Frana Šviglja na Bregu, pošta Borovnica se priporoča za obilna naročila vsakovrstnih stolov od preprostih do najfinejših. Zmerne cene, solidno in dobro delo. Za mnogobrojna naročila se priporoča Fran Švigelj. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a | OJettirti-Franklieiin, frizerzagospodeindame □ Ljubljana, Kongresni trg štev. 19 q nasproti kazine Q kupuje postrižene in zmedene lase in izvršuje ^ vsa lasna dela. Q Velika zaloga izdelanih kit. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaa ICCCCCCCODCCCI Kamnoseški izdelki iz mar¬ morja za cerkvene in pohišt¬ vene oprave, spominki iz mar¬ morja, granita ali sijenita, apno, živo in ugašeno, se dobi pri Alojziju Vodniku :: kamenarskem mojstru :: Ljubljana, IColodv. y§. Fr. Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale priporoča vsakovrstne slamnike od preprostih do najfinejših. Cenik na zahtevo poštnine prosto. ZJnZJ/ZZ7£IZ7nZJ£ZI7nZJnZ7nZ7£2-Z/£Z. □□□□□□□□□oaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaa § Lovrenc Češ no var | □ gostilna ,,Pri starem tišlerju“ u rj cj □ v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 33 u S se priporoča za mnogobrojen obisk. Dobi se dobro, S [4 pristno pijačo, ob vsakem času okusna gorka in mrzla 14 j4 jedila. Na razpolago so prenočišča po zelo nizkih |4 cenah. Vedno točna in poštena postrežba. g aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacaaaaaaaaaa Anton Kolino Ljubljana, Kolodvorska ulita št. 8. Izdelovanje pohištva v vseh slogih kakor tudi moder¬ nih, hišnih in prodajalniških oprav. Pri jako solidni iz- :: vršitvi zelo nizke cene. :: Specialiteta’: Raznovrstna prodajal«« niška oprava, cerkvene klopi, spovednice i. dr. °°m tiR T 6 Telefon 237. Telefon 237. Betonsko podjetje. Tvornica umetnega kamenja in marmorja ZAJEC & HORN izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, ba- lustrade, ornamente za fasade, vrtne ograje, ban- gerje, krasne nagrobne spomenike in okvire, korita in žlebove, cevi za kanale (0 100 cm pre¬ mera), okvire za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) itd Prevzema kanalizacije m fundamentiranje strojev. Gospode duhovnike in stavbnike opozarjamo na Car- ralythov umetni marmor za obhajilne mize, ol¬ tarje, votivne table, obkladanje sten v cerkvah in vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni. Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higieničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, pre¬ prosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozaičnimi in hidrav¬ ličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Ter- razzo-tlakovi! Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici kakor tudi za fasade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadome¬ stilo v ceolitu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah. stropov, mostov, rezervarjev in celih poslopij po inženirju-strokovnjaku, ki daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo in drobno ter „izolirna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo. Ljubljana, Dunajska cesta št. 73. H1IIIDHEIIB ■■aHBBGRHBH ■\ J. Knjigoveznica Kafol, tiskovnep društva v Ljubljani (z električnim obratom) prevzema in izvršuje najprepro¬ stejša kakor tudi najfinejša knjigoveška dela Specialiteta: Črtanje in vezava vsakovrstnih poslovnih knjig Proračuni in vzorci na zahtevo brezplačno ' £o. Tiskarna In stereotSplja, ka* menotlskarna In litografija l.Blasnlka naši. Ljubljana, Breg 12 izvršuje vsa tiskarska in litografijska dela, podobe v raznovrstnih barvah, diplome, plakate, gravure za načrte po nizki ceni