Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 50 / Leto 78 / 14. december 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 22-23 ROGAŠKA SLATINA Str. 3 NAŠA TEMA Str. 12-13 AKTUALNO Str. 3 Str. 6 SPORED ALYA: Zajokala na TV Veseljak Golica ŠT. 50 14. DECEMBER 2023 ŠT. 50 14. DECEMBER 2023 SPORED 14. DECEMBER 2023 PET. 15. 12. SOB. 16. 12. NED. 17. 12. PON. 18. 12. TOR. 19. 12. SRE. 20. 12. ČET. 21. 12. Ganljive zgodbe hvaležnosti ZAHVALATON 28-urni dobrodelni maraton: Ganljive zgodbe Ganljive zgodbe Tin Vodopivec: »Otroški smeh je nekaj najlepšega na svetu« Rogla z najsodobnejšo šestsedežnico Kakšen naj bo Drevesni park? Anketa je pokazala, da občanom ni vseeno, kako bo v prihodnje urejeno območje Drevesnega parka v Medlogu, ki obsega predel med Ljubljansko cesto in sprehajalno potjo ob Savinji, sega skoraj do Špice in se na drugi strani dotika degradiranega industrij- skega dela. Civilna družba želi predvsem ohranitev naravnega habitata, kolikor ga je še ostalo, župan Matija Kovač pa obljublja, da bo projekt nastajal v sodelovanju in dialogu z vsemi, ki imajo ta prostor radi in ki imajo različne poglede nanj. Foto: Andraž Purg Mladostniki v stiski, sistem pomoči neučinkovit Uhajanje CO 2 iz poškodovane vrtine Bogomir Strašek, KLS: »Ko smo izdelali prve zobate obroče, je marsikdo zajokal« Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 50, 14. december 2023 AKTUALNO ZADETKI Zavod za gozdove Slovenije je prejšnji teden izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Iz naše regije sta to postala Marko Jeraj (Območna enota Nazarje) in Pe- ter Žuraj (Območna enota Celje). ŠPELA OŽIR Kot smo poročali v preteklem tednu, Krizni center Celje letos praznuje 25 let delovanja, minuli teden pa so v njem pripravili tudi prireditev ob tej prelomnici. V vseh teh letih je v njem pomoč našlo več kot tisoč otrok in mladostnikov, mnogi imajo danes že svoje družine. »Otroci potrebujejo pomoč, saj so pogosto v stiski zaradi okoliščin v družini ali tudi zaradi duševnih stisk. Z Mestno občino Celje smo letos zelo veliko sodelovali in uspeli smo, da je v Celje prišla tudi stanovanjska enota Mladinskega doma Maribor, kar je pozitivno. Ko pomagamo otrokom, ki se zaradi ogroženosti ne morejo vrniti v domače okolje, potrebujemo namreč več zmogljivosti v smislu bivanjskih enot, kjer lahko mlade tudi namestimo po odhodu iz kriznega centra,« pravi direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. Na prireditvi je bil tudi župan MOC Matija Kovač: »Veseli me, da dobro sodeluje- mo in da imajo mladi, ki so v stiski, v svoji skupnosti nekoga, strokovno ekipo, ki jim lahko pomaga.« SŠol Najbolj skrbni lastniki gozdov leta 2023 (Foto: GZS) Slovenskih lastnikov gozdov je več kot 413 tisoč. NE PREZRITE Več o najbolj skrbnih la- stnikih gozdov iz naše regi- je, Marku Jeraju in Petru Žuraju, preberite na strani 24. »Družba gre v smeri digitalizacije in tudi gozdarstvo na široko odpira vrata novim tehnologijam,« pravi Gregor Danev. Znani so najbolj skrbni letošnji lastniki gozda Odlikuje jih zgledno gospodarjenje z gozdom Jeraj in Žuraj tako kot pre- ostalih 12 prejemnikov tega osrednjega priznanja zavo- da za gozdove izstopata po zglednem gospodarjenju z gozdom, po tesni življenjski povezanosti z njim, po stro- kovni izvedbi del v gozdu in po spoštovanju njegove večna- menske vloge. Prizadevata si za varno delo v gozdu, skrbita za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposablja- nje na področju gozdarstva. Tovrstni promociji skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza la- stnikov gozdov Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ključno je sodelovanje Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev se je na podelitvi zahvalil najbolj skrbnim lastnikom za njihov prispevek k ohranjanju slo- venskih gozdov. »Družba gre v smeri digitalizacije in tudi gozdarstvo na široko odpira vrata novim tehnologijam. Te bodo omogočale učinko- vito spremljanje obsega ško- de, načrtovanje obnovitvenih ukrepov in nudenje potrebne pomoči lastnikom gozdov pri upravljanju svojega gozda,« je izpostavil in dodal, da bo kljub vsem novostim ostal nepogrešljiv pristen stik med revirnimi gozdarji in lastniki gozdov, kjer se pokaže moč sodelovanja in skupnih priza- devanj. »Prav to sodelovanje je ključen pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za uresničevanje na- črtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspeli obnoviti naše gozdove in jih pripraviti na izzive, ki nam jih prinaša prihodnost.« Gospodarjenje z mladim gozdom Ob Danevu so zbrane v gradu Sevnica, kjer je bila letošnja podelitev, nagovori- li še mag. Alenka Korenjak z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred- sednik Zveze lastnikov goz- dov Slovenije Marjan Hren in župan gostujoče Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Na- grajence je prvič pozdravila tudi gozdarska kraljica An- dreja Vidmar. Na slovesni podelitvi priznanj so govorci izpostavili predvsem pomen nege mladega gozda za obli- kovanje odpornih in trajno- stnih gozdov ter dobrega so- delovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Petindvajset let pomoči Na prireditvi so pred- stavili poseben film o Kriznem centru Celje, ki so ga pospremili s pesmijo Preden mi film poči. Pesem nosi izjemno sporočilo, saj opisuje odnos mladih do mladostnika, ki se je znašel v stiski in ne zna poiskati pomoči. Besedilo pesmi je ustvarila zaposlena v kriznem centru Alena Mulej. »Še nikoli se ni zgodilo, da bi skupaj delali predstav- niki avtomobilskih tovarn, ki so na trgu konkurenčne. Ko so videli našo tehnolo- ško opremljenost in kako je naša proizvodnja inova- tivno zasnovana, je to še povečalo naš ugled.« Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno »Ker imamo zdaj več pro- stora za obravnavo bolni- kov, se želimo v prihodnje potegovati za razširitev programa fi zioterapije. Ljudje povprašujejo po tovrstnih storitvah, zato si bomo prizadevali širiti ekipo zaposlenih.« Anton Zidar, direktor ZD Šmarje pri Jelšah »Folklore verjetno ne znamo na pravilen način predstaviti mladim. Ljudje takoj pomislijo le na har- moniko, a ne vedo, da se za besedo folklora skriva še veliko več, da gre za znanje o naših običajih, o naši dediščini.« Tanja Gobec, predsednica KUD Skrinja »Za deklice je ritmična gimnastika eden najbolj primernih športov. Razvi- jajo gibljivost, skladnost in ljubkost gibov, tudi elegantnost pri izvedbi vaj. Kmalu se naučijo, kako se vesti ob zmagah in kako se pobrati po porazih.« Ksenia Čajnikova, glavna trenerka pri ŠD za ritmično gimnastiko Juna Šport »Rastlinska pestrost vpliva na zdravje in boljše počutje ljudi v parku in zunaj njega. Prostor je z leti propadal, a iz vsakega procesa propada vzklije- jo semena novih rastlin in senca starih dreves je še vedno blagodejna za dobro vseh.« Irena Ašič, pobudnica Dre- vesnega parka 8 3 5 1 4 -2 3 -3 Župan Mestne občine Celje Matija Kovač in direktorica Cen- tra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalić Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 50, 14. december 2023 AKTUALNO Atlantic Droga Kolinska je minuli ponedeljek poskrbela za prvi del popravila opazovalne vrtine v svoji lasti, ki je bila poškodovana od konca novembra. Po ponedeljkovem popravilu oz. dušitvi vrtine v Spodnji Kostrivnici v občini Roga- ška Slatina iz nje ne izhajata več voda in ogljikov dioksid. Ob prvem poskusu dušitve so meritve zaznale povišano vsebnost ogljikovega dioksida, zaradi česar se je nekaj prebivalcev začasno umaknilo. TINA STRMČNIK Posledice CO 2 za zdravje in okolje Kakšen vpliv lahko imajo povečane vsebnosti oglji- kovega dioksida (CO 2 ) za zdravje ljudi? Simona Uršič, dr. med., spec. higiene iz celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, da so primarni zdravstveni učinki, ki jih povzroča plin CO 2, posledica njegovega vedenja kot preprostega sredstva za zadušitev. Kadar se vsebnost poveča na prostem, kjer se CO 2 raz- redči z okoliškim zrakom, se ta plin zelo hitro razprši, zato to ne bi smelo imeti kakšnih posebnih posledic, pa je povedala prodekanja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani prof. dr. Helena Prosen. Simona Uršič je razložila, da je CO 2 kot nevnetljiv plin brez barve in vonja naravno prisoten v ozračju. Nastaja pri presnovnih procesih v telesu in je normalna sestavina izdihanega zraka. Med drugim nastaja tudi pri izgorevanju fosilnih goriv. Njegov delež v zunanjem zraku je nizek, obi- čajno od 0,03 % do 0,04 %. Ker je ta plin gostejši od zraka, se lahko zbira v visokih vsebnostih v odprtih jamah, nižinskih območjih in zaprtih prostorih, kjer lahko izpodrine kisik in povzroči nevarnost za zdravje. »To pomeni, da ta plin zmanjša ali izpodrine normalno vsebnost kisika v zraku za dihanje. Simptomi blage izpostavljenosti temu plinu lah- ko vključujejo glavobol in zaspanost. Pri višjih vsebnostih se lahko pojavijo hitro dihanje, zmedenost, povečan srčni utrip, povišan krvni tlak in aritmije. Vdihavanje zraka, osiro- mašenega s kisikom, ki ga povzročajo ekstremne vsebnosti CO 2 , lahko povzroči smrt zaradi zadušitve.« Pri zdravih posameznikih se po besedah Uršičeve odziv na vdihavanje CO 2 razlikuje. Resnost simptomov je odvisna od njegove vsebnosti in od časa, ki mu je oseba izpostavljena. Ker je omenjeni plin brez vonja in ne povzroča draženja, velja, da ima slabe opozorilne lastnosti. Ko se oseba, če je bila nizko ali zmerno izpostavljena temu plinu, umakne iz okolja z visokim CO 2 , se njeno zdravstveno stanje na srečo hitro izboljša. In vplivi na okolje? Helena Prosen je pojasnila, da je pri iztekanju vode iz vrtine v okolju verjetno nastala večja vsebnost mineralov magnezija in klorida, ki za zdravje ljudi nista škodljiva. Sproščanje CO 2 je za okolje težavno, ker gre za toplogredni plin. Vendar izhajanje tega plina ob poškodbi vrtine po nje- nih besedah verjetno ni imelo opaznega vpliva na globalne vsebnosti CO 2 . Okoljske posledice so zato zanemarljive, je dejala. TS Na Rogli so v novo zimsko sezono vstopili še posebej optimistični, saj imajo naj- sodobnejšo šestsedežnico z ogrevanimi sedeži in za- ščitnimi kabinami. Na uro lahko prepelje kar 2.400 smučarjev. Sedežnico bodo uporabljali tudi pohodniki in gorski kolesarji, saj si v gorskem centru Rogla želijo imeti goste celo leto. Kot so povedali v podjetju Unitur, ki upravlja gorski center Rogla, omenjene no- vosti sodijo v projekt Park Mašinžaga, ki je stal 12,5 milijona evrov, od tega je 8 milijonov evrov podjetje Unitur pridobilo iz namen- skih evropskih virov React in iz državnega proračuna. Z najnovejšo pridobitvijo so v Uniturju dodatno zaposlili osem oseb, ki bodo skrbele za nemoteno delovanje in- frastrukture v novem Parku Mašinžaga. Na torkovem slo- vesnem odprtju šestsedežni- Otvoritveni trak sta med drugim prerezala hrvaška ministrica za turizem in šport dr. Nikolina Brnjac in in slovenski minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. (Foto: Andraž Purg) Po izhajanju ogljikovega dioksida vrtino popravili Nekaj prebivalcev se je celo začasno umaknilo Rogla z najsodobnejšo šestsedežnico Takole je bilo vide- ti izhajanje vode iz vrtine (Foto: Atlantic Droga Kolinska) »Živim najmanj kilometer in pol zračne linije od vrtine. Ko sem se zadrževal v okolici hiše, sem bruhanje vode videl in tudi slišal. Ko še nisem vedel, da je prišlo do loma ustja vrtine, sem mislil, da slišim šumenje glasnega vetra. Verjamem, da to za krajane, ki živijo bližje vrtini, ni bilo najbolj prijetno,« je dejal predsednik KS Kostrivnica Jože Strniša. ce sta bila prisotna minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter mini- strica za turizem in šport dr. Nikolina Brnjac, ki sta poudarila dobro sodelovanje obeh držav na področju tu- rizma. Med najštevilnejšimi tujimi obiskovalci Rogle so že vrsto let prav Hrvati. Po besedah izvršne direkto- rice Barbare Soršak so dela na terenu trajala dve leti. Za postavitev težko pričakovane šestsedežnice so lani razširili smučarsko progo Mašinžaga, potem so pridobili gradbeno dovoljenje tako za šestsede- žnico kot tudi za leteči tobo- gan ter zgradili in opremili transformatorsko postajo Mašinžaga, medtem ko je bila glavnina gradbenih in drugih del izvedena v drugi polovici letošnjega leta. »Uni- tur se v zadnjih letih inten- zivno usmerja v razvoj špor- tne in doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem namenjena 365 dni v letu,« je med drugim poudarila. Nov je tudi 1.710 metrov dolg leteči tobogan, najdalj- ša tovrstna atrakcija na svetu. Naprava omogoča spust po aluminijasti cevi, ki za razliko od klasičnega spusta zipline ponuja spust z zavoji. V Bike parku Rogla so uredili novi kolesarski progi za družine, prav tako so nabavili nov teptalni stroj z vitli, ki sodi med najsodobnejše tovrstne stroje, ter tri samopostrežne aparate za nakup smučarskih vozovnic. Več o novostih na Rogli in drugih smučarskih centrih v naših krajih v naslednji šte- vilki Novega tednika. BF opazovalni vrtini K-2/75 pri- šlo do loma ustja na globini približno 1,5 m pod površi- no zemlje. Kot so sporočili iz Atlantic Droge Kolinske, je bila to višja sila, ki je ni bilo mogoče predvideti ali se ji izogniti. Podjetje je o do- godku obvestilo Inšpekcijo za naravne vire in rudarstvo, lokalno skupnost in lastnike najbližjih zemljišč. V sode- lovanju s pristojnimi organi in strokovnjaki je izdelalo načrt popravila. Po opra- vljenih pripravljalnih delih so v petek in soboto, 8. in 9. decembra, na delovišču opravili predpripravljalna tehnološka dela. Ob prvem poskusu dušitve vrtine mi- nulo nedeljo so imeli precej težav. Zaradi slabše preve- trenosti so zaznali povišano vsebnost ogljikovega dioksi- da, zato so dela preventivno prekinili. Prebivalci so se začasno umaknili Podjetje se je odločilo za dodatne zunanje meritve pri petih okoliških hišah. V zunanjosti najbližje hiše je zaznalo kratkotrajno povi- šanje vsebnosti ogljikovega dioksida. »Prebivalce smo na to nemudoma opozorili in jim predlagali začasen umik, kar so tudi upoštevali. Pri drugi hiši, v kateri z dru- žino živi nepomična oseba, meritve niso pokazale povi- šanja vsebnosti ogljikovega dioksida. Družina se je vse- eno preventivno odločila za začasno preselitev, pri tem so ji pomagali gasilci PGD Steklarna Rogaška Slatina, ki so se odzvali na klic.« Predsednik KS Kostrivnica Jože Strniša je povedal, da se je podoben dogodek na tem mestu zgodil že pred 15 leti, domačini so tako ob tokratnem lomu približno vedeli, kaj se dogaja. »Iz- hajanje vode in ogljikovega dioksida je bilo tokrat bolj razsežno kot v preteklosti. Krajani so bili prve dni zelo strpni, sčasoma pa so bili ve- dno manj zadovoljni, sploh nad odzivom podjetja. Sle- dnje jim je najprej dejalo, da izhajanje plina iz vrtine ni škodljivo, po meritvah mi- nulo nedeljo pa se je izkaza- lo drugače, saj so svetovali umik krajanov. Slednji so si želeli, da bi Atlantic Droga Kolinska poškodbo odpravila prej in da bi jih o vsem sku- paj bolj natančno obveščala. Tudi naša krajevna skupnost je podjetje pozvala k čim hi- trejšemu popravilu.« Iz podjetja so sporočili, da so v ponedeljek dopoldne v sodelovanju s specializiranim podjetjem Crosco, ki ima za tovrstne posege ustrezno teh- nologijo in strokovno znanje, vrtino stabilizirali in jo me- hanično pokrili. Zdaj izvajajo nadaljevanje popravila. Iz pod- jetja so sporočili, da še naprej spremljajo vsebnost ogljiko- vega dioksida. Meritve minuli ponedeljek, po umiritvi vrtine, niso več zaznale izpusta oglji- kovega dioksida. V službi za odnose z javnostmi omenjene- ga prehrambenega podjetja so dodali, da vsa popravila opra- vljajo v skladu z varnostnim načrtom izvajalca in Atlantic Droge Kolinske. »Pri tem so na mestu ob vrtini ves čas prisotni gasilci PGD Rogaška Slatina in dva varnostna in- ženirja, območje opazovalne vrtine je še vedno zavarovano. Naše podjetje še naprej skrbi za zaščito in varstvo okoliških prebivalcev ter za obveščenost lokalne skupnosti. Okoliške prebivalce prosimo, naj se ne zadržujejo v bližini vrtine.« Prvo popravilo ni uspelo Poškodba je nastala 29. novembra zvečer, ko je na Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 50, 14. december 2023 GOSPODARSTVO DODATNE INFORMACIJE: Nina Erjavec Ceglar (03 58 94 090; razvojna.agencija@rasr.si). PONI je del celovitega projekta Podjetno nad izzive, ki ga izvajajo na območju celotne Slovenije in je eden od skupnih regijskih projektov iz Regionalnega razvojnega programa 2021–2027 za savinjsko regijo. Pro- jekt PONI se bo izvajal v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. PONI Savinjska 2024-2028: Podjetno nad izzive v savinjski regiji Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., v letu 2024 začenja izvajanje 4-mesečne- ga programa podjetniškega usposabljanja v okviru projekta Podjetno nad izzive PONI Savinjska. Namenjen je vsem morebitnim podjetnikom iz 31 občin savinjske regije ne glede na starost in spol. Gre za model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega potencialni podjetniki v 4 mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. Udeleženci, ki so v času projekta redno zaposleni pri izvajalcu, bodo v 4 mesecih pridobili znanje, veščine in kompetence, ki jih potrebujejo za realizacijo svoje poslovne ideje, hkrati bodo pod- robno raziskali trg in na podlagi ugotovitev oblikovali svoj izdelek / storitev, kar bo še dodatno omogočilo udeležencem uspešnejši vstop na trg, uspešnejše poslovanje in hitrejšo rast. Prva skupina udeležencev bo začela delati 1. februarja 2024 v prostorih Inkubatorja savinjske regije Celje na Mariborski cesti 7. Vsi zainteresirani se bodo v projekt lahko vključili preko prijave na javni poziv, ki je že objavljen na spletni strani www.rasr.si in bo nato objavljen vsake 4 mesece. Projekt PONI Savinjska bo Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. izvajala v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na območjih Savin- jsko-Šaleško, Spodnje Savinjsko, Osrednje Celjsko, Dravinjsko, Obsotelje in Kozjan- sko. Tako bodo skupine vsake 4 mesece zamenjale lokacijo. Projekt PONI je namenjen vsem, ki imate podjetniško idejo in jo želite uresničiti, želite ustanoviti svoje podjetje in imate stalno ali začasno prebivališče v eni od 31 občin savinjske regije. Pomemben pogoj je, da še niste bili vključeni v program Podjetno v svet podjetništva, da imate poravnane vse obveznosti do države in da imate izpolnjene vse pogoje za podpis pogodbe o zaposlitvi, ki jo za čas trajanja projekta sklenete z Razvojno agencijo Savinjske regije d.o.o. Delo bo potekalo po principu coworkinga, s katerim se med udeleženci spodbu- jajo medsebojna pomoč, deljenje znanj in izkušenj ter s tem napredek tako vsake- ga posameznika kot tudi njihovih idej. Pomoč jim bodo nudili notranji in zunanji mentorji ter izvajalci. V vsaki skupini bo 10 oziroma 11 udeležencev. Gic Gradnje imajo novega direktorja Tako kot je napovedal, je Ivan Cajzek, ustanovitelj slatinskega podjetja Gic Gra- dnje, 1. decembra vodenje celotne skupine Gic Gradnje prepustil sinu dr. Roku Cajzku. Konec decembra se bo upokojil, vendar se še ne bo povsem poslovil od podjetja. Nove- mu direktorju bo pomagal kot svetovalec. Ivan Cajzek je Gic Gradnje ustanovil pred 33 leti. Danes je podjetje, ki se mu je sčasoma pridružilo več sestrskih družb, eno najuspe- šnejših in tudi najbolj naprednih v gradbeni dejavnosti. V skupini so še IPI Rogaška Sla- tina, ki se ukvarja z nizkimi gradnjami, Trik, ki se po novem imenuje Gic Kamnolomi ter skrbi za zelo velika kamnoloma v Poljčanah in Loki pri Žusmu. K temu podjetju sodita še nedelujoči kamnolom v Rogaški Slatini ter polovični delež kamnoloma v Veliki Pireši- ci, ki ga Gic Gradnje upravljajo s podjetjem Ecobeton. Novo ime je pred kratkim dobilo tudi podjetje Gic Projekt, in sicer Gic Beton. To podjetje upravlja betonarne v Poljčanah, Podčetrtku in Rogaški Slatini, kjer bo kmalu odprlo še eno. Zgradilo je namreč novo beto- narno, ki bo ena najbolj sodobnih in napre- dnih v Sloveniji. Gic Gradnje, ki so v širši javnosti znane predvsem po gradnji potniškega terminala na ljubljanskem letališču in 120 tisoč kvadratnih metrov velike garažne hiše za skladiščenje v Luki Koper, tudi letos poslujejo uspešno. Njihov večji letošnji projekt je dom starejših občanov na Ptuju, ki ga gradijo v sodelova- nju s še enim podjetjem. V Mariboru gradijo knjižnico Rotovž, pripravljajo se na gradnjo logističnega središča na Brniku. Poleg teh ve- likih imajo na letošnjem seznamu še približno dvajset manjših projektov, med katerimi je tudi dom starejših v Kozjem. Prihodnje leto bo podjetje v Rogaški Slatini zase začelo graditi mednarodni center trajno- stne gradnje, v katerega bo iz vasi Sv. Florijan preselilo tudi svoj sedež. Kot je pred kratkim v pogovoru za naš časopis povedal Ivan Caj- zek, bo nova stavba namenjena predstavitvi gradbeništva v drugačni luči. V njej bo med drugim tudi izobraževalno središče. JI Ivan Cajzek se je umaknil z vrha podjetja Gic Gradnje, ki ga je ustanovil pred 33 leti. (Foto: Nik Jarh) Dr. Rok Cajzek je že dolgo povezan s podjetjem Gic Gra- dnje in se je, ko je končal študij, v njem tudi zaposlil. Leta 2019 je iz gradbenih ved pridobil doktorski naslov. (Foto: osebni arhiv) Dejan Balmazovič ni več v vodstvu laškega zdravilišča Uprava Thermane znova le z enim članom Uprava Thermane ima od prejšnjega meseca spet le enega člana. Pol leta pred iztekom mandata je Dejan Balmazović, ki ga je nadzorni svet za člana upra- ve imenoval aprila leta 2019, odstopil. Družbo zdaj znova vodi samo Mojca Leskovar. Na vprašanje, ali bo uprava odslej enočlanska ali pa bo nadzorni svet imenoval novega člana, so v Thermani pojasnili, da trenutno z odločitvijo nadzornikov niso seznanjeni. JANJA INTIHAR Nadzorni svet Thermane je Dejana Balmazovića za člana uprave imenoval aprila leta 2019, na novem delov- nem mestu je začel delati en mesec kasneje. Balmazović, po rodu Celjan, je bil že pred prihodom v Laško na vodil- nih in vodstvenih mestih v gospodarstvu, večinoma v turističnih podjetjih. Po ne- uradnih informacijah naj bi se zdaj zaposlil kot fi nančni direktor v ljubljanski druž- bi Kompas. Balmazovič je pojasnil, da je nadzornemu svetu sporazumno prekinitev delovnega razmerja še pred koncem mandata predlagal zaradi osebnih razlogov. »Več kot štiri leta v Thermani mi kljub velikim izzivom v tem času zaradi korone, energet- ske krize in poplave ostajajo v prijetnem spominu, tako zaradi sodelavcev kot zaradi lokalnega okolja,« je še po- vedal. Takrat, ko je nadzorni svet imenoval Dejana Balmazo- vića za člana uprave, je Mojco Leskovar imenoval za predse- dnico uprave. Mandat se ji bo iztekel aprila prihodnje leto. Leskovarjeva dela v Therma- ni že skoraj trideset let. V tem času je bila na vodilnih V upravi Thermane je trenutno le Mojca Leskovar. Kdaj in če sploh bo nadzorni svet imenoval novega čla- na uprave, v družbi ne vedo. (Foto: arhiv Thermane) Kljub avgustovski katastrofalni poplavi in njenim posledicam bodo v Thermani leto 2023 zaključili pozitivno. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 50, 14. december 2023 GOSPODARSTVO DODATNE INFORMACIJE: Nina Erjavec Ceglar (03 58 94 090; razvojna.agencija@rasr.si). PONI je del celovitega projekta Podjetno nad izzive, ki ga izvajajo na območju celotne Slovenije in je eden od skupnih regijskih projektov iz Regionalnega razvojnega programa 2021–2027 za savinjsko regijo. Pro- jekt PONI se bo izvajal v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. PONI Savinjska 2024-2028: Podjetno nad izzive v savinjski regiji Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., v letu 2024 začenja izvajanje 4-mesečne- ga programa podjetniškega usposabljanja v okviru projekta Podjetno nad izzive PONI Savinjska. Namenjen je vsem morebitnim podjetnikom iz 31 občin savinjske regije ne glede na starost in spol. Gre za model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega potencialni podjetniki v 4 mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. Udeleženci, ki so v času projekta redno zaposleni pri izvajalcu, bodo v 4 mesecih pridobili znanje, veščine in kompetence, ki jih potrebujejo za realizacijo svoje poslovne ideje, hkrati bodo pod- robno raziskali trg in na podlagi ugotovitev oblikovali svoj izdelek / storitev, kar bo še dodatno omogočilo udeležencem uspešnejši vstop na trg, uspešnejše poslovanje in hitrejšo rast. Prva skupina udeležencev bo začela delati 1. februarja 2024 v prostorih Inkubatorja savinjske regije Celje na Mariborski cesti 7. Vsi zainteresirani se bodo v projekt lahko vključili preko prijave na javni poziv, ki je že objavljen na spletni strani www.rasr.si in bo nato objavljen vsake 4 mesece. Projekt PONI Savinjska bo Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. izvajala v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na območjih Savin- jsko-Šaleško, Spodnje Savinjsko, Osrednje Celjsko, Dravinjsko, Obsotelje in Kozjan- sko. Tako bodo skupine vsake 4 mesece zamenjale lokacijo. Projekt PONI je namenjen vsem, ki imate podjetniško idejo in jo želite uresničiti, želite ustanoviti svoje podjetje in imate stalno ali začasno prebivališče v eni od 31 občin savinjske regije. Pomemben pogoj je, da še niste bili vključeni v program Podjetno v svet podjetništva, da imate poravnane vse obveznosti do države in da imate izpolnjene vse pogoje za podpis pogodbe o zaposlitvi, ki jo za čas trajanja projekta sklenete z Razvojno agencijo Savinjske regije d.o.o. Delo bo potekalo po principu coworkinga, s katerim se med udeleženci spodbu- jajo medsebojna pomoč, deljenje znanj in izkušenj ter s tem napredek tako vsake- ga posameznika kot tudi njihovih idej. Pomoč jim bodo nudili notranji in zunanji mentorji ter izvajalci. V vsaki skupini bo 10 oziroma 11 udeležencev. Gic Gradnje imajo novega direktorja Tako kot je napovedal, je Ivan Cajzek, ustanovitelj slatinskega podjetja Gic Gra- dnje, 1. decembra vodenje celotne skupine Gic Gradnje prepustil sinu dr. Roku Cajzku. Konec decembra se bo upokojil, vendar se še ne bo povsem poslovil od podjetja. Nove- mu direktorju bo pomagal kot svetovalec. Ivan Cajzek je Gic Gradnje ustanovil pred 33 leti. Danes je podjetje, ki se mu je sčasoma pridružilo več sestrskih družb, eno najuspe- šnejših in tudi najbolj naprednih v gradbeni dejavnosti. V skupini so še IPI Rogaška Sla- tina, ki se ukvarja z nizkimi gradnjami, Trik, ki se po novem imenuje Gic Kamnolomi ter skrbi za zelo velika kamnoloma v Poljčanah in Loki pri Žusmu. K temu podjetju sodita še nedelujoči kamnolom v Rogaški Slatini ter polovični delež kamnoloma v Veliki Pireši- ci, ki ga Gic Gradnje upravljajo s podjetjem Ecobeton. Novo ime je pred kratkim dobilo tudi podjetje Gic Projekt, in sicer Gic Beton. To podjetje upravlja betonarne v Poljčanah, Podčetrtku in Rogaški Slatini, kjer bo kmalu odprlo še eno. Zgradilo je namreč novo beto- narno, ki bo ena najbolj sodobnih in napre- dnih v Sloveniji. Gic Gradnje, ki so v širši javnosti znane predvsem po gradnji potniškega terminala na ljubljanskem letališču in 120 tisoč kvadratnih metrov velike garažne hiše za skladiščenje v Luki Koper, tudi letos poslujejo uspešno. Njihov večji letošnji projekt je dom starejših občanov na Ptuju, ki ga gradijo v sodelova- nju s še enim podjetjem. V Mariboru gradijo knjižnico Rotovž, pripravljajo se na gradnjo logističnega središča na Brniku. Poleg teh ve- likih imajo na letošnjem seznamu še približno dvajset manjših projektov, med katerimi je tudi dom starejših v Kozjem. Prihodnje leto bo podjetje v Rogaški Slatini zase začelo graditi mednarodni center trajno- stne gradnje, v katerega bo iz vasi Sv. Florijan preselilo tudi svoj sedež. Kot je pred kratkim v pogovoru za naš časopis povedal Ivan Caj- zek, bo nova stavba namenjena predstavitvi gradbeništva v drugačni luči. V njej bo med drugim tudi izobraževalno središče. JI Ivan Cajzek se je umaknil z vrha podjetja Gic Gradnje, ki ga je ustanovil pred 33 leti. (Foto: Nik Jarh) Dr. Rok Cajzek je že dolgo povezan s podjetjem Gic Gra- dnje in se je, ko je končal študij, v njem tudi zaposlil. Leta 2019 je iz gradbenih ved pridobil doktorski naslov. (Foto: osebni arhiv) Dejan Balmazovič ni več v vodstvu laškega zdravilišča Uprava Thermane znova le z enim članom Uprava Thermane ima od prejšnjega meseca spet le enega člana. Pol leta pred iztekom mandata je Dejan Balmazović, ki ga je nadzorni svet za člana upra- ve imenoval aprila leta 2019, odstopil. Družbo zdaj znova vodi samo Mojca Leskovar. Na vprašanje, ali bo uprava odslej enočlanska ali pa bo nadzorni svet imenoval novega člana, so v Thermani pojasnili, da trenutno z odločitvijo nadzornikov niso seznanjeni. JANJA INTIHAR Nadzorni svet Thermane je Dejana Balmazovića za člana uprave imenoval aprila leta 2019, na novem delov- nem mestu je začel delati en mesec kasneje. Balmazović, po rodu Celjan, je bil že pred prihodom v Laško na vodil- nih in vodstvenih mestih v gospodarstvu, večinoma v turističnih podjetjih. Po ne- uradnih informacijah naj bi se zdaj zaposlil kot fi nančni direktor v ljubljanski druž- bi Kompas. Balmazovič je pojasnil, da je nadzornemu svetu sporazumno prekinitev delovnega razmerja še pred koncem mandata predlagal zaradi osebnih razlogov. »Več kot štiri leta v Thermani mi kljub velikim izzivom v tem času zaradi korone, energet- ske krize in poplave ostajajo v prijetnem spominu, tako zaradi sodelavcev kot zaradi lokalnega okolja,« je še po- vedal. Takrat, ko je nadzorni svet imenoval Dejana Balmazo- vića za člana uprave, je Mojco Leskovar imenoval za predse- dnico uprave. Mandat se ji bo iztekel aprila prihodnje leto. Leskovarjeva dela v Therma- ni že skoraj trideset let. V tem času je bila na vodilnih V upravi Thermane je trenutno le Mojca Leskovar. Kdaj in če sploh bo nadzorni svet imenoval novega čla- na uprave, v družbi ne vedo. (Foto: arhiv Thermane) Kljub avgustovski katastrofalni poplavi in njenim posledicam bodo v Thermani leto 2023 zaključili pozitivno. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 50, 14. december 2023 GOSPODARSTVO europa.eu/youareeu Svoboda, mir in energetska neodvisnost. EVROPA SI TI. Zamenjave v vrhu Voca Marjan Dikaučič ni več direktor celjskega gradbenega podjetja Voc. Lastnika podjetja oziroma celotne Skupine Voc Janez Škoberne in Roman Moškotevc sta ga na to delovno mesto imenovala oktobra lani. Prihod Marjana Dikaučiča v Voc je takrat povzročil kar nekaj začudenja in tudi ugibanj, zakaj je prišel ravno v to celjsko podjetje. Ne samo ker je Voc že imel direktorja, od 1. januarja 2020 ga je namreč vodil Matej Štingl, ampak ker naj bi Dikaučič v času, ko je bil pravosodni minister, družbi Ansitra, ki sodi v Skupino Voc, nameraval omogočiti drago prodajo poslovnih prostorov v stavbi v Prešernovi ulici v Celju. Za te prostore bi država plačala 3,5 milijona evrov, kar je občutno več, kot je Ansitra, ki se ukvarja z nepremič- ninskimi posli, za stavbo plačala prejšnjemu lastniku. Nova vlada je prodajo ustavila. Dikaučič je povedal, da ostaja v Vocu, a na drugem delov- nem mestu. Po novem bo opravljal naloge nadzornika vseh družb v skupini. Poslovanje Voca je po Dikaučičevih besedah tudi letos uspešno. O konkretnih številkah za zdaj še ne more govoriti. Lani je podjetje ustvarilo 58 milijonov evrov celotnih prihod- kov in 1,4 milijona evrov čistega dobička. Dikaučič je tudi napovedal, da bodo zaposlenim v vseh družbah skupine v kratkem izplačali božičnice, ki bodo nekoliko višje kot lani, ko so znašale približno 500 evrov bruto. Premogovnik bo bolje upravljal premoženje Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je Premo- govniku Velenje in njegovi povezani družbi HTZ podelil certifikat standarda ISO 55001:2014, ki določa zahteve za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in izboljševanje sistema vodenja za obvladovanje premoženja. NA KRATKO V Premogovniku Velenje in družbi HTZ Velenje so projekt obvladovanja premoženja, s katerim želijo povečati ustvar- janje vrednosti iz premoženja, začeli izvajati leta 2021. Ge- neralni direktor premogovnika Marko Mavec je poudaril, da je standard ISO 55001 ključno orodje za organizacije, ki želijo doseči učinkovito upravljanje premoženja. »Z njegovo uvedbo lahko organizacije optimiziramo svoje poslovanje, zmanjšamo tveganja, izboljšamo trajnostno delovanje ter povečamo preglednost in odgovornost,« je še dejal. Unior bo vodil Robert Vuga Skupino Unior bo od 1. junija 2024 vodil Robert Vuga, ki je bil od lani predsednik nadzornega sveta te družbe. Kot je znano, je Darko Hrastnik, ki je vodenje Uniorja prevzel novembra 2012, prejšnji mesec nadzorni svet obve- stil, da ne namerava več kandidirati za predsednika uprave. Mandat se mu bo iztekel konec maja prihodnje leto. Kot je dejal, je bilo dvanajst let na čelu podjetja dovolj. Robert Vuga vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Bil je tudi predsednik uprave Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways kot član uprave, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Brez velikih sprememb Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje se novembra registrirana brezposelnost ni bistveno spre- menila. Konec meseca je bilo v Sloveniji uradno brez dela 47.175 oseb, kar je 0,1 odstotka manj kot oktobra in 10,2 odstotka manj kot novembra lani. V območni službi Celje je bilo no- vembra prijavljenih 0,2 odstotka manj brezposelnih oseb kot oktobra, v Velenju je bila brezposelnost nižja za 1,5 odstotka. Novembra se je na zavod na zavod na novo prijavilo 4993 brezposelnih oseb, kar je 27,8 odstotka manj kot oktobra in 0,6 odstotka manj kot novembra lani. Med na novo prijavlje- nimi je bilo 2232 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 837 je bilo presežnih delavcev, 33 brezposelnih zaradi stečajev in 620 iskalcev prve zaposlitve. JI mestih na več področjih. Od aprila 2016 je v upravi druž- be, bodisi kot njena članica ali kot predsednica. Lani nov nadzorni svet Thermana, ki je v 100-od- stotni lasti države oziro- ma Slovenskega državnega holdinga, je lani dobila nov nadzorni svet, čeprav prej- šnjemu, ki je bil imenovan v času zadnje vlade Janeza Janše, še ni potekel mandat. To je bila v krajšem obdobju že druga zamenjava nad- zornikov še pred iztekom njihovega mandata. Novi štirje predstavniki države so postali Denis Tavčar, Renata Zadravec, Lea Lokan Ivančič in Luka Prebil. Kot predstav- nika zaposlenih sta v 6-član- skem nadzornem svetu osta- la Boštjan Salobir in Irenca Kovčan. V prvih sedmih mesecih odlično Laška družba, ki bo pri- hodnje leto praznovala 170 let svojega delovanja, je lani poslovala zelo dobro. Čisti prihodki od prodaje so zna- šali 25 milijonov evrov in so bili za 30 odstotkov višji od predlanskih. Čistega dobič- ka je bilo 2,1 milijona evrov. Predsednica uprave Mojca Leskovar je napovedala, da bo družba kljub avgustovski katastrofalni poplavi leto 2023 zaključila pozitivno. »Do poplave smo poslovali nad pričakovanji. V prvih sedmih mesecih smo imeli nekaj več kot 1,3 milijona evrov čistega poslovnega iz- ida. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil čisti do- biček višji za 16 odstotkov. Prihodki iz poslovanja so bili za 14 odstotkov višji od na- črtovanih, odhodki iz poslo- vanja pa so bili višji za 7 od- stotkov. Ustvarjeni EBITDA je znašal 3,3 milijona evrov in je bil za 18 odstotkov višji od lanskega in 56 odstotkov višji od načrtovanega,« je dejala Leskovarjeva. V avgu- stu, septembru in oktobru je Thermana zaradi posledic poplave imela ogromno ško- do, zaradi zaprtja bazenov in posledično nedelujočih pro- gramov pa še izpad prihod- kov v višini 2 milijona evrov. Spomnimo, da so v Ther- mani ob poplavi imeli v ce- loti poplavljene kletne pro- store obeh hotelov in doma starejših ter vsa parkirišča. V hotelu Zdravilišče Laško je bilo v celoti poplavljeno pri- tličje, kjer so kuhinja, vsi go- stinski prostori, prenovljeno kopališče in wellness center ter pisarniški prostori. Voda je segala 40 centimetrov vi- soko. Uničen je tudi zdravili- ški park. V hotelu Thermana Park je zalilo tudi garažno hišo. Kljub tolikšnemu raz- dejanju je bilo zdravilišče zaprto le nekaj dni. Mojca Leskovar je še po- vedala, da je bilo poslovanje družbe v novembru in tako je tudi v decembru v skladu s pričakovanju. »Za nami je polno zaseden drugi adventni teden, pred nami pa tudi zelo dobro zasedeni božično-no- voletni prazniki,« je dejala. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kako naj bi bilo v prihodnje urejeno območje tako imenovanega Drevesnega parka v Medlogu, ki obsega predel med Ljubljansko cesto in sprehajalno potjo ob Savinji, sega skoraj do Špice in se na drugi strani doti- ka degradiranega industrijskega dela? To je bila tema ponedeljkove prve participativne delavnice, ki jo je na terenu pripravila Mestna občina Celje v sodelovanju z načrtovalci, arhitekti iz podjetja Obrat. Udeležili so se je tako predstavniki različnih podjetij in zavodov v mestu, povezanih z načrtovanjem posegov v prostor, kot tudi številni občani, ki jim ni vseeno, kaj bo na tem prostoru. TATJANA CVIRN Prenovljen del gradu CELJE – Na Starem gradu se je končal obsežnejši del prenove zidov romanskega palacija, ki ga Mestna občina Celje obnavlja v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje. Dela je nadzirala celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sofi nanciralo pa jih je mi- nistrstvo za kulturo. Več kot 90 tisoč domačih in tujih obiskovalcev letno obišče Stari grad. Območje romanskega palacija je namenjeno izva- janju poročnih obredov in protokolarnih dogodkov, obnova pa bo omogočilo še vpeljavo dodatnih vsebin. S kamnitih zidov palacija so delavci odstranili krušljive dele in bršljan. Prenovljeno je tudi dvorišče ob palaciju. Ugo- dne vremenske razmere so omogočile, da je bilo opravljenih več kot 70 odstotkov pogodbenih obveznosti. Prihodnje leto naj bi se prenova nadaljevala in končala do maja. TC Velik del prenove romanskega palacija na Starem gradu je končan. (Foto: arhiv MOC) Zlati Mepijevci tudi iz Celja CELJE – Na Brdu so nedavno podelili najvišja, zlata priznanja 71 mladim iz enajstih ustanov po vsej Sloveni- ji. Med prejemniki, ki so uspešno končali program Mepi, so bili tudi dijaki Gimnazije Celje – Center. Gre za program osebnega razvoja, ki mladim med 14. in 25. letom omogoča, da aktivno sodelujejo na različnih področjih in tako odkrijejo in uresničijo svoje potenciale. Izvajajo ga v več kot 130 državah po svetu in ima tri stopnje, bronasto, srebrno in zlato, ter štiri področja, ki mlade spod- bujajo k aktivnemu preživljanju prostega časa (rekreativni šport, veščine, prostovoljstvo, pustolovske odprave in do- datno področje na zlati stopnji – projekt Neznani prijatelj). Kot je dejala Monika Tajnik, prejemnica zlatega prizna- nja z GCC, jo je program spodbudil k odkrivanju novih za- nimanj, svojih dobrih lastnosti, pomanjkljivosti in vrednot. »Spoznavala sem se v različno težkih in največkrat prijetnih okoliščinah v odnosu do sovrstnikov, prijateljev, mentorjev in trenerjev ter tudi v odnosu do sebe. Zlata pustolovska odprava v britanskem Walesu je bila ena najzahtevnejših preizkušenj, ob kateri sem spoznala, da sem se sposobna soočiti z vsem, kar mi življenje postavi na pot.« TC CELJE – Anketa in delavnica pred pripravo projekta Kakšen naj bo Drevesni park? Za območje brez »izboljšav« Eden od udeležencev delavnice je bil tudi Karel Šrot iz celjskega Društva za ekologijo, prostor, družbo in sodobno umetnost Baza. Kakšen naj bi bil Drevesni park? »Že približno deset let si prizadevamo predvsem za ohranitev naravnega habitata in za vzpostavitev statusa, ki bi območje zavaroval pred kakršnimikoli nadaljnjimi posegi in ›izboljšavami‹. Še vedno dajemo prednost neinvazivni rabi prostora z edinstvenimi krajinskimi kvalitetami, kolikor jih je še ostalo po letih nerazumevanja in neustrezne rabe, kot tudi na račun škode pri zagotavljanju poplavne varnosti, ki je parku žal neizbežno zadala najglobljo rano. Ocenjujemo, da je kljub nekaterim nepovratnim posegom in izbrisom številnih drevesnih sestavov mogoče s premišlje- nimi in okoljsko občutljivimi strategijami ter z novimi zasaditvami postopoma vzpostaviti življenjsko pester in raznolik obrežno-gozdni habitat, edinstven naravni element, ki zaradi urbanizacije poplavnih območij kot tudi zaradi vedno večjih posegov v obrežja in vodotoke postopoma izginja iz naše nacionalne krajinske podobe.« Blaž Babnik Romaniuk iz podjetja Obrat z zemljevidom območja, na katerem so udeleženci delavnice z zelenimi in rumenimi pikami označili dele Dreve- snega parka, ki bi jih morali ohraniti oziroma kaj spremeniti. Gre za območje nekdanje drevesnice Vrtnarstva Celje. Po propadu podjetja pred pribli- žno desetletjem so se drevesa nemoteno razrasla. Takrat so se oblikovale pobude, da bi na tem prostoru nastal tako ime- novan Drevesni park, ki bi bil v svoji neokrnjeni podobi do- stopen vsem. To bi bil prostor, kjer gojena okrasna drevesa in grmovnice sobivajo s samoni- klimi in nudijo dom za številne živalske vrste. A prejšnje ob- činsko vodstvo za te ideje ni imelo pravega posluha. Zbirajo mnenja Kot pravi Irena Ašič, ena od pobudnic parka, je to območje razdeljeno na drevesne pavi- ljone ali učilnice, in sicer glede na vrste rastlin. »Rastlinska pe- strost vpliva na zdravje in boljše počutje ljudi v parku in zunaj njega. Prostor je z leti propadal, a iz vsakega procesa propada vzklijejo semena novih rastlin in senca starih dreves je še ve- dno blagodejna za dobro vseh.« Drevesni park je pred pri- bližno dvema letoma prese- kal več kot 700 metrov dolg protipoplavni nasip z utrjeno sprehajalno potjo, ob njem je urejen prehod za odvod viso- kih voda. Ob gradnji nasipa je padlo kar nekaj dreves. Načrtovalci rešitev za to območje želijo zbrati čim več mnenj občanov, kako si pred- stavljajo prihodnost tega kraja. Tako so na spletu oblikovali an- keto in na delavnici zbirali za- misli udeležencev za prihodnji razvoj območja, ki je za mnoge prostor rekreacije, sprostitve in sobivanja z naravo. Kot je na delavnici dejal župan Matija Kovač, je obči- na s projektom Zelena cona kandidirala za sofi nanciranje iz sredstev Mehanizma celo- stnih teritorialnih naložb. Na območju Medloga naj bi ugo- tovili, kaj ljudje sploh želijo. Predlogov je namreč veliko, od osmišljanja Drevesnega parka do skupnostnih vrtov in igrišč, rekreativne dejavno- sti … Pri projektu Zelena cona ne gre le za ureditev območja Medloga, ampak tudi za zele- ne površine na območju Nove vasi (Škapinova ulica), kjer naj bi nastalo otroško igrišče. V Celjskem domu se je nato vsak zbor predstavil z dvema pesmima. Nastopili so: Pevsko društvo upokojencev Celje (zborovodja David Preložnik), Mešani pevski zbor Don Bosko Celje (zborovodja Matjaž Železnik), Celjski oktet (umetniški vodja Dominik Jurca), Collegium vocale Celje (zborovodja Bernardka Preložnik Kink), Mešani pevski zbor gostincev Celje (zborovodja Matjaž Železnik) in Mešani pevski zbor Orfej Celje (zborovodja Matevž Pušnik). Tudi za konec so zapeli vsi zbori skupaj. Dogodek je pripravila Zveza kulturnih društev Celje v sode- lovanju z Zavodom Celeia Celje in s celjsko izpostavo JSKD. Namen je spodbujanje združevanja med številnimi celjskimi zbori in ubranega zborovskega petja. V soboto bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Po- tujoča muzika, največja prireditev, namenjena svetovnemu dnevu zborovskega petja v Sloveniji. Skupaj bo zapelo 450 pevcev, približno 150 jih bo samo iz Celja. Na njej bodo na- stopili odlični zbori treh celjskih gimnazij: Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju (zborovodja Tomaž Marčič), Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center (zborovodja David Preložnik) in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje (zborovodja Matevž Pušnik). TC S sodelovanjem vseh »Projekt bo nastajal v sode- lovanju in dialogu z vsemi, ki imamo ta prostor radi in ki imamo različne poglede nanj,« je glede Medloga poudaril žu- pan. »Radi bi našli rešitev, ki bo v skladu z željami in s cilji ljudi in narave.« Tudi zato, da bi spodbudili širši razmislek o tem območju, je bilo mogoče ob povabilu na delavnico na spletu prebrati še kakšno pro- vokativno vprašanje (na primer ali ljudje želijo igrišče za golf). »Prve korake lahko naredimo že v letih 2025 in 2026 glede na priložnosti, ki jih nudi sofi nan- ciranje projekta,« je dejal župan in poudaril, da gre za načrtova- nje zelenih površin in ne za ka- kšne novogradnje. Udeleženci delavnice so nato na zemljevidu območja označi- li predele, ki jih je vredno ohra- niti in tiste bolj problematične točke, ki bi jih bilo dobro ure- diti, ter se sprehodili po parku. Foto: Andraž Purg Zborovska pesem na ulicah Zborovska pesem na ulicah Zborovska pesem na ulicah CELJE – Zborovsko petje je izjemen del slovenske tra- dicije in močno razširjeno tudi v Celju. Na svetovni dan zborovskega petja je tudi v mestu zazvenela pesem iz grl članov šestih pevskih zborov. Na Glavnem trgu, kjer jih je pozdravil tudi celjski župan Matija Kovač, so najprej skupaj zapeli in se v pevskem sprehodu podali po ulicah. Na Glavnem trgu je zapelo šest združenih celjskih zborov in nato nadalje- valo pevski sprehod po mestu do Celjskega doma. (Foto: TC) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kako naj bi bilo v prihodnje urejeno območje tako imenovanega Drevesnega parka v Medlogu, ki obsega predel med Ljubljansko cesto in sprehajalno potjo ob Savinji, sega skoraj do Špice in se na drugi strani doti- ka degradiranega industrijskega dela? To je bila tema ponedeljkove prve participativne delavnice, ki jo je na terenu pripravila Mestna občina Celje v sodelovanju z načrtovalci, arhitekti iz podjetja Obrat. Udeležili so se je tako predstavniki različnih podjetij in zavodov v mestu, povezanih z načrtovanjem posegov v prostor, kot tudi številni občani, ki jim ni vseeno, kaj bo na tem prostoru. TATJANA CVIRN Prenovljen del gradu CELJE – Na Starem gradu se je končal obsežnejši del prenove zidov romanskega palacija, ki ga Mestna občina Celje obnavlja v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje. Dela je nadzirala celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sofi nanciralo pa jih je mi- nistrstvo za kulturo. Več kot 90 tisoč domačih in tujih obiskovalcev letno obišče Stari grad. Območje romanskega palacija je namenjeno izva- janju poročnih obredov in protokolarnih dogodkov, obnova pa bo omogočilo še vpeljavo dodatnih vsebin. S kamnitih zidov palacija so delavci odstranili krušljive dele in bršljan. Prenovljeno je tudi dvorišče ob palaciju. Ugo- dne vremenske razmere so omogočile, da je bilo opravljenih več kot 70 odstotkov pogodbenih obveznosti. Prihodnje leto naj bi se prenova nadaljevala in končala do maja. TC Velik del prenove romanskega palacija na Starem gradu je končan. (Foto: arhiv MOC) Zlati Mepijevci tudi iz Celja CELJE – Na Brdu so nedavno podelili najvišja, zlata priznanja 71 mladim iz enajstih ustanov po vsej Sloveni- ji. Med prejemniki, ki so uspešno končali program Mepi, so bili tudi dijaki Gimnazije Celje – Center. Gre za program osebnega razvoja, ki mladim med 14. in 25. letom omogoča, da aktivno sodelujejo na različnih področjih in tako odkrijejo in uresničijo svoje potenciale. Izvajajo ga v več kot 130 državah po svetu in ima tri stopnje, bronasto, srebrno in zlato, ter štiri področja, ki mlade spod- bujajo k aktivnemu preživljanju prostega časa (rekreativni šport, veščine, prostovoljstvo, pustolovske odprave in do- datno področje na zlati stopnji – projekt Neznani prijatelj). Kot je dejala Monika Tajnik, prejemnica zlatega prizna- nja z GCC, jo je program spodbudil k odkrivanju novih za- nimanj, svojih dobrih lastnosti, pomanjkljivosti in vrednot. »Spoznavala sem se v različno težkih in največkrat prijetnih okoliščinah v odnosu do sovrstnikov, prijateljev, mentorjev in trenerjev ter tudi v odnosu do sebe. Zlata pustolovska odprava v britanskem Walesu je bila ena najzahtevnejših preizkušenj, ob kateri sem spoznala, da sem se sposobna soočiti z vsem, kar mi življenje postavi na pot.« TC CELJE – Anketa in delavnica pred pripravo projekta Kakšen naj bo Drevesni park? Za območje brez »izboljšav« Eden od udeležencev delavnice je bil tudi Karel Šrot iz celjskega Društva za ekologijo, prostor, družbo in sodobno umetnost Baza. Kakšen naj bi bil Drevesni park? »Že približno deset let si prizadevamo predvsem za ohranitev naravnega habitata in za vzpostavitev statusa, ki bi območje zavaroval pred kakršnimikoli nadaljnjimi posegi in ›izboljšavami‹. Še vedno dajemo prednost neinvazivni rabi prostora z edinstvenimi krajinskimi kvalitetami, kolikor jih je še ostalo po letih nerazumevanja in neustrezne rabe, kot tudi na račun škode pri zagotavljanju poplavne varnosti, ki je parku žal neizbežno zadala najglobljo rano. Ocenjujemo, da je kljub nekaterim nepovratnim posegom in izbrisom številnih drevesnih sestavov mogoče s premišlje- nimi in okoljsko občutljivimi strategijami ter z novimi zasaditvami postopoma vzpostaviti življenjsko pester in raznolik obrežno-gozdni habitat, edinstven naravni element, ki zaradi urbanizacije poplavnih območij kot tudi zaradi vedno večjih posegov v obrežja in vodotoke postopoma izginja iz naše nacionalne krajinske podobe.« Blaž Babnik Romaniuk iz podjetja Obrat z zemljevidom območja, na katerem so udeleženci delavnice z zelenimi in rumenimi pikami označili dele Dreve- snega parka, ki bi jih morali ohraniti oziroma kaj spremeniti. Gre za območje nekdanje drevesnice Vrtnarstva Celje. Po propadu podjetja pred pribli- žno desetletjem so se drevesa nemoteno razrasla. Takrat so se oblikovale pobude, da bi na tem prostoru nastal tako ime- novan Drevesni park, ki bi bil v svoji neokrnjeni podobi do- stopen vsem. To bi bil prostor, kjer gojena okrasna drevesa in grmovnice sobivajo s samoni- klimi in nudijo dom za številne živalske vrste. A prejšnje ob- činsko vodstvo za te ideje ni imelo pravega posluha. Zbirajo mnenja Kot pravi Irena Ašič, ena od pobudnic parka, je to območje razdeljeno na drevesne pavi- ljone ali učilnice, in sicer glede na vrste rastlin. »Rastlinska pe- strost vpliva na zdravje in boljše počutje ljudi v parku in zunaj njega. Prostor je z leti propadal, a iz vsakega procesa propada vzklijejo semena novih rastlin in senca starih dreves je še ve- dno blagodejna za dobro vseh.« Drevesni park je pred pri- bližno dvema letoma prese- kal več kot 700 metrov dolg protipoplavni nasip z utrjeno sprehajalno potjo, ob njem je urejen prehod za odvod viso- kih voda. Ob gradnji nasipa je padlo kar nekaj dreves. Načrtovalci rešitev za to območje želijo zbrati čim več mnenj občanov, kako si pred- stavljajo prihodnost tega kraja. Tako so na spletu oblikovali an- keto in na delavnici zbirali za- misli udeležencev za prihodnji razvoj območja, ki je za mnoge prostor rekreacije, sprostitve in sobivanja z naravo. Kot je na delavnici dejal župan Matija Kovač, je obči- na s projektom Zelena cona kandidirala za sofi nanciranje iz sredstev Mehanizma celo- stnih teritorialnih naložb. Na območju Medloga naj bi ugo- tovili, kaj ljudje sploh želijo. Predlogov je namreč veliko, od osmišljanja Drevesnega parka do skupnostnih vrtov in igrišč, rekreativne dejavno- sti … Pri projektu Zelena cona ne gre le za ureditev območja Medloga, ampak tudi za zele- ne površine na območju Nove vasi (Škapinova ulica), kjer naj bi nastalo otroško igrišče. V Celjskem domu se je nato vsak zbor predstavil z dvema pesmima. Nastopili so: Pevsko društvo upokojencev Celje (zborovodja David Preložnik), Mešani pevski zbor Don Bosko Celje (zborovodja Matjaž Železnik), Celjski oktet (umetniški vodja Dominik Jurca), Collegium vocale Celje (zborovodja Bernardka Preložnik Kink), Mešani pevski zbor gostincev Celje (zborovodja Matjaž Železnik) in Mešani pevski zbor Orfej Celje (zborovodja Matevž Pušnik). Tudi za konec so zapeli vsi zbori skupaj. Dogodek je pripravila Zveza kulturnih društev Celje v sode- lovanju z Zavodom Celeia Celje in s celjsko izpostavo JSKD. Namen je spodbujanje združevanja med številnimi celjskimi zbori in ubranega zborovskega petja. V soboto bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Po- tujoča muzika, največja prireditev, namenjena svetovnemu dnevu zborovskega petja v Sloveniji. Skupaj bo zapelo 450 pevcev, približno 150 jih bo samo iz Celja. Na njej bodo na- stopili odlični zbori treh celjskih gimnazij: Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju (zborovodja Tomaž Marčič), Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center (zborovodja David Preložnik) in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje (zborovodja Matevž Pušnik). TC S sodelovanjem vseh »Projekt bo nastajal v sode- lovanju in dialogu z vsemi, ki imamo ta prostor radi in ki imamo različne poglede nanj,« je glede Medloga poudaril žu- pan. »Radi bi našli rešitev, ki bo v skladu z željami in s cilji ljudi in narave.« Tudi zato, da bi spodbudili širši razmislek o tem območju, je bilo mogoče ob povabilu na delavnico na spletu prebrati še kakšno pro- vokativno vprašanje (na primer ali ljudje želijo igrišče za golf). »Prve korake lahko naredimo že v letih 2025 in 2026 glede na priložnosti, ki jih nudi sofi nan- ciranje projekta,« je dejal župan in poudaril, da gre za načrtova- nje zelenih površin in ne za ka- kšne novogradnje. Udeleženci delavnice so nato na zemljevidu območja označi- li predele, ki jih je vredno ohra- niti in tiste bolj problematične točke, ki bi jih bilo dobro ure- diti, ter se sprehodili po parku. Foto: Andraž Purg Zborovska pesem na ulicah Zborovska pesem na ulicah Zborovska pesem na ulicah CELJE – Zborovsko petje je izjemen del slovenske tra- dicije in močno razširjeno tudi v Celju. Na svetovni dan zborovskega petja je tudi v mestu zazvenela pesem iz grl članov šestih pevskih zborov. Na Glavnem trgu, kjer jih je pozdravil tudi celjski župan Matija Kovač, so najprej skupaj zapeli in se v pevskem sprehodu podali po ulicah. Na Glavnem trgu je zapelo šest združenih celjskih zborov in nato nadalje- valo pevski sprehod po mestu do Celjskega doma. (Foto: TC) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V tako imenovani stari šoli so zaživeli novi prostori za fi zioterapijo, patronažo in zdravstveno vzgojo. Naložba je plod sodelovanja Občine Šmarje pri Jelšah in zdravstvenega doma, ki skrbi tudi za zdravstveno varstvo občanov Rogaške Slatine, Rogatca, Kozjega, Bistrice ob Sotli in Podčetrtka. TINA STRMČNIK Kjer ima Božiček svojo pisarno ŠENTJUR – Središča občine ne krasijo le praznične luči, ampak tudi venčki v Zgornjem trgu ter okrašene smrečice ob Pešnici in na Mestnem trgu. Med sprehodom po Šentjurju lahko letos prvič zavijete tudi v Božičkovo pisarno. »Ponosna sem, da praznično vzdušje ustvarjamo z občani.« Tako je dejala Kvirina Martina Zupanc, predstavnica Razvojne agencije Kozjansko, ki je med drugim odgovorna za praznično podobo v občini. Ta ustanova pripravlja dogodke, kjer občani ustvarjajo okraske, ki jih nato namestijo na različna mesta po občini. Na enem od medgeneracijskih dogodkov je nastalo 67 venčkov, ki krasijo Zgornji trg. Venčki so prvič doslej prepleteni z lučkami. Za praznično vzdušje v Šentjurju letos spet skrbijo smrečice v loncih, postavljene na Mestnem trgu in ob sprehajalni poti ob Pešnici. Smrečice so okrasila različna društva. Kot je povedala Zupančeva, je okraševalcev vsako leto več. Lani jih je bilo 32, letos jih je že 42. Letošnja novost je Božičkova pisarna na Svetinovem vrtu ob Centru kulture Gustav. Če- prav ima pisarna majhno površino, je pri njeni ureditvi sodelovalo veliko ljudi. Hrestače so pobarvali člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, prostovoljka je poskrbela za zavijanje daril, nekateri posamezniki so pomagali tako, da so posodili kose pohištva, drugi so na podstrešju pobrskali za starimi sanmi. Božičkova pisarna bo odprta do 6. januarja vsak dan med 9. in 19. uro. Ljudje lahko v njej začutijo, kakšno vzdušje vlada pri Božičku, in se v njegovi pisarni fotografi rajo. V petek, 15. decembra, bosta tam med 18. in 21. uro uradovala Božiček in gospa Božičkova. TS Trški praznični vrvež ROGATEC – Ves december bo ob koncih tedna, a tudi nekatere dni med tednom praznično dogajanje na tamkajšnjem trgu. Decembrske dogodke odganizirajo občina, zavod za kulturo, turizem in razvoj, različna društva ter tamkajšnja osnovna šola. Pri organizaciji silvestrovanja se je rogaška občina povezala s sosednjo občino Hum na Sotli s Hrvaške. »Naš srednjeveški trg je zelo primeren za tovrstne prireditve. V zadnjih letih smo posku- šali vanj umeščati nove vsebine,« je povedal rogaški župan Martin Mikolič. Že to soboto, 16. decembra, v Rogatcu pričakujejo prihod Božička s konji. Na dogodku, ki ga tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj pripravlja z različnimi društvi, bo na voljo še ponudba domačih dobrot, rokodelskih izdelkov, hrane in napitkov. V soboto, 23. decembra, bo na trgu odprtje razstave jaslic, teden kasneje bo tam vinski sejem. Po besedah Mikoliča bo najpomembnejše silvestrovanje, ki ga Občina Rogatec tokrat pripravlja s sosednjo občino Hum na Sotli. »Lani, ko je Hrvaška stopila v šengensko območje, smo pripravili slovesnost ob dvigu zapornic na meji in tega dogodka se je udeležilo ogromno ljudi. Nato se se vsi odpravili v Rogatec in se pridružili našemu silvestrovanju na trgu, kjer niti približno nismo pričakovali toliko obiskovalcev, bilo jih je od 1.500 do dva tisoč. To nam je dalo zagon, da zdaj podobne prireditve pripravljamo skupaj, kar je tudi želja prebivalcev z obeh strani meje.« Tokrat bo obiskovalce na silvestrovo zabaval ansambel Aplavz, sledil bo ognjemet s hrvaške strani. Mikolič je še dodal, da bodo silvestrovanje pripravljali tako, da bo eno leto v Rogatcu in drugo leto v Humu na Sotli. TS O promociji Kristala ROGAŠKA SLATINA – Ob gradnji najvišje stavbe v državi, Razglednega stolpa Kristal, se občina pripravlja tudi na njegovo ustrezno promocijo. Del prihodkov, ki naj bi jih stolp s prodajo vstopnic prinesel prihodnje leto (odprtje je zdaj načrtovano za konec marca 2024), bo občina namenila za plačilo obveznosti naložbe, del pa za promocijo razglednega stolpa. »Pričakujemo, da bomo nekaj denarja pridobili še od Slovenske turistične organizacije. Skupno bo prihodnje leto predvidoma za promocijo na voljo približno 50 tisoč evrov,« je dejal župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič. Glede načinov promocije se bo občina posvetovala s tamkajšnjim javnim zavodom za turizem in kulturo, ki bo stolp tudi upravljal. TS ŠMARJE PRI JELŠAH – Novi prostori za  zioterapijo, patronažo in zdravstveno vzgojo Direktor ZD Šmarje pri Jelšah Anton Zidar Celotna naložba, ki je zajemala obnovo fasade, ureditev okolice in obnovo notranjosti, je bila vredna malo več 1,5 milijona evrov. Zdravstveno ministrstvo je za ureditev prostorov fi ziotera- pije prispevalo malo manj kot 650 tisoč evrov, preostanek je šmarska občina zagotovila iz proračuna. Župan Matija Čakš je ponosen, da je nove vsebine dobila dolgo pro- padajoča stavba v središču kraja. Poudaril je, da storitve fi zioterapije, patronaže in zdravstvene vzgoje ne bodo na voljo le občanom Šmarja pri Jelšah, ampak vsem 33 tisoč prebivalcem Obsotelja in Kozjanskega. Direktor ZD Šmarje pri Jel- šah Anton Zidar je povedal, da je ta zdravstvena ustanova z novimi prostori v stari šoli pridobila večje površine za iz- vajanje fi zioterapije in boljše pogoje za obravnavo bolni- kov. Fizioterapija ima zdaj 12 kabin, opremljenih s sodobno medicinsko opremo. Za potre- be zdravstvene vzgoje so na voljo telovadnica, učilnica in prostori za obravnave. Zdra- vstvena vzgoja se bo prihodnje leto preoblikovala v center za krepitev zdravja, s čimer se bo število zaposlenih še povečalo, dejavnosti centra bodo na vo- ljo v vseh šestih občinah usta- noviteljicah ZD. Sodelavci, ki skrbijo za patronažo in nego ter so večinoma na terenu, so v stari šoli pridobili med dru- gim večje prostore za izvajanje administrativnih nalog. Obnovljeni prostori stare šole sicer niso namenjeni le zdravstvenim vsebinam. Po besedah šmarskega župana so v prvem nadstropju na vo- ljo prostori za mlada podjetja in v drugem nadstropju pro- stori za društva. Kaj pa satelitski urgentni center? Občina Šmarje pri Jelšah si že dolgo prizadeva, da bi v Mestinju zgradila prostore za satelitski urgentni center (SUC). V ta namen je že kupila zemljišče, ureja tudi potrebne prostorske načrte. Državni se- kretar zdravstvenega ministr- stva Denis Kordež je povedal, da zdravstveno ministrstvo po novem po državi načrtuje ustanovitev 15 SUC. »V pri- hodnjem letu predvidevamo preoblikovanje mobilnih enot v tako imenovani srečevalni sistem – gre za kombinacijo nujnega reševalnega vozila in vozila urgentnega zdravnika. Spremenili bomo pravilnik nujne medicinske pomoči, kamor bomo umestili nove kriterije in predvidena nova mesta za SUC. Pripravili bomo minimalne tehnične zahteve za centre, kar bo podlaga za črpanje denarja.« O načrtovanju SUC na Me- stinju je Kordež govoril na se- stanku z županom Čakšem. Slednji je vesel zagotovila, da center v Mestinju bo. »Mini- strstvo mora prej še postori- ti nekatere stvari, prav tako mora naša občina poskrbeti za dokončanje svojih postop- kov in pridobitev gradbenega dovoljenja.« Foto: TS Božičkova pisarna v nekdanji vrtni lopi na Svetinovem vrtu je ena od majhnih gest, ki v Šentjurju povezujejo skupnost. (Foto: TS) »Ker imamo zdaj več prostora za obravnavo bolnikov, se želimo v prihodnje potegovati za razširitev programa  zioterapije. Ljudje povprašujejo po tovrstnih storitvah, zato si bomo prizadevali širiti ekipo zaposlenih,« je dejal direktor ZD Šmarje pri Jelšah Anton Zidar. Po zdravje v prenovljeno staro damo V stari šoli, kjer so občani Šmarja pri Jelšah včasih pridobivali osnovno izobrazbo, so zdaj prostori za dejavnosti zdravstvene- ga doma. V prvem in drugem nadstropju so prostori za mlada podjetja in za društva, ki delujejo v občini. Po zdravje v prenovljeno staro damo Z dražbo do predstave ŠMARJE PRI JELŠAH – Osnovna šola je pripravila dražbo dresa košarkarja Luke Dončića in košarkarske žoge s podpisi članov slovenske reprezentance ter dres Urške Žolnir, ki ga je ta judoistka nosila ob prejemu zlate kolajne na olimpijskih igrah 2012. Medtem ko je Žolnirjeva svoj dres šoli podarila sama, je šola dres Luke Dončića in košar- karsko žogo prejela od Košarkarske zveze Slovenije. Šola omenjene predmete ponuja na dražbi, saj bi rada z zbranim denarjem vsem učencem osrednje šole in podružnic omogočila ogled praznične kino predstave v Kinu Šmarje pri Jelšah. Zanimivi športni predmeti bodo na dražbi do 21. decembra. Izklicna cena za posamezen dres je 200 evrov, za žogo pa 100 evrov. Višanje izklicne cene je možno za 50 evrov. TS Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Državni sekretar Boštjan Šefi c je po petkovem se- stanku s polzelskim županom Jožetom Kužnikom in s člani tamkajšnje Civilne iniciative Ločica-Breg napovedal, da se bo gradnja protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini predvidoma začela mar- ca prihodnje leto. Vlada naj bi o programu odprave posledic avgustovskih poplav odločala januarja. Žu- pan Jože Kužnik je po sestanku zadovoljen. Pristojni bodo že ta teden na območju polzelske občine začeli z ravnanjem nasipa dolvodno na levem bregu Savi- nje. S tem bodo zagotovili vsaj začasno minimalno poplavno varnost. ŠPELA OŽIR, STA Razstava, ki razkriva talent POLZELA – Sestanek o poplavni varnosti Državi bodo dihali za ovratnik Na območju občine Pol- zela je bilo poplavljenih 341 zgradb. Škoda po ujmi je ocenjena na več kot 47 mili- jonov evrov. Na seznamu za preselitev je sedem družin. »S tistimi, ki so bolj zaintere- sirani za čimprejšnjo selitev, se pogovarjamo nekoliko bolj intenzivno, z drugimi neko- liko manj. Žal občina nima nadomestnih lokacij za te družine,« je v petek povedal Jože Kužnik in dodal, da prizadete družine zdaj živi- jo pri sorodnikih, znancih in prijateljih ali v zgornjih nad- stropjih svojih poškodovanih hiš. Za dve družini je občina zagotovila bivalne zabojnike oziroma nadomestna stano- vanja. Bdeli bodo nad roki Predstavnik Civilne inici- ative Ločica-Breg pri Polzeli Dejan Tamše je dejal, da so doslej člani iniciative dihali za ovratnik polzelski občini, zdaj dihajo tudi državi. »Da- nes smo dobili neke objektiv- ne datume, do katerih bodo nekatere zadeve sanirane. Na našem območju je ogroženih tristo hiš in cela industrijska cona. Pristojni so nam dali odgovore na nekatera naša vprašanja, mi pa bomo bdeli nad roki, da bodo izpolnje- ni,« je bil jasen. Razširitev in obnova Direktorica direkcije za vode Neža Kodre je napovedala, da bodo do leta 2026 reševali de- setkilometrski odsek Savinje od Letuša do Ločice pri Polzeli. V načrtu sta razširitev struge in rekonstrukcija protipoplavnih nasipov, ki jih bo treba tudi zvišati. Kodretova še meni, da je na tem območju treba vzpostaviti tudi razlivne po- vršine. Pojasnila je še, da na štirih kilometrih območja ob Savinji izvajajo izredne ukre- Nagrada za občinski projekt CELJE – Mestna občina Celje je na svetovnem kongre- su podjetnikov v Dubrovniku prejela zlato nagrado in priznanje GlobalLocal za projekt Ekonomsko-poslovna cona Trnovlje – jug. Priznanje je prejela v kategoriji najboljše lokalne skupnosti in v konkurenci 102 kandidatov iz sedmih držav, in sicer za ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja za razvoj podjetništva. Nagrade in priznanja GlobalLocal podeljujeta Mednarodni ekonomski forum Perspektive in društvo Promo Global Zagreb na podlagi odločitve mednarodnega komiteja, ki ga sestavlja 17 strokovnjakov iz enajstih držav. Projekt ureditve Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje – jug je vreden 2,2 milijona evrov, ministrstvo za gospodarstvo bo zanj prispevalo do 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev iz sklada Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Nova cona na približno šestih hektarjih površin bo po prepričanju odgovornih v občini dala nov zagon gospodarski in podje- tniški dejavnosti, hkrati bo s sodobnimi infrastrukturnimi ukrepi izboljšala urejenost, povezljivost in pretočnost tega dela mesta občine, kar bo v prid tudi lokalnim prebivalcem. Končanje projekta je predvideno junija 2025. TC CELJE – Na prvi decembrski torek so ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zi- dar, podžupan Mestne občine Celje Uroš Lesjak ter profesor strokovnih predmetov in vodja programa fotografski teh- nik Mitja Zupanc v parku ob šoli prerezali trak in uradno odprli tradicionalno Fotografsko razstavo tretje generacije fotografskih tehnikov. Razstava bo na voljo 365 dni, dokler ne bodo v zuna- nji učilnici, parku v okolici šole razstavili fotografi j novih dijakov prvih letnikov. Sicer letos mineva tretje leto pro- grama: »Trudimo se z zagota- vljanjem najboljših profesor- jev in tudi opreme. Napredek bo viden tudi čez štiri leta, ko bodo ti dijaki, ki razstavljajo danes, svoje izdelke spet dali na ogled,« je o programu in načrtih povedala ravnateljica šole. ER, foto: Andraž Purg Po kratkem kulturnem programu, kjer je prisotne z božično pesmijo pozdravila ena od učenk šole, smo si lahko ogledali 32 razstavlje- nih fotografi j, ki so jih dija- ki prvih letnikov programa fotografski tehnik naredili med poletnimi počitnicami, še preden so prestopili prag svoje izbrane srednje šole. »Fotografi je so pokazatelj trenutnega znanja in pred- vsem talenta dijakov. Niso fotografi rali na neko temo, ta je bila poljubna. To so fotografi je, ki smo jih zah- tevali za vpis v program. So zelo različne, nekatere bolj umetniške, druge bolj ko- mercialne, v veselje pa mi bo spremljati napredek dijakov v naslednjih štirih letih,« je o fotografi jah in delu povedal Mitja Zupanc. CELJE, NAZARJE – Minu- li ponedeljek so v Ljubljani v Narodni galeriji na za- ključni slovesnosti podelili priznanja »facam leta«. Gre za Časorisov projekt, izbor fac – otrok, ki s svojimi ide- jami in dejanji navdihujejo tako vrstnike kot odrasle. Pri Časorisu so letos že šesto leto zapored, a prvič pod pokroviteljstvom pred- sednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, izbirali in izbrali face meseca. Dve priznanji za Faco leta 2023, podelili so jih 12, pa sta letos romali tudi v našo regijo. Po- nosna na podeljeno prizna- nje sta faca meseca avgusta, sedmošolka iz OŠ Nazarje Julija Kotnik, ter oktobrska faca, dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, ŠC Celje Ali Ogrizek. »Dojela sem, koliko dobrih ljudi še obstaja« Julija Kotnik je tistega avgustovskega dne, ki je za- znamoval življenja mnogih Slovencev, čas preživljala pri sestrični v Velenju. Ko je izvedela, kakšno razdejanje so v domačem kraju pustile Face iz naše regije poplave, je starše prosila, naj jo pridejo iskat. Ker je družin- ska hiša Julije Kotnik ostala nepoškodovana, so najprej začeli čistiti parkirišča ter stavbe, nato so pomagali še sorodnikom. Julija in njeni družinskičlani so sedem dni intenzivno pomagali in čisti- li, kjer so ljudje to potrebo- vali, osnovnošolka pa se je medtem naučila kar nekaj življenjskih modrosti. Tako je povedala, da je začela do- jemati, koliko dobrih ljudi še obstaja in da res znamo stopiti skupaj, ko je čas za to. »Vesela sem, da so me ljudje sprejeli in da so me obravnavali kot osebo in ne samo kot otroka,« je še povedala mlada faca. »Poizkusite včasih videti svet, kot ga vidim jaz« Ali Ogrizek je glavni obraz v zdaj že dobro poznanem slovenskem fi lmu Šepet me- tulja, ki je premiero doživel oktobra. Tam igra 18-letnega Jana, najstnika z avtizmom. Kot je povedal Ali, ki je tudi v resnici avtist, ga je k sodelova- nju spodbudila želja po tem, da se preizkusi pred kamero ter da ljudem dokaže, da tudi on zmore. »Avtisti smo samo ljudje. Poizkusite včasih videti svet, kot ga vidim jaz, in ne prestrašite se izzivov – tudi vi lahko uspete v tem konku- renčnem svetu tehnologij.« ER pe. Direkcija tako vzpostavlja pretočnost reke, odstranila je velike količine naplavljenega materiala, prihodnji teden bo začela odpravljati poškodbe na enem od nasipov. Njegova nivelacija naj bi bila končana januarja prihodnje leto. Ko- dretova je še izpostavila, da je trenutno v pripravi koncept rešitve za celotno porečje reke Savinje, ki predvideva kombi- nacijo suhih zadrževalnikov, razširitev rečnih strug, gradnjo nasipov in zaščito nekaterih ra- zlivnih površin. Trajalo bo nekaj let Hidrolog Rok Fazarinc je ocenil, da bodo državni prostorski načrt za Savinj- sko dolino, ki bo podlaga za umeščanje ukrepov v pro- stor, oddali marca. Delati bi lahko po njegovem mnenju začeli zelo hitro, a bo to tra- jalo nekaj let. Na očitke ne- katerih civilnih iniciativ, da so bile avgustovske poplave tako obsežne, ker vodotoki niso bili očiščeni, je Fazarinc odgovoril, da si je voda utrla svojo pot, kjer ji je ustrezalo. »Na takšne dogodke nismo nikdar računali, mostovi in struge niso bili predvideni za tako visoke vode,« je dejal. »Naš cilj je v letih 2024 in 2025 resnično narediti preboj na področju poplavne varnosti in temu bodo podrejene vse protipoplavne dejavnosti,« pravi Boštjan Še c. Sestanek glede poplavne varnosti je bil v petek v sejni sobi Občine Polzela. (Foto: TT) Letos je razstavljenih 32 fotografij, kar je osem več kot lani, kar priča tudi o vedno večjem vpisu v program fotografski tehnik. Brezplačna sol za posipanje površin CELJE – V času padavin in nizkih temperatur je velika nevarnost poledice tudi na površinah okrog večstanovanj- skih stavb. V Celju lahko predstavniki teh stavb brezplačno prevzamejo 25 kilogramov soli za posipanje površin v jav- nem podjetju Zelenice na Cin karniški poti 19. Sol lahko prevzamejo s potrdilom upravnika in z njo po- sipajo površine, kot so parkirišča pred stavbami, dvorišča in zunanja stopnišča. Brezplačno sol lahko prevzamejo od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro. Sicer pa lahko za varne površine okoli svojih domov ter poslovnih prostorov poskrbijo občani sami oziroma lastniki in najemniki lokalov, in sicer tako da počistijo dvorišča in površine pred vhodi stavb. Pri čiščenju naj snega ne mečejo na cesto in pločnike, opozarjajo v občini. Pozorni naj bodo tudi na zabojnike za odpadke, ki jih ne smejo založiti s snegom. V primeru napovedi sneženja naj vozniki čez noč ne zasedejo parkirnih prostorov v bližini vrtcev, šol, zdravstvenega doma, lekarne in pošte, da jih bo lahko zimska služba do jutra očisti- la. V večstanovanjskih stavbah naj se stanovalci pravočasno dogovorijo z upravnikom, kdo je zadolžen za čiščenje snega pri vhodu in na parkirišču, svetujejo v občini. TC Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Mercatorjevo trgovino v središču Polzele je sredi letošnjega leta zajel požar, ki je na zgradbi povzročil precejšnjo škodo. Poslovalnica tako ostaja zaprta. Še letošnjo jesen so v upravi podjetja pojasnjevali, da ne bo več dolgo. Obnavljati naj bi jo začeli vsak čas, vrata pa naj bi ponovno odprla še pred koncem leta. Ker o obnovi ni ne duha ne sluha, smo se za dodatna pojasnila ponovno obrnili na znanega slovenskega trgovca. Domačini se namreč bojijo, da bi tudi ta Mer- catorjeva nepremičnina postala hiša duhov. ŠPELA OŽIR Zgrajen bo prihodnje leto NAZARJE – V neposredni bližini zdravstvenega doma se že nekaj časa nadaljuje gra- dnja prizidka. Zgornjesavinjčani naj bi se novih zdravstvenih prostorov razveselili že prihodnje leto. Po pogodbi mora biti gradnja končana do konca aprila 2024. A kot je povedal nazarski žu- pan Matej Pečovnik, naj bi bila po časovnem načrtu izvajalca Remonta gradnja končana že januarja prihodnje leto. Sledila bosta tehnični pregled in odprava morebitnih napak. Gradnja bo zgornjesavinjske občine stala približno 5,5 milijona evrov. Največ med njimi bo prispevala Občina Nazarje. Nekaj denarja so prejele tudi na javnem razpisu. »Gradnja je skladna s ča- sovim načrtom. Stavbno pohištvo je vgrajeno. Toplovod je priključen. Izvajalci del trenutno v zgornjem nadstropju vlivajo tlake in končujejo streho,« je povedal nazarski župan Matej Pečovnik. Kaj bo v stari stavbi, še vedno nimajo prave ideje. »Želimo si, da bi bila še vedno namenjena za zdravstveno področje. Menim, da tudi v stari stavbi, seveda z nekimi obnovi- tvenimi posegi, zagotovimo primerne prostore za kakršnokoli obliko zdravstvenih storitev. Zgornjesavinjčanom želimo približati tovrstno oskrbo, da jim ne bo treba za prav vsako stvar v Celje ali Velenje.« ŠO PREBOLD – Tamkajšnji medgeneracijski center je pred nekaj dnevi obeležil petletnico delovanja. Center, k deluje v Dolenji vasi, v vseh teh letih ni le obogatil ponudbe v tem kraju pod Žvajgo, temveč je tudi povezal domačine. Pod okriljem medgeneracijskega centra, ki ga vodi Mirica Reberšek, so priložnostna predavanja. Ob rednih terminih so celo leto delavnice – od plesa mamic z dojenčki in malimi otroki, joge, tečaja pogovorne angleščine, orientalskega plesa, telovadbe, kuhanja … Reberškovo veseli, da je obisk vedno boljši in da so občani center vzeli za svojega. To je ne nazadnje od- sevala tudi prireditev ob petletnici, na kateri so se predstavili udeleženci tečajev in skupin. Spregovoril je tudi župan mag. Marko Repnik. ŠO POLZELA – Kako dolgo bo še zaprta Mercatorjeva trgovina? Ne želijo si še ene hiše duhov »Žal zamuja dobava potrebne opreme in se bo rok tako podaljšal. Vsekakor se trudimo, da bi enoto odprli, kakor hitro bo mogoče.« Domačini se bojijo, da bi tudi ta Mercatorjeva nepremičnina postala hiša duhov. »Zavedamo se, da naši kup- ci potrebujejo nemoteno oskr- bo tudi na Polzeli in v okolici. Zato smo takoj po požaru za- čeli obnovo objekta. Analize škode so potrdile, da enota na Polzeli potrebuje temeljito prenovo. Naš cilj je bil, da bi trgovino odprli najkasneje do konca tega leta. Žal zamuja dobava potrebne opreme in se bo rok tako podaljšal. Vse- kakor se trudimo, da bi enoto odprli, kakor hitro bo to mo- goče,« so sporočili iz uprave podjetja. Na vprašanje, ali morda na (pre)počasno obno- vo kakorkoli vpliva poslovno povezovanje med Mercator- jem in Tušem, nismo dobili odgovora. Nedaleč stran je namreč večja in dobro zalo- žena Tuševa trgovina. Nov prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah (Foto: Andraž Purg) Hvaležni in veseli Trgovke razočarane Nad dogajanjem so razoča- rane tudi nekatere Mercatorje- ve trgovke, ki so se obrnile na nas. V dopisu so opozorile na slabe razmere za delo. Kot so navedle, naj bi nekatere trgov- ke iz poslovalnice v poslovalni- co selili tudi vsakih nekaj dni. »Večjega pomanjkanja delovne sile na tem območju trenutno ne zaznavamo. Za vse zapo- slene iz enote M Polzela smo zagotovili delovno mesto in jih premestili v druge naše bližnje enote. Večjih premeščanj ne beležimo, razen ko gre za ne- nadne bolniške staleže, saj se zavedamo, kako pomembno je nemoteno delovanje naših enot,« so pojasnili v Mercator- ju. Nekoč središče kraja Blagovnica, kot se je Mer- catorjeva trgovina imenovala nekoč in ji zato pogovorno kdo še vedno tako reče, je bila dolga leta edina večja trgovi- na v občini Polzela. Zgradili in za javnost odprli so jo 20. februarja 1981. Takrat je bila razdeljena na tri zaokrožene enote – na prostor za samopo- strežno trgovino, na prodajni prostor za prodajo tekstila in na restavracijo. Z njenim od- prtjem so prenehale delovati poslovalnice Polzela I (Tiršek), Tekstil (Rojnik), Lastovka na Bregu (Uranjek) in Kiosk. Zgradba duhov? Domačini se bojijo, da bo Mercatorjeva nepremičnina v središču Polzele postala še ena hiša duhov. Kot pravijo, imajo eno takšno čisto dovolj. Gre za propadajočo Merca- torjevo zgradbo na Bregu v bližini nekdanje tovarne no- gavic. Mercator jo že vrsto let neuspešno prodaja, stavba pa ves ta čas neusmiljeno propa- da in zaradi razbitih stekel, razkrite kritine in zamakanja vedno bolj kazi okolico. Foto: ŠO Za njimi je pet let NAZARJE – Avgustovske popla- ve so popolnoma uničile prostore podružnične osnovne šole in vrtca v Šmartnem ob Dreti. Šola bo uniče- ne učilnice, igralnice, večnamenski prostor, kabinete, kuhinjo, jedilnico in telovadnico prenovila s 141 tisoč evrov vredno donacijo podjetja A1 Slovenija. Učenci in otroci se bodo v prenovljene prostore lahko vrnili februarja. Podružnična osnovna šola Šmartno ob Dreti sodi pod okrilje Osnovne šole Nazarje. Po besedah ravnateljice Vesne Lešnik donacijo sprejmejo z veseljem in s hvaležno- stjo. »V poplavah niso bili uničeni le prostori, ampak tudi računalniška oprema, učni pripomočki in pohi- štvo. Čeprav smo se trudili, da bi otrokom omogočili čim bolj nemo- teno izobraževanje, je bila prostor- ska stiska zahtevna tako za otroke kot za starše in učitelje. Hvaležni smo podjetju A1 Slovenija, saj bomo z njegovo pomočjo lahko ponovno zadihali s polnimi pljuči ter otro- kom in sodelavcem vrnili prostor, ki si ga zaslužijo.« Kot je povedal župan Občine Na- zarje Matej Pečovnik, je občina prve dni po katastrofalnih poplavah s pomočjo gasilcev in predstavnikov civilne zaščite zagotovila dostop do poplavljenih območij, oskrbo z ele- ktriko in s pitno vodo ter čiščenje in odstranjevanje odpadkov. »A to je bil šele začetek. Sledil je zahtev- nejši del obnove, ki je veliko fi nanč- no breme za občino. Vanj sodi tudi popravilo škode v podružnični šoli Šmartno ob Dreti, zato je donacija toliko bolj dobrodošla, saj nam bo prihranila velik del skrbi.« Narasle vode so v občini Nazar- je sicer povzročile za približno 90 milijonov evrov škode, od tega na komunalni in cestni infrastrukturi 6 milijonov. Odprava posledic bo dol- gotrajna, po besedah župana Pečov- nika naj bi jo končali do leta 2026. BF Z donacijo bodo lahko do februarja končali obnovi- tvena dela. (Foto: Občina Nazarje) Zaplesale so udeleženke tečaja orientalskega plesa. (Foto: osebni arhiv) Mercator svojo zgradbo na Bregu že vrsto let neuspešno prodaja, stavba pa ves ta čas neusmiljeno propada. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Državni sekretar Boštjan Šefi c je po petkovem se- stanku s polzelskim županom Jožetom Kužnikom in s člani tamkajšnje Civilne iniciative Ločica-Breg napovedal, da se bo gradnja protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini predvidoma začela mar- ca prihodnje leto. Vlada naj bi o programu odprave posledic avgustovskih poplav odločala januarja. Žu- pan Jože Kužnik je po sestanku zadovoljen. Pristojni bodo že ta teden na območju polzelske občine začeli z ravnanjem nasipa dolvodno na levem bregu Savi- nje. S tem bodo zagotovili vsaj začasno minimalno poplavno varnost. ŠPELA OŽIR, STA Razstava, ki razkriva talent POLZELA – Sestanek o poplavni varnosti Državi bodo dihali za ovratnik Na območju občine Pol- zela je bilo poplavljenih 341 zgradb. Škoda po ujmi je ocenjena na več kot 47 mili- jonov evrov. Na seznamu za preselitev je sedem družin. »S tistimi, ki so bolj zaintere- sirani za čimprejšnjo selitev, se pogovarjamo nekoliko bolj intenzivno, z drugimi neko- liko manj. Žal občina nima nadomestnih lokacij za te družine,« je v petek povedal Jože Kužnik in dodal, da prizadete družine zdaj živi- jo pri sorodnikih, znancih in prijateljih ali v zgornjih nad- stropjih svojih poškodovanih hiš. Za dve družini je občina zagotovila bivalne zabojnike oziroma nadomestna stano- vanja. Bdeli bodo nad roki Predstavnik Civilne inici- ative Ločica-Breg pri Polzeli Dejan Tamše je dejal, da so doslej člani iniciative dihali za ovratnik polzelski občini, zdaj dihajo tudi državi. »Da- nes smo dobili neke objektiv- ne datume, do katerih bodo nekatere zadeve sanirane. Na našem območju je ogroženih tristo hiš in cela industrijska cona. Pristojni so nam dali odgovore na nekatera naša vprašanja, mi pa bomo bdeli nad roki, da bodo izpolnje- ni,« je bil jasen. Razširitev in obnova Direktorica direkcije za vode Neža Kodre je napovedala, da bodo do leta 2026 reševali de- setkilometrski odsek Savinje od Letuša do Ločice pri Polzeli. V načrtu sta razširitev struge in rekonstrukcija protipoplavnih nasipov, ki jih bo treba tudi zvišati. Kodretova še meni, da je na tem območju treba vzpostaviti tudi razlivne po- vršine. Pojasnila je še, da na štirih kilometrih območja ob Savinji izvajajo izredne ukre- Nagrada za občinski projekt CELJE – Mestna občina Celje je na svetovnem kongre- su podjetnikov v Dubrovniku prejela zlato nagrado in priznanje GlobalLocal za projekt Ekonomsko-poslovna cona Trnovlje – jug. Priznanje je prejela v kategoriji najboljše lokalne skupnosti in v konkurenci 102 kandidatov iz sedmih držav, in sicer za ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja za razvoj podjetništva. Nagrade in priznanja GlobalLocal podeljujeta Mednarodni ekonomski forum Perspektive in društvo Promo Global Zagreb na podlagi odločitve mednarodnega komiteja, ki ga sestavlja 17 strokovnjakov iz enajstih držav. Projekt ureditve Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje – jug je vreden 2,2 milijona evrov, ministrstvo za gospodarstvo bo zanj prispevalo do 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev iz sklada Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Nova cona na približno šestih hektarjih površin bo po prepričanju odgovornih v občini dala nov zagon gospodarski in podje- tniški dejavnosti, hkrati bo s sodobnimi infrastrukturnimi ukrepi izboljšala urejenost, povezljivost in pretočnost tega dela mesta občine, kar bo v prid tudi lokalnim prebivalcem. Končanje projekta je predvideno junija 2025. TC CELJE – Na prvi decembrski torek so ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zi- dar, podžupan Mestne občine Celje Uroš Lesjak ter profesor strokovnih predmetov in vodja programa fotografski teh- nik Mitja Zupanc v parku ob šoli prerezali trak in uradno odprli tradicionalno Fotografsko razstavo tretje generacije fotografskih tehnikov. Razstava bo na voljo 365 dni, dokler ne bodo v zuna- nji učilnici, parku v okolici šole razstavili fotografi j novih dijakov prvih letnikov. Sicer letos mineva tretje leto pro- grama: »Trudimo se z zagota- vljanjem najboljših profesor- jev in tudi opreme. Napredek bo viden tudi čez štiri leta, ko bodo ti dijaki, ki razstavljajo danes, svoje izdelke spet dali na ogled,« je o programu in načrtih povedala ravnateljica šole. ER, foto: Andraž Purg Po kratkem kulturnem programu, kjer je prisotne z božično pesmijo pozdravila ena od učenk šole, smo si lahko ogledali 32 razstavlje- nih fotografi j, ki so jih dija- ki prvih letnikov programa fotografski tehnik naredili med poletnimi počitnicami, še preden so prestopili prag svoje izbrane srednje šole. »Fotografi je so pokazatelj trenutnega znanja in pred- vsem talenta dijakov. Niso fotografi rali na neko temo, ta je bila poljubna. To so fotografi je, ki smo jih zah- tevali za vpis v program. So zelo različne, nekatere bolj umetniške, druge bolj ko- mercialne, v veselje pa mi bo spremljati napredek dijakov v naslednjih štirih letih,« je o fotografi jah in delu povedal Mitja Zupanc. CELJE, NAZARJE – Minu- li ponedeljek so v Ljubljani v Narodni galeriji na za- ključni slovesnosti podelili priznanja »facam leta«. Gre za Časorisov projekt, izbor fac – otrok, ki s svojimi ide- jami in dejanji navdihujejo tako vrstnike kot odrasle. Pri Časorisu so letos že šesto leto zapored, a prvič pod pokroviteljstvom pred- sednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, izbirali in izbrali face meseca. Dve priznanji za Faco leta 2023, podelili so jih 12, pa sta letos romali tudi v našo regijo. Po- nosna na podeljeno prizna- nje sta faca meseca avgusta, sedmošolka iz OŠ Nazarje Julija Kotnik, ter oktobrska faca, dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, ŠC Celje Ali Ogrizek. »Dojela sem, koliko dobrih ljudi še obstaja« Julija Kotnik je tistega avgustovskega dne, ki je za- znamoval življenja mnogih Slovencev, čas preživljala pri sestrični v Velenju. Ko je izvedela, kakšno razdejanje so v domačem kraju pustile Face iz naše regije poplave, je starše prosila, naj jo pridejo iskat. Ker je družin- ska hiša Julije Kotnik ostala nepoškodovana, so najprej začeli čistiti parkirišča ter stavbe, nato so pomagali še sorodnikom. Julija in njeni družinskičlani so sedem dni intenzivno pomagali in čisti- li, kjer so ljudje to potrebo- vali, osnovnošolka pa se je medtem naučila kar nekaj življenjskih modrosti. Tako je povedala, da je začela do- jemati, koliko dobrih ljudi še obstaja in da res znamo stopiti skupaj, ko je čas za to. »Vesela sem, da so me ljudje sprejeli in da so me obravnavali kot osebo in ne samo kot otroka,« je še povedala mlada faca. »Poizkusite včasih videti svet, kot ga vidim jaz« Ali Ogrizek je glavni obraz v zdaj že dobro poznanem slovenskem fi lmu Šepet me- tulja, ki je premiero doživel oktobra. Tam igra 18-letnega Jana, najstnika z avtizmom. Kot je povedal Ali, ki je tudi v resnici avtist, ga je k sodelova- nju spodbudila želja po tem, da se preizkusi pred kamero ter da ljudem dokaže, da tudi on zmore. »Avtisti smo samo ljudje. Poizkusite včasih videti svet, kot ga vidim jaz, in ne prestrašite se izzivov – tudi vi lahko uspete v tem konku- renčnem svetu tehnologij.« ER pe. Direkcija tako vzpostavlja pretočnost reke, odstranila je velike količine naplavljenega materiala, prihodnji teden bo začela odpravljati poškodbe na enem od nasipov. Njegova nivelacija naj bi bila končana januarja prihodnje leto. Ko- dretova je še izpostavila, da je trenutno v pripravi koncept rešitve za celotno porečje reke Savinje, ki predvideva kombi- nacijo suhih zadrževalnikov, razširitev rečnih strug, gradnjo nasipov in zaščito nekaterih ra- zlivnih površin. Trajalo bo nekaj let Hidrolog Rok Fazarinc je ocenil, da bodo državni prostorski načrt za Savinj- sko dolino, ki bo podlaga za umeščanje ukrepov v pro- stor, oddali marca. Delati bi lahko po njegovem mnenju začeli zelo hitro, a bo to tra- jalo nekaj let. Na očitke ne- katerih civilnih iniciativ, da so bile avgustovske poplave tako obsežne, ker vodotoki niso bili očiščeni, je Fazarinc odgovoril, da si je voda utrla svojo pot, kjer ji je ustrezalo. »Na takšne dogodke nismo nikdar računali, mostovi in struge niso bili predvideni za tako visoke vode,« je dejal. »Naš cilj je v letih 2024 in 2025 resnično narediti preboj na področju poplavne varnosti in temu bodo podrejene vse protipoplavne dejavnosti,« pravi Boštjan Še c. Sestanek glede poplavne varnosti je bil v petek v sejni sobi Občine Polzela. (Foto: TT) Letos je razstavljenih 32 fotografij, kar je osem več kot lani, kar priča tudi o vedno večjem vpisu v program fotografski tehnik. Brezplačna sol za posipanje površin CELJE – V času padavin in nizkih temperatur je velika nevarnost poledice tudi na površinah okrog večstanovanj- skih stavb. V Celju lahko predstavniki teh stavb brezplačno prevzamejo 25 kilogramov soli za posipanje površin v jav- nem podjetju Zelenice na Cin karniški poti 19. Sol lahko prevzamejo s potrdilom upravnika in z njo po- sipajo površine, kot so parkirišča pred stavbami, dvorišča in zunanja stopnišča. Brezplačno sol lahko prevzamejo od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro. Sicer pa lahko za varne površine okoli svojih domov ter poslovnih prostorov poskrbijo občani sami oziroma lastniki in najemniki lokalov, in sicer tako da počistijo dvorišča in površine pred vhodi stavb. Pri čiščenju naj snega ne mečejo na cesto in pločnike, opozarjajo v občini. Pozorni naj bodo tudi na zabojnike za odpadke, ki jih ne smejo založiti s snegom. V primeru napovedi sneženja naj vozniki čez noč ne zasedejo parkirnih prostorov v bližini vrtcev, šol, zdravstvenega doma, lekarne in pošte, da jih bo lahko zimska služba do jutra očisti- la. V večstanovanjskih stavbah naj se stanovalci pravočasno dogovorijo z upravnikom, kdo je zadolžen za čiščenje snega pri vhodu in na parkirišču, svetujejo v občini. TC Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Mercatorjevo trgovino v središču Polzele je sredi letošnjega leta zajel požar, ki je na zgradbi povzročil precejšnjo škodo. Poslovalnica tako ostaja zaprta. Še letošnjo jesen so v upravi podjetja pojasnjevali, da ne bo več dolgo. Obnavljati naj bi jo začeli vsak čas, vrata pa naj bi ponovno odprla še pred koncem leta. Ker o obnovi ni ne duha ne sluha, smo se za dodatna pojasnila ponovno obrnili na znanega slovenskega trgovca. Domačini se namreč bojijo, da bi tudi ta Mer- catorjeva nepremičnina postala hiša duhov. ŠPELA OŽIR Zgrajen bo prihodnje leto NAZARJE – V neposredni bližini zdravstvenega doma se že nekaj časa nadaljuje gra- dnja prizidka. Zgornjesavinjčani naj bi se novih zdravstvenih prostorov razveselili že prihodnje leto. Po pogodbi mora biti gradnja končana do konca aprila 2024. A kot je povedal nazarski žu- pan Matej Pečovnik, naj bi bila po časovnem načrtu izvajalca Remonta gradnja končana že januarja prihodnje leto. Sledila bosta tehnični pregled in odprava morebitnih napak. Gradnja bo zgornjesavinjske občine stala približno 5,5 milijona evrov. Največ med njimi bo prispevala Občina Nazarje. Nekaj denarja so prejele tudi na javnem razpisu. »Gradnja je skladna s ča- sovim načrtom. Stavbno pohištvo je vgrajeno. Toplovod je priključen. Izvajalci del trenutno v zgornjem nadstropju vlivajo tlake in končujejo streho,« je povedal nazarski župan Matej Pečovnik. Kaj bo v stari stavbi, še vedno nimajo prave ideje. »Želimo si, da bi bila še vedno namenjena za zdravstveno področje. Menim, da tudi v stari stavbi, seveda z nekimi obnovi- tvenimi posegi, zagotovimo primerne prostore za kakršnokoli obliko zdravstvenih storitev. Zgornjesavinjčanom želimo približati tovrstno oskrbo, da jim ne bo treba za prav vsako stvar v Celje ali Velenje.« ŠO PREBOLD – Tamkajšnji medgeneracijski center je pred nekaj dnevi obeležil petletnico delovanja. Center, k deluje v Dolenji vasi, v vseh teh letih ni le obogatil ponudbe v tem kraju pod Žvajgo, temveč je tudi povezal domačine. Pod okriljem medgeneracijskega centra, ki ga vodi Mirica Reberšek, so priložnostna predavanja. Ob rednih terminih so celo leto delavnice – od plesa mamic z dojenčki in malimi otroki, joge, tečaja pogovorne angleščine, orientalskega plesa, telovadbe, kuhanja … Reberškovo veseli, da je obisk vedno boljši in da so občani center vzeli za svojega. To je ne nazadnje od- sevala tudi prireditev ob petletnici, na kateri so se predstavili udeleženci tečajev in skupin. Spregovoril je tudi župan mag. Marko Repnik. ŠO POLZELA – Kako dolgo bo še zaprta Mercatorjeva trgovina? Ne želijo si še ene hiše duhov »Žal zamuja dobava potrebne opreme in se bo rok tako podaljšal. Vsekakor se trudimo, da bi enoto odprli, kakor hitro bo mogoče.« Domačini se bojijo, da bi tudi ta Mercatorjeva nepremičnina postala hiša duhov. »Zavedamo se, da naši kup- ci potrebujejo nemoteno oskr- bo tudi na Polzeli in v okolici. Zato smo takoj po požaru za- čeli obnovo objekta. Analize škode so potrdile, da enota na Polzeli potrebuje temeljito prenovo. Naš cilj je bil, da bi trgovino odprli najkasneje do konca tega leta. Žal zamuja dobava potrebne opreme in se bo rok tako podaljšal. Vse- kakor se trudimo, da bi enoto odprli, kakor hitro bo to mo- goče,« so sporočili iz uprave podjetja. Na vprašanje, ali morda na (pre)počasno obno- vo kakorkoli vpliva poslovno povezovanje med Mercator- jem in Tušem, nismo dobili odgovora. Nedaleč stran je namreč večja in dobro zalo- žena Tuševa trgovina. Nov prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah (Foto: Andraž Purg) Hvaležni in veseli Trgovke razočarane Nad dogajanjem so razoča- rane tudi nekatere Mercatorje- ve trgovke, ki so se obrnile na nas. V dopisu so opozorile na slabe razmere za delo. Kot so navedle, naj bi nekatere trgov- ke iz poslovalnice v poslovalni- co selili tudi vsakih nekaj dni. »Večjega pomanjkanja delovne sile na tem območju trenutno ne zaznavamo. Za vse zapo- slene iz enote M Polzela smo zagotovili delovno mesto in jih premestili v druge naše bližnje enote. Večjih premeščanj ne beležimo, razen ko gre za ne- nadne bolniške staleže, saj se zavedamo, kako pomembno je nemoteno delovanje naših enot,« so pojasnili v Mercator- ju. Nekoč središče kraja Blagovnica, kot se je Mer- catorjeva trgovina imenovala nekoč in ji zato pogovorno kdo še vedno tako reče, je bila dolga leta edina večja trgovi- na v občini Polzela. Zgradili in za javnost odprli so jo 20. februarja 1981. Takrat je bila razdeljena na tri zaokrožene enote – na prostor za samopo- strežno trgovino, na prodajni prostor za prodajo tekstila in na restavracijo. Z njenim od- prtjem so prenehale delovati poslovalnice Polzela I (Tiršek), Tekstil (Rojnik), Lastovka na Bregu (Uranjek) in Kiosk. Zgradba duhov? Domačini se bojijo, da bo Mercatorjeva nepremičnina v središču Polzele postala še ena hiša duhov. Kot pravijo, imajo eno takšno čisto dovolj. Gre za propadajočo Merca- torjevo zgradbo na Bregu v bližini nekdanje tovarne no- gavic. Mercator jo že vrsto let neuspešno prodaja, stavba pa ves ta čas neusmiljeno propa- da in zaradi razbitih stekel, razkrite kritine in zamakanja vedno bolj kazi okolico. Foto: ŠO Za njimi je pet let NAZARJE – Avgustovske popla- ve so popolnoma uničile prostore podružnične osnovne šole in vrtca v Šmartnem ob Dreti. Šola bo uniče- ne učilnice, igralnice, večnamenski prostor, kabinete, kuhinjo, jedilnico in telovadnico prenovila s 141 tisoč evrov vredno donacijo podjetja A1 Slovenija. Učenci in otroci se bodo v prenovljene prostore lahko vrnili februarja. Podružnična osnovna šola Šmartno ob Dreti sodi pod okrilje Osnovne šole Nazarje. Po besedah ravnateljice Vesne Lešnik donacijo sprejmejo z veseljem in s hvaležno- stjo. »V poplavah niso bili uničeni le prostori, ampak tudi računalniška oprema, učni pripomočki in pohi- štvo. Čeprav smo se trudili, da bi otrokom omogočili čim bolj nemo- teno izobraževanje, je bila prostor- ska stiska zahtevna tako za otroke kot za starše in učitelje. Hvaležni smo podjetju A1 Slovenija, saj bomo z njegovo pomočjo lahko ponovno zadihali s polnimi pljuči ter otro- kom in sodelavcem vrnili prostor, ki si ga zaslužijo.« Kot je povedal župan Občine Na- zarje Matej Pečovnik, je občina prve dni po katastrofalnih poplavah s pomočjo gasilcev in predstavnikov civilne zaščite zagotovila dostop do poplavljenih območij, oskrbo z ele- ktriko in s pitno vodo ter čiščenje in odstranjevanje odpadkov. »A to je bil šele začetek. Sledil je zahtev- nejši del obnove, ki je veliko fi nanč- no breme za občino. Vanj sodi tudi popravilo škode v podružnični šoli Šmartno ob Dreti, zato je donacija toliko bolj dobrodošla, saj nam bo prihranila velik del skrbi.« Narasle vode so v občini Nazar- je sicer povzročile za približno 90 milijonov evrov škode, od tega na komunalni in cestni infrastrukturi 6 milijonov. Odprava posledic bo dol- gotrajna, po besedah župana Pečov- nika naj bi jo končali do leta 2026. BF Z donacijo bodo lahko do februarja končali obnovi- tvena dela. (Foto: Občina Nazarje) Zaplesale so udeleženke tečaja orientalskega plesa. (Foto: osebni arhiv) Mercator svojo zgradbo na Bregu že vrsto let neuspešno prodaja, stavba pa ves ta čas neusmiljeno propada. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Popravek Pravnica Beti Hohler, ki je odraščala v Zrečah, je bila na 22. zasedanju Skup- ščine držav pogodbenic Rimskega statuta v New Yorku izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu (ICC). Naša država je s tem dobila prvo sodnico na tem sodišču, obenem je 42-letna Zrečanka tudi najmlajša so- dnica tega sodišča, ki ga sestavlja 18 sodnikov. Njihov mandat traja devet let. »Zelo sem vesela za uspeh, ki ga dojemam tudi kot priznanje slovenski državi,« je poudarila po izvolitvi. BARBARA FURMAN VELENJE – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je 100.000 evrov, ki jih je zbrala z dobrodelnim dogodkom Velenje pomaga, te dni razdelila občanom iz Šaleške doline ter savinjske in koroške regije, ki so jih prizadele avgustovske po- plave. Do 20. oktobra je Medob- činska zveza prijateljev mla- dine Velenje prejela 219 vlog za fi nančno pomoč. Huma- nitarni odbor je sredi novem- bra določil pravila, po katerih je razdelil denar med obča- ne. Da bi ga razdelili čim bolj pravično, so se člani odbora sestali s popisovalci škode pri družinah, ki so jih prizadeli predvsem plazovi in narasle vode. Na podlagi ocenjene škode je humanitarni odbor 196 pro- silcem iz 13 občin iz savinj- ske in koroške regije razdelil 68.600 evrov. Vsak oškodova- nec je prejel 350 evrov. V ve- lenjski občini je denar prejelo 23 družin, večino družin so v neurjih prizadeli plazovi, nekateri plazovi ogrožajo njihove stanovanjske hiše. Humanitarni odbor jih je raz- delil v tri kategorije glede na stopnjo prizadetosti. Družine, ki so utrpele največjo škodo, so prejele po 2.000 evrov, srednje prizadete po 1.000 evrov, najmanj prizadete so prejele po 500 evrov. Vsem družinam so denar na njihove račune nakazali v prvih dneh decembra. BF ZREČE – Beti Hohler je prva slovenska sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Zrečanka bo sodila mednarodnim zločincem »Verjamem, da bo Beti Hohler kot prva slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču prispevala k zagotavljanju pravičnosti in posledično tudi k miru in varnosti v svetu, saj je kaznovanje odgovornih za mednarodne zločine nujen pogoj za trajen mir in stabilnost držav,« je poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Dostop do interneta so zagotovili 3.400 novim uporabnikom. (Foto: MO Velenje) Splet tudi na podeželje VELENJE – Do konca letošnjega leta naj bi bilo na hitri širokopasovni internet na po- deželskih območjih v velenjski občini pri- klopljenih že približno tisoč uporabnikov. Trenutno z deli zaključujejo v krajevnih sku- pnostih Kavče, Bevče, Šentilj in Vinska Gora, internetno omrežje bo občina zagotovila tudi v krajevni skupnosti Pesje ter naseljih Paški Kozjak, Loke, Lopatnik, Paka, Šenbric, Škale, Hrastovec in Plešivec. Velenjska občina v projektu Rune z urejanjem širokopasovnega optičnega omrežja povezuje naselja na podeželskih območjih, ki so za osre- dnje ponudnike telekomunikacijskih storitev komercialno manj zanimiva. Tako bo omogočila dostop do hitre optične povezave skupno 3.400 novim uporabnikom, s tem pa tamkajšnjim pre- bivalcem pomagala pri delu ali šolanju. Spomla- di bo podjetje T2 začelo graditi optično omrežje še v Stari vasi. Ker prihaja na terenu tudi do manjših težav, je občina na pobudo predsedni- kov krajevnih skupnosti organizirala sestanek z izvajalcem del, podjetjem GPO. Predstavniki podjetja so obljubili, da bodo pomanjkljivosti kmalu odpravili. Utrdili bodo bankine, uredili prekope in izboljšali komunikacijo. BF Razdelili 100.000 dobrodelnih evrov Utrinek s septembrske prire- ditve Velenje pomaga. (Foto: Matej Žagar) rala za sodniško kandidatko za Mednarodno kazensko sodišče. Za šest sodniških mest se je potegovalo 13 kandidatov. Zahtevni pogoji Kandidati morajo za izvolitev izpolnjevati več pogojev, med drugim sem sodijo visok moralni ugled, nepristranskost in neopo- rečnost ter usposobljenost za imenovanje na najvišje sodniške funkcije v svoji državi, strokovna uveljavljenost na ustreznih podro- čjih mednarodnega prava in odlično znanje vsaj enega od delovnih jezikov sodišča – an- gleščine in francoščine. Na zasedanju Skup- ščine držav pogodbenic Rimskega statuta je glasovalo 123 držav. V zahtevni konkurenci trinajstih kandidatov je Beti Hohler prejela dvotretjinsko večino glasov. »Srečna sem in hvaležna. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri lobiranju, pri če- mer bi izpostavila veleposlanika Boštjana Malovrha, državnega sekretarja Marka Štu- cina, diplomata za volitve Matica Burkeljca in celotno ekipo.« Zahvale deževale Prejela je številne čestitke, med drugim so ji čestitali tudi najvišji predstavniki države. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da gre za zaslužen dosežek ugle- dne strokovnjakinje, novi sodnici pa je zaže- lela uspešno delo. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v čestitki izpostavila, da je iz- volitev Hohlerjeve med drugim dokaz, da je Slovenija vidna in prepoznavna kot država, ki je kredibilna in vredna zaupanja. »Prepričana sem, da bo Beti Hohler pomembno prispevala k delu sodišča. To je v današnjih časih, ko se soočamo s številnimi težkimi konfl ikti in vojnami, pomembneje kot kadarkoli prej.« Ob tem je Fajonova v izjavi za javnost iz- postavila še zavezanost Slovenije k spošto- vanju mednarodnega prava in k zavzetemu boju proti nekaznovanosti storilcev najhujših kaznivih dejanj. »Iskreno verjamem, da bo prva slovenska sodnica v prvem stalnem Mednarodnem ka- zenskem sodišču prispevala k zagotavljanju pravičnosti in posledično tudi k miru in var- nosti v svetu, saj je kaznovanje odgovornih za mednarodne zločine nujen pogoj za trajen mir in stabilnost držav.« Beti Hohler je čestit- ke prejela tudi od slovenske vlade. Znanje in izkušnje Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo z dolgoletni- mi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora. Poleg tega je direktorica usposabljanja na Inštitutu za mednarodno pravno in odvetniško uspo- sabljanje v Haagu in pridružena urednica ox- fordskih poročil o mednarodnem pravu na domačih sodiščih. Je ena od avtoric vodilnega komentarja Rimskega statuta v angleškem je- ziku ter redno usposablja sodnike in odvetni- ke na področju mednarodnega kazenskega prava in odvetništva. Prav tako je avtorica šte- vilnih publikacij o mednarodnem kazenskem pravu in človekovih pravicah, ob tem ima več kot desetletje delovnih izkušenj v večnacio- nalnih in večetničnih delovnih okoljih s kolegi iz različnih pravnih tradicij in okolij. V 48. številki Novega tedni- ka smo v članku z naslovom Delo občinskih svetov pogo- sto oddaljeno od občanov na- vedli, da se seje občinskega sveta v občini Zreče snemajo le tonsko. Iz občinske uprave so nas opozorili, da informa- cija ni popolna, saj s seje pri- pravijo tudi videoposnetek, ki je objavljen na spletu in Info kanalu Zreče. Na občinski spletni strani je objavljen tudi zapisnik seje občinskega sveta. Uredništvo Novega tednika Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko materialno pravo z delovnimi in akademskimi izkušnjami na področju mednarodnega kazenskega pravo- sodja. Slovenija jo je na pobudo nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja nomini- Pravnica Beti Hohler se v domače Zreče rada vrača. (Foto: osebni arhiv) Delegacija Slovenije v New Yorku, Beti Hohler je na sredini. (Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 50, 14. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Popravek Pravnica Beti Hohler, ki je odraščala v Zrečah, je bila na 22. zasedanju Skup- ščine držav pogodbenic Rimskega statuta v New Yorku izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu (ICC). Naša država je s tem dobila prvo sodnico na tem sodišču, obenem je 42-letna Zrečanka tudi najmlajša so- dnica tega sodišča, ki ga sestavlja 18 sodnikov. Njihov mandat traja devet let. »Zelo sem vesela za uspeh, ki ga dojemam tudi kot priznanje slovenski državi,« je poudarila po izvolitvi. BARBARA FURMAN VELENJE – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je 100.000 evrov, ki jih je zbrala z dobrodelnim dogodkom Velenje pomaga, te dni razdelila občanom iz Šaleške doline ter savinjske in koroške regije, ki so jih prizadele avgustovske po- plave. Do 20. oktobra je Medob- činska zveza prijateljev mla- dine Velenje prejela 219 vlog za fi nančno pomoč. Huma- nitarni odbor je sredi novem- bra določil pravila, po katerih je razdelil denar med obča- ne. Da bi ga razdelili čim bolj pravično, so se člani odbora sestali s popisovalci škode pri družinah, ki so jih prizadeli predvsem plazovi in narasle vode. Na podlagi ocenjene škode je humanitarni odbor 196 pro- silcem iz 13 občin iz savinj- ske in koroške regije razdelil 68.600 evrov. Vsak oškodova- nec je prejel 350 evrov. V ve- lenjski občini je denar prejelo 23 družin, večino družin so v neurjih prizadeli plazovi, nekateri plazovi ogrožajo njihove stanovanjske hiše. Humanitarni odbor jih je raz- delil v tri kategorije glede na stopnjo prizadetosti. Družine, ki so utrpele največjo škodo, so prejele po 2.000 evrov, srednje prizadete po 1.000 evrov, najmanj prizadete so prejele po 500 evrov. Vsem družinam so denar na njihove račune nakazali v prvih dneh decembra. BF ZREČE – Beti Hohler je prva slovenska sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Zrečanka bo sodila mednarodnim zločincem »Verjamem, da bo Beti Hohler kot prva slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču prispevala k zagotavljanju pravičnosti in posledično tudi k miru in varnosti v svetu, saj je kaznovanje odgovornih za mednarodne zločine nujen pogoj za trajen mir in stabilnost držav,« je poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Dostop do interneta so zagotovili 3.400 novim uporabnikom. (Foto: MO Velenje) Splet tudi na podeželje VELENJE – Do konca letošnjega leta naj bi bilo na hitri širokopasovni internet na po- deželskih območjih v velenjski občini pri- klopljenih že približno tisoč uporabnikov. Trenutno z deli zaključujejo v krajevnih sku- pnostih Kavče, Bevče, Šentilj in Vinska Gora, internetno omrežje bo občina zagotovila tudi v krajevni skupnosti Pesje ter naseljih Paški Kozjak, Loke, Lopatnik, Paka, Šenbric, Škale, Hrastovec in Plešivec. Velenjska občina v projektu Rune z urejanjem širokopasovnega optičnega omrežja povezuje naselja na podeželskih območjih, ki so za osre- dnje ponudnike telekomunikacijskih storitev komercialno manj zanimiva. Tako bo omogočila dostop do hitre optične povezave skupno 3.400 novim uporabnikom, s tem pa tamkajšnjim pre- bivalcem pomagala pri delu ali šolanju. Spomla- di bo podjetje T2 začelo graditi optično omrežje še v Stari vasi. Ker prihaja na terenu tudi do manjših težav, je občina na pobudo predsedni- kov krajevnih skupnosti organizirala sestanek z izvajalcem del, podjetjem GPO. Predstavniki podjetja so obljubili, da bodo pomanjkljivosti kmalu odpravili. Utrdili bodo bankine, uredili prekope in izboljšali komunikacijo. BF Razdelili 100.000 dobrodelnih evrov Utrinek s septembrske prire- ditve Velenje pomaga. (Foto: Matej Žagar) rala za sodniško kandidatko za Mednarodno kazensko sodišče. Za šest sodniških mest se je potegovalo 13 kandidatov. Zahtevni pogoji Kandidati morajo za izvolitev izpolnjevati več pogojev, med drugim sem sodijo visok moralni ugled, nepristranskost in neopo- rečnost ter usposobljenost za imenovanje na najvišje sodniške funkcije v svoji državi, strokovna uveljavljenost na ustreznih podro- čjih mednarodnega prava in odlično znanje vsaj enega od delovnih jezikov sodišča – an- gleščine in francoščine. Na zasedanju Skup- ščine držav pogodbenic Rimskega statuta je glasovalo 123 držav. V zahtevni konkurenci trinajstih kandidatov je Beti Hohler prejela dvotretjinsko večino glasov. »Srečna sem in hvaležna. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri lobiranju, pri če- mer bi izpostavila veleposlanika Boštjana Malovrha, državnega sekretarja Marka Štu- cina, diplomata za volitve Matica Burkeljca in celotno ekipo.« Zahvale deževale Prejela je številne čestitke, med drugim so ji čestitali tudi najvišji predstavniki države. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da gre za zaslužen dosežek ugle- dne strokovnjakinje, novi sodnici pa je zaže- lela uspešno delo. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v čestitki izpostavila, da je iz- volitev Hohlerjeve med drugim dokaz, da je Slovenija vidna in prepoznavna kot država, ki je kredibilna in vredna zaupanja. »Prepričana sem, da bo Beti Hohler pomembno prispevala k delu sodišča. To je v današnjih časih, ko se soočamo s številnimi težkimi konfl ikti in vojnami, pomembneje kot kadarkoli prej.« Ob tem je Fajonova v izjavi za javnost iz- postavila še zavezanost Slovenije k spošto- vanju mednarodnega prava in k zavzetemu boju proti nekaznovanosti storilcev najhujših kaznivih dejanj. »Iskreno verjamem, da bo prva slovenska sodnica v prvem stalnem Mednarodnem ka- zenskem sodišču prispevala k zagotavljanju pravičnosti in posledično tudi k miru in var- nosti v svetu, saj je kaznovanje odgovornih za mednarodne zločine nujen pogoj za trajen mir in stabilnost držav.« Beti Hohler je čestit- ke prejela tudi od slovenske vlade. Znanje in izkušnje Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo z dolgoletni- mi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora. Poleg tega je direktorica usposabljanja na Inštitutu za mednarodno pravno in odvetniško uspo- sabljanje v Haagu in pridružena urednica ox- fordskih poročil o mednarodnem pravu na domačih sodiščih. Je ena od avtoric vodilnega komentarja Rimskega statuta v angleškem je- ziku ter redno usposablja sodnike in odvetni- ke na področju mednarodnega kazenskega prava in odvetništva. Prav tako je avtorica šte- vilnih publikacij o mednarodnem kazenskem pravu in človekovih pravicah, ob tem ima več kot desetletje delovnih izkušenj v večnacio- nalnih in večetničnih delovnih okoljih s kolegi iz različnih pravnih tradicij in okolij. V 48. številki Novega tedni- ka smo v članku z naslovom Delo občinskih svetov pogo- sto oddaljeno od občanov na- vedli, da se seje občinskega sveta v občini Zreče snemajo le tonsko. Iz občinske uprave so nas opozorili, da informa- cija ni popolna, saj s seje pri- pravijo tudi videoposnetek, ki je objavljen na spletu in Info kanalu Zreče. Na občinski spletni strani je objavljen tudi zapisnik seje občinskega sveta. Uredništvo Novega tednika Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko materialno pravo z delovnimi in akademskimi izkušnjami na področju mednarodnega kazenskega pravo- sodja. Slovenija jo je na pobudo nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja nomini- Pravnica Beti Hohler se v domače Zreče rada vrača. (Foto: osebni arhiv) Delegacija Slovenije v New Yorku, Beti Hohler je na sredini. (Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 50, 14. december 2023 KULTURA Ob koncu Kajuhovega leta so v Velenju minuli pe- tek premierno uprizorili predstavo Kajuh sem jaz. Predstavlja življenje in delo pesnika ter narodnega heroja Karla Destovnika – Kajuha. »Upava, da so gle- dalci predstavo dojemali onkraj okvirjev, v katerih je Kajuh deloval, in so sprevideli, da gre za univerzalno brezčasno zgodbo. Zgodbo o posamezniku, ki se je bojeval za pravičnejšo družbo,« sta poudarila ustvar- jalca predstave, igralka Inti Šraj ter avtor in režiser Darko Nikolovski. Ustvarjalci predstave si želijo, da bi jo videlo čim več ljudi, zato načrtujejo turnejo po 38 slovenskih občinah. BARBARA FURMAN Izšla četrta številka Kulturne z(a)veze V začetku decembra je izšla četr- ta številka brezplačnega časopisa Kulturna z(a)veza, ki jo izdaja Zve- za kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Časopis skuša s fotografijo in z be- sedo obeležiti pomembne kulturne mejnike v občinah Šentjur in Dobje. ZKD Šentjur, ki že od leta 1970 po- vezuje kulturna društva in se trudi za prepoznavnost ljubiteljske kulture, je ob 50-letnici delovanja izdala prvo številko Kulturne z(a)veze, časopisa, posvečenega kulturi. V zadnji številki po besedah člana uredniškega odbora Jureta Godlerja prinaša pogovore z uspešnimi kulturniki, omenja nagra- jence s področja ljubiteljske kulture in izpostavlja delo društev. Godler je do- dal, da so v reviji želeli opozoriti še na kulturna društva, ki delujejo v kateri od bolj oddaljenih krajevnih skupnosti in tam močno prispevajo h kulturne- mu utripu. »Želimo, da je vsebina ča- sopisa čim bolj pestra in raznolika. Pri izbiri vsebin smo pozorni, da se ne po- navljamo in da dajemo vedno prostor novim zgodbam,« je dodala članica uredniškega odbora Kvirina Marti- na Zupanc. Omenila je, da je vredno prebrati tudi prispevke o ljudeh, ki iz- virajo iz Šentjurja ali Dobja, danes pa delujejo v mednarodnem kulturnem prostoru. Prispevki med stranmi ča- sopisa opozorijo tudi na dogodke, ki se dogajajo na državni ravni. Primer je leto Edvarda Ravnikarja, ki obele- žuje 30. obletnico smrti tega arhitekta. Na to so članice likovnega krožka na Ljudski univerzi Šentjur, ki deluje pod mentorstvom Kvirine Martine Zupanc, opozorile z razstavo Ko sivine ozele- nijo. Naslikale so namreč znane stav- be, ki jih je zasnoval Ravnikar, in jih z barvami odele v zelenje ter cvetoče rastlinje. Tako so opozorile na pomen zelenih površin v urbanih in ruralnih okoljih ter na njihov vpliv na kakovost zraka, duševno zdravje, dobro počutje in kakovost bivanja. TS Kulturno ofiranje v žalski knjižnici Ljudske melodije Vaški godci iz Andraža in tamkajšnje kulturno društvo so drugo adventno nedeljo v Domu krajanov Andraž pripravili tradicionalno Urico ljudskih melodij in napevov. V dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo sedem pevskih in glasbenih sestavov s Celjskega. S pesmijo Savinjska dolina so navdušili župani občin Prebold, Vuzenica in Polzela. Osrednja pozornost je bila namenjena vaškim godcem, ki so na prireditvi obeležili 25 let delovanja. Vsem nastopajočim in poslušalcem se je ob koncu zahvalil vodja Vaških godcev Milan Zabukovnik. » Tako kot vse stvari v življenju ›tečejo‹, se spreminja tudi ljudska pesem. Danes je drugačna kot nekoč, a še vedno prežeta z ljubeznijo, ki so nam jo podarili predniki. Smisel ohra- njanja ljudskega prepevanja in igranja je v negovanju narodne dediščine. Pojemo in igramo iz veselja do pesmi in zato, ker se močno zavedamo svojih korenin,« je povedal Zabukovnik. Vodja žalske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik je ob tej priložnosti podelil Ma- roltova priznanja. Zlato je prejel Franc Borovnik. Srebrnih so se razveselili Stane Jezernik, Franc Oder, Jože Rednak, Zora Živkovič. Dobitnik bronaste je postal Franc Borovnik. ŠO V velenjskem domu kulture uprizorili predstavo Kajuh sem jaz Izpovedovalec najčistejše človeškosti Utrinek s petkove premiere, ki je navdušila občinstvo. (Foto: Peter Žagar) Kajuhovo leto je na pobudo ministrstva za kulturo kot po- klon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev razglasila vlada. Darko Nikolovski se je odločil, da se bo na sodoben način poklonil pesniku in narodnemu heroju, saj gre, kot poudarja, za osebo, ki je v Sloveniji pustila neizbrisen kulturni pečat. Nikolovski si- cer že leta raziskuje tematiko partizanstva, širši javnosti jo predstavlja skozi glasbo in film. Ideje partizanstva loču- je od zgodovinskega časa, pri čemer jih nadgrajuje v poziv kolektivnega povezovanja z vrednoto človečnosti. Doživljanje sveta V predstavi spoznamo Ka- juhova razmišljanja za gradi- tev boljšega in pravičnejšega sveta, obsodbo krivične ure- ditve, življenjsko vedrino, neomajno in svetlo vero v človeka, bojevitost in iskre- nost. »To so vrednote, ki so še danes najzvestejše pričevalke velike človečnosti in hkrati opogumljajoča spodbuda za prihodnost. Kajti Kajuh ni samo poosebljen dokument časa, temveč izpovedovalec najgloblje in najbolj čiste človečnosti,« poudarja avtor predstave. Predstava ponazarja trenu- tek pred pesnikovo smrtjo, v katerem podoživimo njegovo življenje skozi pripoved in izbor pesmi, ki nam nazorno orisujejo njegovo razmišljanje in doživljanja sveta. To so pe- smi, ki so klicale po kolektivni identifikaciji, to je poezija, ki je izrazito usmerjena v družbeni učinek. Kanček upanja Kajuha v predstavi dožive- to upodablja igralka Inti Šraj. Pravi, da jo je pesnik prevzel s svojo preprostostjo: »Njegove pesmi so polne življenjskega naboja in kljub težkim temam v bralcu vedno puščajo kan- ček upanja – vero v boljši jutri, boljši čas, boljši svet.« Z izbiro ženske interpretacije ustvar- jalci rušijo spolne stereotipe, ki pospešujejo, ohranjajo in prenašajo patriarhalno za- znamovanost medčloveških odnosov in širijo razredno hi- erarhijo moči na vsa področja življenja. Nediskriminatorno s tem kliče k prevzemu odgo- vornosti za lastno življenje in družbeno korist. V predstavi je poleg vizu- alnega vidika duh takratnega časa ponazarjala tudi glasba, ki jo je ustvaril Aljoša Saksi- da v sodelovanju z Združenim otroškim pevskim zborom Mali kraški kajuhovci in s Tr- žaškim partizanskim pevskim zborom Pinka Tomažiča. Eno pesem je zapela Jadranka Ju- ras. V 38 občin Priprave na predstavo so trajale leto in pol. Predstava je nastajala predvsem s podporo posameznikov, ki so projekt omogočili z nakupom majice Kajuh sem jaz. »Več kot 200 ljudi je kupilo majico, s čimer so dokazali, da Karla Destov- nika – Kajuha dojemajo kot ljudskega pesnika. Tako so sporočili, da želj, da se Kaju- hovo delo širi,« je poudarila Inti Šraj in dodala, da za ure- sničitev projekta niso dobili državne ali občinske finančne podpore, kar je delovni proces upočasnilo in otežilo. A jim je na koncu vseeno uspelo ustvariti vrhunsko predstavo. Ustvarjalci želijo predstavo pripeljati v 38 slovenskih ob- čin. To število ni izbrano na- ključno. V 38 izvodih je bila natisnjena edina Kajuhova pesniška zbirka. Ta veseli dan kulture s podnaslovom Kulturno ofiranje so prejšnji petek v Medobčinski splošni knjižnici Žalec praznovali res veselo. Ni manjkalo sproščenega klepeta, tudi ne humorja in smeha ter petja. Nastop Vaških godcev iz Andraža (Foto: TT) Franci Podbrežnik s hčerko Najo in s sinom Janom (Foto: arhiv knjižnice) V goste so povabili Francija Pod- brežnika s hčerko Najo in sinom Janom, ki negujejo kulturo v naj- širšem pomenu besede. Z njimi se je pogovarjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Franci je odličen moderator, glas- benik, pevec, humorist, smučar in še marsikaj. Radi mu prisluhnejo, saj zna zelo dobro prepletati svoje zgornjesavinjske narečje s knjižno slovenščino. Vedno izžareva veliko pozitivne energije in pristne iskre- nosti. Naja študira slovenistiko, več let se je posvečala plesu, obiskovala je glasbeno šolo, že več let je vo- kalistka v glasbeni skupini Pamži. Jan Franc je radijski napovedova- lec in novinar. Od letos je sodelavec športnega uredništva nacionalne televizije. Z očetom vodi nekatere že tradicionalne dogodke. Naja pa s Francijem rada zapoje in tako je bilo tudi tokrat, saj sta navdušila občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo žalsko knjižnico. ŠO Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 50, 14. december 2023 NAŠA TEMA V šolah niso kos vedno bolj zahtevnim primerom psihosocialnih in vedenjskih težav Neučinkovit sistem pomoči mladostnikom Slovenske šole postajajo prostor, kjer se vedno izraziteje kažejo posledice razmer v družbi, pri čemer so pedagogi vedno bolj nemočni pri celostnem reševanju težav, saj te zahtevajo usklajeno sodelovanje staršev, šolske svetovalne službe, vodstva šol in zunanjih strokovnjakov. V Celju se je tako oblikovala pobuda za ustanovitev centra za duševno zdravje mladostnikov, ki jo je mestnemu svetu predstavila Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava. Številni slovenski ravnatelji, učitelji, svetovalni delavci in drugi zaposleni v osnovnih šolah so podpisali odprto pismo Iniciative za zdrave odnose v šolah, v katerem opozarjajo, da v šolah strmo naraščajo krute oblike med- vrstniškega nasilja, da je vedno manj empatije, da upada zbranost otrok, kar močno vpliva na učne sposobnosti, da otroci ne zmorejo oblikovati zdrave samopodobe … Vedno več je duševnih stisk med otroki in učitelji, zato menijo, da je treba okrepiti svetovalne službe ter psihoterapevtsko in psihološko podporo pedagoških delavcev. SIMONA ŠOLINIČ, TATJANA CVIRN Foto: Pixabay, Pexels Mladi pri iskanju pomoči pogosto niso slišani Mladi so pri iskanju pomoči, ko se znajdejo v duševni stiski, pogosto preslišani. Marsikdo jih ne jemlje resno, čeprav jasno izrazijo, da potrebujejo pomoč. Že v mnogo vedenjskih vzorcih mladih se skriva krik po pomoči. Družba bo morala še več govoriti o teh temah, pravi mag. psihologije Domen Kralj iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od leta 2017 je aktivno vključen v preventivni program za otroke in mladostnike To sem jaz. V svetovalnici skrbi za pripravo vsebin ter promocijo programa strokovni in širši javnosti. Slednja je pomagala mnogim mladim, ki se nanjo anonimno obračajo po pomoč. Kralj zelo dobro ve, kakšne stiske mlade najbolj pestijo. »Po epidemiji glede na izkušnje mladih opažamo, da je največ stisk zaradi duševnega zdravja, sledijo stiske zaradi odnosov v družini, šoli in zaradi telesnega in spolnega zdravja. Pri duševnem zdravju je največ hudih stisk zaradi samopoškodovanja, motenj hranjenja, depresi- je, anksioznosti, ogromno vprašanj mladih se v svetovalnici nanaša na samomorilne stiske. Podatki svetovalnice se skladajo s podatki zdra- vstvenih domov, kjer med mladimi, starimi od 15 do 19 let, zaznavajo največ odzivov na hud stres, prilagoditvene in anksiozne motnje ter epi- zode depresije. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju v Sloveniji je pokaza- la, da je bil vsak četrti mladostnik vsaj enkrat v zadnjih mesecih tudi žrtev trpinčenja v šoli. To je pomemben podatek, ki se ujema s tem, da se povečuje uporaba spleta in družbenih medijev. Omenili ste epidemijo. So ukrepi med njo naredili res toliko škode mladim? Pregovor pravi, da je po bitki lahko biti ge- neral. Zagotovo drži, da se posledice nekaterih takratnih ukrepov, predvsem z vidika izolacije mladih, odražajo zdaj. T oda takrat nismo vedeli, kako bo covid vplival na ljudi in kakšne bodo po- sledice. Težko je trditi, da je epidemija neposre- dni krivec, gre za preplet različnih dejavnikov. Duševne stiske so obstajale že prej, ob čemer se je povečala tudi uporaba digitalne tehnologije. Znajo mladi prepoznati, kdaj je čas za iska- nje pomoči? Se zaradi tehnologije, ki jim nudi anonimnost, morda prej obrnejo po pomoč? Da in ne. V spletni svetovalnici T o sem jaz za- znavamo, da je število vprašanj mladih na splo- šno v vseh letih podobno, se je pa v zadnjem letu povečalo število vprašanj zaradi najtežjih duševnih stisk. To nakazuje, da so mladostni- ki bolj osveščeni o tem, kaj sta anksioznost in depresija. Pojavlja pa se paradoks, kajti če mladi prepoznajo pri sebi kakšen simptom, si na nek način sami postavijo neko diagnozo, čeprav morda ne gre zanjo. Zato moramo biti previdni, kako pristopamo do mladih, kako jim neko stvar razložimo. Če mladi izrazijo svojo stisko, so čakal- ne dobe za pomoč zelo dolge. Kam takšno stanje vodi, če mladostnik pomoči ne dobi pravočasno? Stiske in strahovi, ki jih mladi doživljajo, so realni, a pomembno je vedeti, od kod izvirajo. V preteklosti ni bilo tako velikega poudarka na krepitvi duševnega zdravja. Leta 2018 je bila sprejeta prva resolucija nacionalnega progama duševnega zdravja v Sloveniji, ki do leta 2028 predvideva, da je ravno naslavljanje potreb na področju duševnega zdravja otrok in mlado- stnikov prednostna naloga. Zato po Sloveniji že nastajajo centri za duševno zdravje z multidi- sciplinarno ekipo strokovnja- kov, od logopedov, socialnih delavcev, medicinskih sester, kliničnih psihologov do psiho- logov. Res je, da so potrebe že danes velike, čakalne dobe so dolge tudi zaradi pomanjkanja strokovnjakov. Toda cilj je, da bi se mreže pomoči razširi- le, s tem bi se čakalne dobe skrajšale. Poleg centrov bosta potrebna tudi širše osveščanje in na sploh psihoedukacija ne le v zdravstvu, ampak tudi v šolstvu, sociali. V lokalnem okolju bodo te mreže pomoči »ujele« mladostnike pravoča- sno, še preden se srečajo z ogromno stisko. Vam mladi zaupajo, da kdaj pomoči ne dobijo, ko jo poiščejo? Da. Mladi pogosto zapišejo, ko omenjajo odnose, da niso slišani ali da so spregleda- ni. Ko jih vprašamo, ali so se kam že obrnili po pomoč, zapišejo, da jih nekateri celo ne jemljejo resno. Pri tem se pojavi zadržek, a hkrati je treba razumeti, da je še vedno priso- tna stigma, zaradi česar je nekomu še toliko težje poiskati pomoč pravočasno. Ko mladi iščejo pomoč, se pogosto obrnejo na strokovne delavce v šolah ali na starše. Znajo ti prepoznati, kdaj je nujno ukrepati? Šola je okolje, kjer je možno izvajati osve- ščanje in krepiti psihično odpornost mladih. Tu lahko šolska svetovalna služba odigra po- membno vlogo. Problem, ki nastane, je, da povsod ni zaposlenih psihologov. T o seveda ne pomeni, da šolska svetovalna služba ne dela dobro, ampak ob hitrem tempu življenja je treba duševno zdravje v šol- skih prostorih bolj naslavljati in psihologov v šolah primanj- kuje. Spodbujamo učitelje, da vedo, da so lahko oni tisti, ki vplivajo na krepitev socialnih in čustvenih veščin mladih, dejstvo pa je, da so učitelji in šolske svetovalne službe preobremenjeni. Želimo jih opolnomočiti na področju duševnega zdravja in razvija- nja spodbudnega in varnega učnega okolja, kajti v šolskem prostoru mora biti večji pou- darek na vsebinah s področja duševnega zdravja. A tudi starši ne smejo po- zabiti na svojo vlogo pri tem. Starši imajo izjemno vlogo v življenju mladih, še posebej v začetnem otroko- vem razvoju. Otroci morajo imeti občutek, da jih starši slišijo, da jim lahko povedo tudi stvari, ki so neprijetne. Živimo v informacijski dobi, kjer je tempo hiter, vedno več je nalog, ki jih tudi starši prevzemajo. V informacijski dobi je pogo- sto poudarek na svetu zunaj nas, na materialnih dobrinah. Če bomo želeli pravočasno odkrivati duševne stiske, bomo morali kot družba spre- meniti te vzorce delovanja. Morali bomo začeti komunicirati ne le o stvareh, ki so zunaj nas, ampak o tistih stvareh, ki so znotraj nas. In tu imajo starši ključno vlogo, da se tudi oni poču- tijo varno v odnosu z otroki, da se ne ustrašijo stisk otrok in da če prepoznajo, da otrok ni več tak, kot je bil, da pristopijo do njega, ga slišijo in se pogovorijo z njim. Mag. psihologije Domen Kralj iz NIJZ: »Ko se pojavi stiska in če starši opazijo, da ne zmorejo rešiti težave, naj poiščejo strokovno po- moč, prepoznajo vire pomoči, ki jih je v Sloveniji veliko, le prepoznani še niso med ljudmi.« (Foto: Maja Kosi) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 50, 14. december 2023 NAŠA TEMA Leto 2023 je leto duševnega zdrav- ja. Duševno zdravje je tudi univerzal- na človekova pravica. Sliši se lepo, a resničnost je vse prej kot to. Velikokrat odrasli »pametujemo«, kako mladi ne berejo. Predstavljaj- te si: mladostnik prebere članke o duševni stiski mladih. Morda celo tokratno osrednjo temo v tem časopisu, kdo ve. Toda kaj točno ta mladostnik prebere? Da mu šole sporočajo, da se duševne stiske mladih povečuje- jo, ni pa ustrezne pomoči, ker nimajo dovolj kadra. Zdravstvo mu sporoča, da sicer deluje, vendar so čakalne dobe takšne, da že človek zaradi njih zboli, ker mora na psihiatrično pomoč čakati mesece in mesece. Občine mu sporočajo, da se sicer zavedajo, da je duševnih stisk med mladimi veliko, vendar ni denarja, da bi mu še bolj pomagale. Mladim tudi država sporoča, da se zaveda pomena duševnega zdravja, vendar primanjkuje ljudi, ki bi jim lahko pomagali. Zdaj si predstavljajte, da ima isti mladostnik, ki v sebi kriči po pomoči, samomorilne misli. Kako se počuti? Odgovor na to vprašanje je hkrati odgovor, koliko je od- raslim v resnici mar za mlade v duševni stiski. Občutek nemoči učiteljev vedno večji Med podpisniki odprtega pisma so tudi nekateri rav- natelji in drugi zaposleni v šolah v regiji. Alenko Virant, ravnateljico OŠ Rogatec, in Marka Sajka, ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Laško, smo vprašali, zakaj podpi- rata omenjeno odprto pismo. Sajko pravi: »Mislim, da je treba jemati skrajno resno vsako pobudo, ki opozarja na duševne stiske učencev in tudi učiteljev. Prav je, da priznamo, da imamo te težave, in začne- mo odkrit pogovor o njihovem reševanju. Če je vlada 10. okto- bra letos ob dnevu duševnega zdravja mislila resno, ko je leto 2023 razglasila za slovensko leto duševnega zdravja, bi mo- rali biti v šolah že seznanjeni z ukrepi za reševanje teh težav. A običajno ne gre pri tem za nič konkretnega, ampak le za javne razpise za sofi nanciranje nekih programov in projektov. V šolah se zatika pri konkretnih težavah. Če imamo na primer učenca, ki potrebuje specia- listični pregled pri otroškem psihiatru, je čakalna doba za pregled praviloma nad 300 dni in še to z napotnico zelo hitro. Mislim, da si tak otrok zasluži obravnavo v razumnem roku, prav tako šola.« Ker ni ustreznih rešitev, imajo tudi podobne iniciative Marko Sajko: »Slovenska šola nujno potrebuje spremembe, ki bodo obrnile negativna gibanja, ki jih potrjujejo tudi rezultati mednarodnih raziskav glede znanja učencev. Dokler bomo rešitve iskali v zakonskih spremembah in nejasnih projektih, ne bo obrata v želeno smer.« Marko Sajko, ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško (Foto: osebni arhiv) Zahtevajo stalno strokovno pomoč V odprtem pismu so pe- dagogi, združeni v Inici- ativi za zdrave odnose v šolah, opozorili na pove- čanje duševnih stisk v šol- stvu tako pri otrocih kot pri učiteljih. V šolstvu se vedno bolj ukvarjajo z zahtevnimi pri- meri, ki jim sami niso kos, pri reševanju pa nimajo zadostne podpore. »Vedno bolj so vidne tudi psihološke posledice ko- ronskega obdobja in že druge generacije permisivno vzgoje- nih posameznikov,« ugotavlja- V odgovoru ministrstvo za vzgojo in izobraževanje navaja nekatere projekte in ukrepe, ki naj bi izboljšali razmere. Že v času med epidemijo in po njej se je v šolah dodatno zaposlilo približno 250 svetovalnih delavcev in od 1. septembra je to tudi sistemsko uveljavljeno. Ministrstvo je razpisalo štipendije za drugostopenjski študij specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedije in surdopedagogike, inkluzije v vzgoji in izobraževanju … Pomaga pri subvencijah za študij v programih za izpopol- njevanje s področja posebnih potreb in duševnega zdravja. Na voljo so tudi številna usposabljanja s teh področij. Napoveduje prenovo dela svetovalnih služb in uvedbo programa, po katerem se bodo nekateri svetovalni delavci usposobili in se dodatno izobrazili, da bodo lahko izvajali supervizijo za druge. Občina nima denarja Na duševne stiske mladih je na novembrski seji Me- stnega sveta Mestne občine Celje opozorila tudi svetnica Marijana Kolenko, tudi ravnateljica OŠ Lava. Kot je v pobudi omenila, v šolah opažajo povečano število ho- spitalizacij otrok zaradi duševnih stisk, več je samo- poškodovanja med šolarji, odklonska dejanja so vedno pogostejša. Posebej zaskrbljujoče je, da učitelji opažajo več poskusov samomora mladih. Kolenkova je zato pre- dlagala, da bi v Celju ustanovili mladinski svetovalni center, saj je nesprejemljivo, da morajo mladi čakati več mesecev na postopek obravnave ali se na obravnave voziti v Maribor ali Ljubljano. V svetovalnem centru vidi možnost, da bi takoj poma- gal mladim in odraslim, ki se pogosto ne zmorejo ali ne znajo odzvati primerno ob tovrstnih stiskah. Na naše vprašanje, ali in kdaj bi lah- ko bil tak svetovalni center ustanovljen v Celju, so nam na občini odgovorili, da bi za njegovo delovanje potre- bovali fi nančna sredstva, ki jih sami ne zmorejo zago- toviti. »ZD Celje je center za duševno zdravje otrok in mladostnikov vzpostavil leta 2019, polna kadrovska zasedba v njem je bila vzpo- OB ROBU Kaj sporočate mladim? SIMONA ŠOLINIČ Alenka Virant, ravnateljica OŠ Ro- gatec (Foto: osebni arhiv) po njegovem premalo podpi- snikov, saj se med učitelji širi občutek nemoči. To se kaže v dodatnih stiskah med stro- kovnimi delavci šole. »V razredih so se in se bodo pojavljale težave. Poleg razre- dnika (ali učitelja), ki je pri- soten v razredu, je velikega pomena delo svetovalne služ- be in vodstva šole. V skrajnih primerih je nujna tudi pomoč zunanjih ustanov. Pri vodenju skupine je treba imeti precej- šnjo mero avtoritete, znanja in zaupanja. Šoli je bilo to odvze- to s pretiranimi predpisi in z neustreznimi nadzori. Ne gle- de na vsa svoja prizadevanja je lahko šola uspešna le, če v procesu reševanja problema na svojo stran pridobi starše. Na žalost imajo ti pogosto povsem svoj pogled na način reševanja težavne situacije,« ugotavlja ravnatelj in dodaja, da je napačno prepričanje, da bodo v šoli reševali in izboljše- vali odnose v družbi. Na podeželju manj težav Med podpisniki odprtega pisma je tudi ravnateljica OŠ Rogatec Alenka Virant, ki po- budo podpira, ker meni, da je pozitivno vzdušje v razredu in šoli v največji meri odvisno od odnosov. In to vpliva tudi na motivacijo za učenje in na učno uspešnost učencev. Na vprašanje, katere težave v odnosih so najbolj pogoste v šoli v Rogatcu, odgovarja, da te nastajajo predvsem zaradi pretirane nestrpnosti, nepri- pravljenosti, da bi počakali in odložili zadovoljitev na ka- snejši čas ter želje, da bi bili nekateri vedno prvi. »Učenci se ne znajo pogovarjati, na frustracijo se odzovejo z be- sednim ali nebesednim nasi- ljem.« Ravnateljica se strinja, da so v podeželskem okolju raz- mere nekoliko preprostejše. »Razredi so praviloma manj številni, zato so lažje obvla- dljivi, potreba po prestižno- sti je manj izražena, manj je nestrpnosti, povezane z družabnimi omrežji, ter na- rodnostno usmerjene nestr- pnosti.« Največja težava, s katero se srečujejo učitelji v razredu, je tudi po njenem nemoč pri »dokazovanju« neustrezne- ga vedenja, saj mnogi starši nimajo ali ne želijo videti re- alne slike o vedenju svojega otroka. Kot dodaja, se v šoli na srečo ne soočajo z zahtev- nejšimi stiskami učencev in učiteljev, v vsakem primeru pa so učencem odprta vrata šolske svetovalne službe, ki lahko nastopi v svetovalni vlogi ali v vlogi iskalca ustre- zne pomoči. jo in dodajajo, da so se še pred desetletjem učitelji ukvarjali predvsem s snovanjem za- nimivih učnih vsebin ter bili kot avtoriteta in pomembna odrasla oseba v življenjih otrok deležni spoštovanja pri starših, danes pa pogosto ni več tako. Namesto da bi se po- svetili poučevanju, se ob tem ukvarjajo z nepotrebno biro- kracijo, staršem pojasnjujejo, kakšna je njihova vloga, gasijo premnoge napete situacije ter mlade seznanjajo s pomenom pristnejših medosebnih odno- sov brez prisotnosti mobilnih naprav in zaslonov. »Opravlja- mo delo, ki močno presega našo stroko, zato je potreba po okrepitvi s supervizijsko po- močjo že nujna.« Potrebujejo strokovno oporo v obliki stal- ne in vsem v šolah dostopne psihoterapevtske supervizije ter številne okrepitve v šolskih svetovalnih službah. Poudarjajo, da učiteljske- ga poklica ne bodo rešile le višje plače, temveč tudi in predvsem ustrezna podpora na delovnem mestu, ponov- no vzpostavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter povrnitev zaupanja v strokovnost in pozabljene vrednote. stavljena predlani. Lani je bil ustanovljen še drugi tim z integracijo zunanjih speci- alističnih dejavnosti.« Toda čakalne dobe v zdravstve- nem domu, ki so za nekatere psihološke preglede tudi več kot 200 dni, staršem otroka, ki ima samomorilne misli ali težave s samopoškodova- njem, povedo veliko … Problem presega občino? Občina omenja svetovalna centra v Ljubljani in Maribo- ru, ki sprejemata otroke tudi iz drugih občin. »Zavedamo se, da se strokovnjaki vsem ne morejo posvetiti v takšni meri, kot bi bilo treba, hkra- ti menimo, da bi morala biti dejavnost svetovalnih cen- trov dostopna vsem prebival- cem. Prav zaradi slednjega je rešitev v javni mreži, ki je vzpostavljena in jo fi nancira ZZZS oziroma pristojno mi- nistrstvo, a jo je treba okre- piti. Z ZD Celje bomo skušali iskati rešitve v smislu okre- pitve timov. Menimo, da gre za problematiko, ki presega pristojnosti lokalne skupno- sti, v njeno reševanje bi se morala vključiti država in omogočiti dostopnost stori- tev ter zagotoviti kadrovske vire predvsem ob tem, da je v Sloveniji ključno pomanj- kanje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov,« pravijo v občini. Dodajajo še, da na podlagi javnih razpisov so- fi nancirajo vrsto nevladnih organizacij, katerih delo tudi posega na področje du- ševnega zdravja. Takšna pri- mera organizacij sta denimo Družinski inštitut Bližina in Posvet. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 50, 14. december 2023 NAŠA TEMA V šolah niso kos vedno bolj zahtevnim primerom psihosocialnih in vedenjskih težav Neučinkovit sistem pomoči mladostnikom Slovenske šole postajajo prostor, kjer se vedno izraziteje kažejo posledice razmer v družbi, pri čemer so pedagogi vedno bolj nemočni pri celostnem reševanju težav, saj te zahtevajo usklajeno sodelovanje staršev, šolske svetovalne službe, vodstva šol in zunanjih strokovnjakov. V Celju se je tako oblikovala pobuda za ustanovitev centra za duševno zdravje mladostnikov, ki jo je mestnemu svetu predstavila Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava. Številni slovenski ravnatelji, učitelji, svetovalni delavci in drugi zaposleni v osnovnih šolah so podpisali odprto pismo Iniciative za zdrave odnose v šolah, v katerem opozarjajo, da v šolah strmo naraščajo krute oblike med- vrstniškega nasilja, da je vedno manj empatije, da upada zbranost otrok, kar močno vpliva na učne sposobnosti, da otroci ne zmorejo oblikovati zdrave samopodobe … Vedno več je duševnih stisk med otroki in učitelji, zato menijo, da je treba okrepiti svetovalne službe ter psihoterapevtsko in psihološko podporo pedagoških delavcev. SIMONA ŠOLINIČ, TATJANA CVIRN Foto: Pixabay, Pexels Mladi pri iskanju pomoči pogosto niso slišani Mladi so pri iskanju pomoči, ko se znajdejo v duševni stiski, pogosto preslišani. Marsikdo jih ne jemlje resno, čeprav jasno izrazijo, da potrebujejo pomoč. Že v mnogo vedenjskih vzorcih mladih se skriva krik po pomoči. Družba bo morala še več govoriti o teh temah, pravi mag. psihologije Domen Kralj iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od leta 2017 je aktivno vključen v preventivni program za otroke in mladostnike To sem jaz. V svetovalnici skrbi za pripravo vsebin ter promocijo programa strokovni in širši javnosti. Slednja je pomagala mnogim mladim, ki se nanjo anonimno obračajo po pomoč. Kralj zelo dobro ve, kakšne stiske mlade najbolj pestijo. »Po epidemiji glede na izkušnje mladih opažamo, da je največ stisk zaradi duševnega zdravja, sledijo stiske zaradi odnosov v družini, šoli in zaradi telesnega in spolnega zdravja. Pri duševnem zdravju je največ hudih stisk zaradi samopoškodovanja, motenj hranjenja, depresi- je, anksioznosti, ogromno vprašanj mladih se v svetovalnici nanaša na samomorilne stiske. Podatki svetovalnice se skladajo s podatki zdra- vstvenih domov, kjer med mladimi, starimi od 15 do 19 let, zaznavajo največ odzivov na hud stres, prilagoditvene in anksiozne motnje ter epi- zode depresije. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju v Sloveniji je pokaza- la, da je bil vsak četrti mladostnik vsaj enkrat v zadnjih mesecih tudi žrtev trpinčenja v šoli. To je pomemben podatek, ki se ujema s tem, da se povečuje uporaba spleta in družbenih medijev. Omenili ste epidemijo. So ukrepi med njo naredili res toliko škode mladim? Pregovor pravi, da je po bitki lahko biti ge- neral. Zagotovo drži, da se posledice nekaterih takratnih ukrepov, predvsem z vidika izolacije mladih, odražajo zdaj. T oda takrat nismo vedeli, kako bo covid vplival na ljudi in kakšne bodo po- sledice. Težko je trditi, da je epidemija neposre- dni krivec, gre za preplet različnih dejavnikov. Duševne stiske so obstajale že prej, ob čemer se je povečala tudi uporaba digitalne tehnologije. Znajo mladi prepoznati, kdaj je čas za iska- nje pomoči? Se zaradi tehnologije, ki jim nudi anonimnost, morda prej obrnejo po pomoč? Da in ne. V spletni svetovalnici T o sem jaz za- znavamo, da je število vprašanj mladih na splo- šno v vseh letih podobno, se je pa v zadnjem letu povečalo število vprašanj zaradi najtežjih duševnih stisk. To nakazuje, da so mladostni- ki bolj osveščeni o tem, kaj sta anksioznost in depresija. Pojavlja pa se paradoks, kajti če mladi prepoznajo pri sebi kakšen simptom, si na nek način sami postavijo neko diagnozo, čeprav morda ne gre zanjo. Zato moramo biti previdni, kako pristopamo do mladih, kako jim neko stvar razložimo. Če mladi izrazijo svojo stisko, so čakal- ne dobe za pomoč zelo dolge. Kam takšno stanje vodi, če mladostnik pomoči ne dobi pravočasno? Stiske in strahovi, ki jih mladi doživljajo, so realni, a pomembno je vedeti, od kod izvirajo. V preteklosti ni bilo tako velikega poudarka na krepitvi duševnega zdravja. Leta 2018 je bila sprejeta prva resolucija nacionalnega progama duševnega zdravja v Sloveniji, ki do leta 2028 predvideva, da je ravno naslavljanje potreb na področju duševnega zdravja otrok in mlado- stnikov prednostna naloga. Zato po Sloveniji že nastajajo centri za duševno zdravje z multidi- sciplinarno ekipo strokovnja- kov, od logopedov, socialnih delavcev, medicinskih sester, kliničnih psihologov do psiho- logov. Res je, da so potrebe že danes velike, čakalne dobe so dolge tudi zaradi pomanjkanja strokovnjakov. Toda cilj je, da bi se mreže pomoči razširi- le, s tem bi se čakalne dobe skrajšale. Poleg centrov bosta potrebna tudi širše osveščanje in na sploh psihoedukacija ne le v zdravstvu, ampak tudi v šolstvu, sociali. V lokalnem okolju bodo te mreže pomoči »ujele« mladostnike pravoča- sno, še preden se srečajo z ogromno stisko. Vam mladi zaupajo, da kdaj pomoči ne dobijo, ko jo poiščejo? Da. Mladi pogosto zapišejo, ko omenjajo odnose, da niso slišani ali da so spregleda- ni. Ko jih vprašamo, ali so se kam že obrnili po pomoč, zapišejo, da jih nekateri celo ne jemljejo resno. Pri tem se pojavi zadržek, a hkrati je treba razumeti, da je še vedno priso- tna stigma, zaradi česar je nekomu še toliko težje poiskati pomoč pravočasno. Ko mladi iščejo pomoč, se pogosto obrnejo na strokovne delavce v šolah ali na starše. Znajo ti prepoznati, kdaj je nujno ukrepati? Šola je okolje, kjer je možno izvajati osve- ščanje in krepiti psihično odpornost mladih. Tu lahko šolska svetovalna služba odigra po- membno vlogo. Problem, ki nastane, je, da povsod ni zaposlenih psihologov. T o seveda ne pomeni, da šolska svetovalna služba ne dela dobro, ampak ob hitrem tempu življenja je treba duševno zdravje v šol- skih prostorih bolj naslavljati in psihologov v šolah primanj- kuje. Spodbujamo učitelje, da vedo, da so lahko oni tisti, ki vplivajo na krepitev socialnih in čustvenih veščin mladih, dejstvo pa je, da so učitelji in šolske svetovalne službe preobremenjeni. Želimo jih opolnomočiti na področju duševnega zdravja in razvija- nja spodbudnega in varnega učnega okolja, kajti v šolskem prostoru mora biti večji pou- darek na vsebinah s področja duševnega zdravja. A tudi starši ne smejo po- zabiti na svojo vlogo pri tem. Starši imajo izjemno vlogo v življenju mladih, še posebej v začetnem otroko- vem razvoju. Otroci morajo imeti občutek, da jih starši slišijo, da jim lahko povedo tudi stvari, ki so neprijetne. Živimo v informacijski dobi, kjer je tempo hiter, vedno več je nalog, ki jih tudi starši prevzemajo. V informacijski dobi je pogo- sto poudarek na svetu zunaj nas, na materialnih dobrinah. Če bomo želeli pravočasno odkrivati duševne stiske, bomo morali kot družba spre- meniti te vzorce delovanja. Morali bomo začeti komunicirati ne le o stvareh, ki so zunaj nas, ampak o tistih stvareh, ki so znotraj nas. In tu imajo starši ključno vlogo, da se tudi oni poču- tijo varno v odnosu z otroki, da se ne ustrašijo stisk otrok in da če prepoznajo, da otrok ni več tak, kot je bil, da pristopijo do njega, ga slišijo in se pogovorijo z njim. Mag. psihologije Domen Kralj iz NIJZ: »Ko se pojavi stiska in če starši opazijo, da ne zmorejo rešiti težave, naj poiščejo strokovno po- moč, prepoznajo vire pomoči, ki jih je v Sloveniji veliko, le prepoznani še niso med ljudmi.« (Foto: Maja Kosi) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 50, 14. december 2023 NAŠA TEMA Leto 2023 je leto duševnega zdrav- ja. Duševno zdravje je tudi univerzal- na človekova pravica. Sliši se lepo, a resničnost je vse prej kot to. Velikokrat odrasli »pametujemo«, kako mladi ne berejo. Predstavljaj- te si: mladostnik prebere članke o duševni stiski mladih. Morda celo tokratno osrednjo temo v tem časopisu, kdo ve. Toda kaj točno ta mladostnik prebere? Da mu šole sporočajo, da se duševne stiske mladih povečuje- jo, ni pa ustrezne pomoči, ker nimajo dovolj kadra. Zdravstvo mu sporoča, da sicer deluje, vendar so čakalne dobe takšne, da že človek zaradi njih zboli, ker mora na psihiatrično pomoč čakati mesece in mesece. Občine mu sporočajo, da se sicer zavedajo, da je duševnih stisk med mladimi veliko, vendar ni denarja, da bi mu še bolj pomagale. Mladim tudi država sporoča, da se zaveda pomena duševnega zdravja, vendar primanjkuje ljudi, ki bi jim lahko pomagali. Zdaj si predstavljajte, da ima isti mladostnik, ki v sebi kriči po pomoči, samomorilne misli. Kako se počuti? Odgovor na to vprašanje je hkrati odgovor, koliko je od- raslim v resnici mar za mlade v duševni stiski. Občutek nemoči učiteljev vedno večji Med podpisniki odprtega pisma so tudi nekateri rav- natelji in drugi zaposleni v šolah v regiji. Alenko Virant, ravnateljico OŠ Rogatec, in Marka Sajka, ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Laško, smo vprašali, zakaj podpi- rata omenjeno odprto pismo. Sajko pravi: »Mislim, da je treba jemati skrajno resno vsako pobudo, ki opozarja na duševne stiske učencev in tudi učiteljev. Prav je, da priznamo, da imamo te težave, in začne- mo odkrit pogovor o njihovem reševanju. Če je vlada 10. okto- bra letos ob dnevu duševnega zdravja mislila resno, ko je leto 2023 razglasila za slovensko leto duševnega zdravja, bi mo- rali biti v šolah že seznanjeni z ukrepi za reševanje teh težav. A običajno ne gre pri tem za nič konkretnega, ampak le za javne razpise za sofi nanciranje nekih programov in projektov. V šolah se zatika pri konkretnih težavah. Če imamo na primer učenca, ki potrebuje specia- listični pregled pri otroškem psihiatru, je čakalna doba za pregled praviloma nad 300 dni in še to z napotnico zelo hitro. Mislim, da si tak otrok zasluži obravnavo v razumnem roku, prav tako šola.« Ker ni ustreznih rešitev, imajo tudi podobne iniciative Marko Sajko: »Slovenska šola nujno potrebuje spremembe, ki bodo obrnile negativna gibanja, ki jih potrjujejo tudi rezultati mednarodnih raziskav glede znanja učencev. Dokler bomo rešitve iskali v zakonskih spremembah in nejasnih projektih, ne bo obrata v želeno smer.« Marko Sajko, ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško (Foto: osebni arhiv) Zahtevajo stalno strokovno pomoč V odprtem pismu so pe- dagogi, združeni v Inici- ativi za zdrave odnose v šolah, opozorili na pove- čanje duševnih stisk v šol- stvu tako pri otrocih kot pri učiteljih. V šolstvu se vedno bolj ukvarjajo z zahtevnimi pri- meri, ki jim sami niso kos, pri reševanju pa nimajo zadostne podpore. »Vedno bolj so vidne tudi psihološke posledice ko- ronskega obdobja in že druge generacije permisivno vzgoje- nih posameznikov,« ugotavlja- V odgovoru ministrstvo za vzgojo in izobraževanje navaja nekatere projekte in ukrepe, ki naj bi izboljšali razmere. Že v času med epidemijo in po njej se je v šolah dodatno zaposlilo približno 250 svetovalnih delavcev in od 1. septembra je to tudi sistemsko uveljavljeno. Ministrstvo je razpisalo štipendije za drugostopenjski študij specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedije in surdopedagogike, inkluzije v vzgoji in izobraževanju … Pomaga pri subvencijah za študij v programih za izpopol- njevanje s področja posebnih potreb in duševnega zdravja. Na voljo so tudi številna usposabljanja s teh področij. Napoveduje prenovo dela svetovalnih služb in uvedbo programa, po katerem se bodo nekateri svetovalni delavci usposobili in se dodatno izobrazili, da bodo lahko izvajali supervizijo za druge. Občina nima denarja Na duševne stiske mladih je na novembrski seji Me- stnega sveta Mestne občine Celje opozorila tudi svetnica Marijana Kolenko, tudi ravnateljica OŠ Lava. Kot je v pobudi omenila, v šolah opažajo povečano število ho- spitalizacij otrok zaradi duševnih stisk, več je samo- poškodovanja med šolarji, odklonska dejanja so vedno pogostejša. Posebej zaskrbljujoče je, da učitelji opažajo več poskusov samomora mladih. Kolenkova je zato pre- dlagala, da bi v Celju ustanovili mladinski svetovalni center, saj je nesprejemljivo, da morajo mladi čakati več mesecev na postopek obravnave ali se na obravnave voziti v Maribor ali Ljubljano. V svetovalnem centru vidi možnost, da bi takoj poma- gal mladim in odraslim, ki se pogosto ne zmorejo ali ne znajo odzvati primerno ob tovrstnih stiskah. Na naše vprašanje, ali in kdaj bi lah- ko bil tak svetovalni center ustanovljen v Celju, so nam na občini odgovorili, da bi za njegovo delovanje potre- bovali fi nančna sredstva, ki jih sami ne zmorejo zago- toviti. »ZD Celje je center za duševno zdravje otrok in mladostnikov vzpostavil leta 2019, polna kadrovska zasedba v njem je bila vzpo- OB ROBU Kaj sporočate mladim? SIMONA ŠOLINIČ Alenka Virant, ravnateljica OŠ Ro- gatec (Foto: osebni arhiv) po njegovem premalo podpi- snikov, saj se med učitelji širi občutek nemoči. To se kaže v dodatnih stiskah med stro- kovnimi delavci šole. »V razredih so se in se bodo pojavljale težave. Poleg razre- dnika (ali učitelja), ki je pri- soten v razredu, je velikega pomena delo svetovalne služ- be in vodstva šole. V skrajnih primerih je nujna tudi pomoč zunanjih ustanov. Pri vodenju skupine je treba imeti precej- šnjo mero avtoritete, znanja in zaupanja. Šoli je bilo to odvze- to s pretiranimi predpisi in z neustreznimi nadzori. Ne gle- de na vsa svoja prizadevanja je lahko šola uspešna le, če v procesu reševanja problema na svojo stran pridobi starše. Na žalost imajo ti pogosto povsem svoj pogled na način reševanja težavne situacije,« ugotavlja ravnatelj in dodaja, da je napačno prepričanje, da bodo v šoli reševali in izboljše- vali odnose v družbi. Na podeželju manj težav Med podpisniki odprtega pisma je tudi ravnateljica OŠ Rogatec Alenka Virant, ki po- budo podpira, ker meni, da je pozitivno vzdušje v razredu in šoli v največji meri odvisno od odnosov. In to vpliva tudi na motivacijo za učenje in na učno uspešnost učencev. Na vprašanje, katere težave v odnosih so najbolj pogoste v šoli v Rogatcu, odgovarja, da te nastajajo predvsem zaradi pretirane nestrpnosti, nepri- pravljenosti, da bi počakali in odložili zadovoljitev na ka- snejši čas ter želje, da bi bili nekateri vedno prvi. »Učenci se ne znajo pogovarjati, na frustracijo se odzovejo z be- sednim ali nebesednim nasi- ljem.« Ravnateljica se strinja, da so v podeželskem okolju raz- mere nekoliko preprostejše. »Razredi so praviloma manj številni, zato so lažje obvla- dljivi, potreba po prestižno- sti je manj izražena, manj je nestrpnosti, povezane z družabnimi omrežji, ter na- rodnostno usmerjene nestr- pnosti.« Največja težava, s katero se srečujejo učitelji v razredu, je tudi po njenem nemoč pri »dokazovanju« neustrezne- ga vedenja, saj mnogi starši nimajo ali ne želijo videti re- alne slike o vedenju svojega otroka. Kot dodaja, se v šoli na srečo ne soočajo z zahtev- nejšimi stiskami učencev in učiteljev, v vsakem primeru pa so učencem odprta vrata šolske svetovalne službe, ki lahko nastopi v svetovalni vlogi ali v vlogi iskalca ustre- zne pomoči. jo in dodajajo, da so se še pred desetletjem učitelji ukvarjali predvsem s snovanjem za- nimivih učnih vsebin ter bili kot avtoriteta in pomembna odrasla oseba v življenjih otrok deležni spoštovanja pri starših, danes pa pogosto ni več tako. Namesto da bi se po- svetili poučevanju, se ob tem ukvarjajo z nepotrebno biro- kracijo, staršem pojasnjujejo, kakšna je njihova vloga, gasijo premnoge napete situacije ter mlade seznanjajo s pomenom pristnejših medosebnih odno- sov brez prisotnosti mobilnih naprav in zaslonov. »Opravlja- mo delo, ki močno presega našo stroko, zato je potreba po okrepitvi s supervizijsko po- močjo že nujna.« Potrebujejo strokovno oporo v obliki stal- ne in vsem v šolah dostopne psihoterapevtske supervizije ter številne okrepitve v šolskih svetovalnih službah. Poudarjajo, da učiteljske- ga poklica ne bodo rešile le višje plače, temveč tudi in predvsem ustrezna podpora na delovnem mestu, ponov- no vzpostavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter povrnitev zaupanja v strokovnost in pozabljene vrednote. stavljena predlani. Lani je bil ustanovljen še drugi tim z integracijo zunanjih speci- alističnih dejavnosti.« Toda čakalne dobe v zdravstve- nem domu, ki so za nekatere psihološke preglede tudi več kot 200 dni, staršem otroka, ki ima samomorilne misli ali težave s samopoškodova- njem, povedo veliko … Problem presega občino? Občina omenja svetovalna centra v Ljubljani in Maribo- ru, ki sprejemata otroke tudi iz drugih občin. »Zavedamo se, da se strokovnjaki vsem ne morejo posvetiti v takšni meri, kot bi bilo treba, hkra- ti menimo, da bi morala biti dejavnost svetovalnih cen- trov dostopna vsem prebival- cem. Prav zaradi slednjega je rešitev v javni mreži, ki je vzpostavljena in jo fi nancira ZZZS oziroma pristojno mi- nistrstvo, a jo je treba okre- piti. Z ZD Celje bomo skušali iskati rešitve v smislu okre- pitve timov. Menimo, da gre za problematiko, ki presega pristojnosti lokalne skupno- sti, v njeno reševanje bi se morala vključiti država in omogočiti dostopnost stori- tev ter zagotoviti kadrovske vire predvsem ob tem, da je v Sloveniji ključno pomanj- kanje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov,« pravijo v občini. Dodajajo še, da na podlagi javnih razpisov so- fi nancirajo vrsto nevladnih organizacij, katerih delo tudi posega na področje du- ševnega zdravja. Takšna pri- mera organizacij sta denimo Družinski inštitut Bližina in Posvet. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 50, 14. december 2023 KRONIKA Pokanje se je že začelo … Ali bo december minil brez poškodb? Poki petard na Celjskem že »oznanjajo«, da smo v času kršenja številnih predpisov, ko je govora o uporabi piroteh- nike. Številna opozorila, da pirotehnika trga roke, uničuje vid ter povzroča hudo invalidnost, več kot očitno ne zale- žejo. Največ poškodovanih zaradi pirotehnike je v aktivni delovni dobi, kar 80 odstotkov poškodovanih je namreč starih od 21 do 30 let. Celjska policija je lani zasegla kar 410 kosov prepovedane pirotehnike, pri tem so kriminali- sti uvedli postopek zoper 16 mladoletnikov in izdali dve odločbi zoper dve polnoletni osebi. Med drugim so celjski poli- cisti lani obravnavali mlajšega mladoletnika, ki je v priso- tnosti sovrstnikov uporabljal petarde, od katerih je ena ek- splodirala mladoletniku v bli- žini očesa in ga poškodovala. »Zabeležili smo tudi nekaj pri- merov poškodovanj predmetov s pirotehniko. V teh primerih se zgodi, da se deli predmeta, v katerega je bila odvržena, z veliko hitrostjo razpršijo v prostor in lahko prav tako po- škodujejo ljudi, zaradi česar pride do res hudih posledic,« sporočajo s celjske policije. Vsa ta leta odmeva tudi primer s šentjurskega območja, kjer je mladenič zaradi pirotehnič- nega izdelka ostal brez obeh rok. Tudi zdravniki že ves de- cember javnosti sporočajo, da zaradi pirotehnike prihaja do hudih poškodb rok, obraza in oči. V večini primerov gre za tako imenovane visokoener- getske poškodbe, kot se doga- jajo na vojnih prizoriščih, saj gre za globoke poškodbe tkiv in živcev, kar vse vodi v dolgo- trajne posledice in zdravljenje. Kot je lani za Novi tednik dejal eden od celjskih kirurgov: »Ni ga zdravnika, ki bi lahko povr- nil stanje v predhodno ob tako hudih poškodbah.« Največ naj- hujših poškodb se zgodi zara- di uporabe pirotehnike, ki jo posamezniki kupijo na črnem trgu, ali zaradi pirotehničnih izdelkov, ki so predelani. »Ti izdelki večinoma niso testira- ni, vprašljivi so tudi materiali, iz katerih so narejeni,« pravijo na policiji. Ogrožanje živali Znano je, da poki ne ogroža- jo samo tistih, ki uporabljajo pirotehniko, ali tistih, ki so v njihovi bližini. Ogrožene so tudi živali. Decembra je največ pobegov domačih ži- vali, predvsem psov. Pokanje živalim povzroča ogromen stres, zato veterinarji že sve- tujejo vsem lastnikom živali, naj poskrbijo zanje tako, da bo pokanje čim manj mote- če. Kako brezvestni so neka- teri, kaže to, da marsikdo, ki ima tudi sam žival, uporablja pirotehniko. Slednja je nevarna tudi v strnjenih naseljih, saj njeni delci padajo po hišah, zara- di česar decembra marsikje zagorijo celo stanovanjske hiše. Na celjsko policijo smo zato naslovili vprašanje, ali lahko denimo lastnik hiše, ki na svojem zemljišču naj- de ostanke pirotehnike, za- radi povzročitve nevarnosti ovadi sosede, ki so pokali v neposredni bližini. »Če pri- de do neposrednega ogroža- nja življenja ali premoženja zaradi neprimerne uporabe pirotehnike, lahko osebo ka- zensko ovadimo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevar- nosti. Če kdo najde ostanke pirotehnike na svojem dvo- rišču, sicer še ne moremo Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je fizičnim osebam sicer dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Uporaba drugih pirotehničnih izdelkov (kot so rakete, fontane, baterije, pirotehnične vžigalice, čudežne svečke, tortne fontane, čmrlji …) je dovoljena celo leto. Pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavna značilnost je pok, ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih pro- storih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za po- tniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (gre predvsem za petarde različnih oblik in moči), je prepo- vedana. Prav tako so prepovedane lastna izdelava piro- tehničnih sredstev in predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanega učinka oziroma njihova preprodaja, prepovedana je tudi posest takšnih izdelkov. Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju z omejitvami pomenijo prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Pri tem po- licija izdelek tudi zaseže. Izdelkov kategorije P1, T1 in baterij ter kombinacij kategorije od 3 do 1000 gramov neto mase eksploziv- nih snovi in fontan kategorije od 3 do 750 gramov neto mase eksplozivnih snovi ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Prepovedane so predelava, uporaba v drugih predme- tih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Zaradi kršitev določil lahko policija posamezniku iz- reče globo od 400 do 1.200 evrov, pirotehnične izdelke pa zaseže, četudi niso njegova last. Začetnica ostala brez dovoljenja Policisti Postaje prometne policije Celje so minulo ne- deljo izvajali meritve hitrosti v Trnovcu, to je na območju Policijske postaje Šentjur, kjer je hitrost vožnje omejena na 50 km/h. Okoli 13. ure so ustavili voznico osebnega vozila – voznico začetnico, ki je naselju vozila s hitrostjo kar 105 km/h. Voznici so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in ji pre- povedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi omenjenega prekrška bodo zoper njo podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Za prekršek sta predpisana prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena za vse kategorije motornih vozil, ki jih poseduje voznica, in globa v višini 750 evrov. Isti dan so med nadzorom prometa v Celju, prav tako na cesti, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, poskušali ustaviti voznika avtomobila, ki je vozil s hitrostjo 72 km/h, toda ni upošteval znakov policista in je odpeljal dalje. Policista sta zapeljala za njim in ga ustavila nekoliko kasneje. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel 0,61 miligrama alko- hola v litru izdihanega zraka. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi prekora- čene hitrosti, neupoštevanja znakov policista ter vožnje pod vplivom alkohola bo zoper voznika podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Za omenjene kršitve je predpisana globa 1.200 evrov. Roparja pretepla mladoletnika Policisti iščejo roparja, ki sta konec preteklega tedna v Pre- šernovi ulici v Velenju pretepla mladoletnega fanta. Po do zdaj znanih podatkih sta zamaskirana moška, ki sta bila oblečena v črna oblačila, pristopila do mladoletnika in od njega zahtevala denar. Neznanca sta fanta, ki pri sebi ni imel denarja, podrla na tla, ga pretepla in lažje poškodovala. Ko je napadeni začel kričati, sta storilca pobegnila. V omenjenem primeru policisti zbirajo obvestila o sumu kaznivega dejanja ropa. Ukradel šest kovancev, škoda visoka Te dni je bilo na pokopališčih na Celjskem več primerov ta- tvin iz svečomatov. Tatovi so jih poškodovali na pokopališčih v Slovenskih Konjicah, Zrečah in Ločah. Neznanci so ukradli za približno 100 evrov gotovine, skoraj za tisoč evrov pa so povzročili škode samo s poškodovanjem naprave. Podobno se je zgodilo tudi na pokopališču v Rimskih Toplicah, kjer je storilec ukradel šest evrskih kovancev, s poškodovanjem svečomata pa povzročil za približno 500 evrov škode. Vloma v svečomate policisti preiskujejo tudi na pokopališčih Laško in Vrhovo. Policija že izvaja poostren nadzor nad prodajo in uporabo pirotehnike. Cobra. Eden najnevarnejših pirotehničnih izdelkov. govoriti o vseh elementih navedenega kaznivega de- janja, saj je treba preveriti vse okoliščine. Če nevar- nost potrdimo, seveda gre za sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splo- šne nevarnosti.« Ob vede- nju, da bi lahko pirotehnika povzročila požar, policija najverjetneje mimo tega podatka pri preiskavi ne bi mogla ravnodušno. Foto: PUC Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 50, 14. december 2023 ŠPORT Metod Klemenc (1934–2023) V starosti 89 let je preminil Metod Klemenc, dolgoletni športni delavec in pedagog, ki je leta 1968 v Celju organi- ziral prve mednarodne igre šolarjev. Takrat je sodelovalo devet mest. Sčasoma so igre prerasle v organizacijo svetovnih razsežnosti. Udeležujejo se jih mladi iz celega sveta. Klemenc je deloval kot profesor športne vzgoje, bil je tudi teniški trener. Leta 1998 je prejel Bloudkovo pri- znanje za življenjsko delo. Njegovi mlajši somišljeniki želijo igre ob 60. obletnici gostiti v Celju. DŠ Z vrha skupine v drugi del Košarkarice Cinkarne so nadaljevale niz neporaženosti v 1. slovenski ligi. V soboto so bile v Mariboru boljše od domačink za 26 točk. Najbolj koristna igralka tekme je bila Sophia Gbemuotor. Danes (17 .00) bodo varovanke trenerja Damirja Grgića v svoji dvorani v ligi Waba pričakale ekipo Lavovi iz Brčkega. Prej- šnji teden so se z zmago vrnile iz Banja Luke, v sredo bodo odpotovale v Beograd k Partizanu in skušale doseči še deseto zmago ter v drugi del prenesti vse možne točke. DŠ Čujež trikrat drugi Plavalni miting Mišov memorial v Ljubljani je štel tudi za razvojni pokal PZS. Nastopili so predstavniki 21 slovenskih klubov in enega srbskega. Plavalcev iz celjskega Neptuna je bilo dvajset. Miha Čujež iz 1. ekipe je v kategoriji dečkov osvojil tri druga mesta. Iz 3. ekipe sta bila druga Mark Kokol Svenšek in Veronika Lesjak, tretji je bil Ante Jakša Marić. Norme za nastop na državnem prvenstvu je izpolnilo veliko predstavnikov 2. in 3. ekipe. DŠ Komerički zmagal na Madžarskem V Budimpešti je bil 31. pokal Santa Claus za hitrostne drsalce na kratke proge. Nastopili so štirje tekmovalci DK Celje. Prvo mesto je med člani in mladinci osvojil Tibor Komerički. V isti konkurenci je bil Vid Gal tretji. Dina Špan je zasedla šesto mesto med mladinkami. Zoja Felicijan je v svoji starostni kategoriji pri- stala na 26. mestu. DŠ NA KRATKO Prepričljiva prednost celjskih nogometašev na vrhu lestvice 1. SNL Krznar se ni opekel z Aluminijem kot Riera Nogometaši so zakorakali v drugo polovico tekmova- nja v 1. slovenski ligi. Celja- ni so imeli na vrhu lestvice pred včerajšnjo zaostalo tekmo (doma s Koprom) sedem točk prednosti pred Olimpijo. DEAN ŠUSTER Celje je v Kidričevem vodilo s 3 : 0. Pomembne le točke Strelci so bili Gregor Bajde, Damjan Vuklišević in Mark Zabukovnik, ki mu je uspel zelo natančen strel s precejšnje razdalje: » T o se je zgodilo v pra- vem trenutku. Zmagovalec je bil odločen. Priložnost, ki se mi je ponudila, sem pač izkoristil.« O razmerah je mlad, marljiv in bojevit vezist dodal: »Igrišče je bilo zelo mehko, težko je bilo igrati v drugem polčasu. Pomembno je, da smo osvojili tri točke in da smo nadaljevali zmagovalni niz.« Nekdanji tre- ner Celja Albert Riera je proti Aluminiju osvojil eno od šestih možnih točk. Bajde kot primer Novi trener Damir Krznar, v katerega mnogi ljubitelji no- gometa na Celjskem še vedno dvomijo, je s celjsko ekipo vzel celoten plen: »Aluminij nam je že odvzel pet točk. To je bil za nas dodaten motiv. Pomembno je, da zbiramo točke in poveču- Izidi 19. kroga 1. SNL: Alu- minij – Celje 1 : 3, Bravo – Rogaška 3 : 2 (Slatinčani so vodili z 2 : 1), Koper – Olim- pija 2 : 4 (Ljubljančani so povedli s 4 : 0), Mura – Dom- žale 1 : 0 in Kalcer Radomlje – Maribor 2 : 2 (vijoličasti so zapravili prednost 2 : 0, Radomljani so z igralcem več imeli celo priložnost za zmago). Izidi 18. kroga: Kalcer Radomlje – Celje 0 : 4, Aluminij – Domžale 0 : 5, Koper – Maribor 3 : 3, Mura – Rogaška 3 : 1 in Olimpija – Bravo 1 : 1. Pri strelih sta bila učinkovita tako Gregor Bajde (v skoku) kot tudi Mark Zabukovnik (levo). jemo prednost pred zasledoval- ci. Osredotočeni smo le nase. Verjamem, da smo na pravi poti.« Krznar ni mogel ra- čunati na pomoč napadalca Edmilsona: »Gregor Bajde se je izvrstno znašel. Izko- ristil je priložnost, ki se mu je ponudila. Igralcem pra- vim, da niti za trenutek ne smejo popustiti, tudi če so trideseti na seznamu. Ni- koli ne veš, kdaj bo prišlo tvojih pet minut. A da teh pet minut izkoristiš, moraš delati cel teden, cel mesec in celo leto.« Zaključno le- tošnje dejanje bo v nedeljo z Muro. Foto: Andraž Purg LESTVICA 1. SNL CELJE 18 14 2 2 41:13 44 OLIMPIJA 19 11 4 4 38:25 37 KOPER 18 8 6 4 31:23 30 MARIBOR 19 8 5 6 30:23 29 BRAVO 19 8 5 6 27:26 29 MURA 19 7 4 8 21:27 25 DOMŽALE 19 7 2 10 29:28 23 KALCER 19 4 5 10 18:32 17 ALUMINIJ 18 4 3 11 20:34 15 ROGAŠKA 18 3 2 13 15:39 11 Pred letom je Celjan Tim Mastnak na izjemen način začel novo sezono v alp- skem deskanju. Na uvodni tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v nemškem Winterbergu je osvojil drugo mesto. Tim ter Rok Marguč in Gloria Kotnik bodo prvič v novi sezoni nastopili danes v Carezzi, v soboto bo še vele- slalom v Cortini d´Ampezzo. »Na ledenikih sem trenirala v Avstriji in Italiji. Drugi sklop priprav je minil v Dolomitih, kjer se bo tudi začela sezo- na. Kaj je novega? Zamenjala sem desko, zdaj imam druge- ga proizvajalca. Morala sem poskusiti nekaj novega. Mor- da tvegam, a brez tega ne gre. Pred sezono sem si zastavila visoke cilje, a jih, kot ste že vajeni, ne bom obelodanila. Veselim se začetka sezone,« je povedala Velenjčanka iz Celja Gloria Kotnik, nosilka bronaste olimpijske medalje. »Zadnjih 14 dni je bilo zame zelo napornih. Najprej so se pojavile močne boleči- ne v hrbtenici. Zdaj je že bo- lje. Toda vmes sem se okužil s covidom-19. Potem sem le počasi okreval. Komaj sem nadaljeval z zmerno vad- bo. Upam, da bom ta teden sploh lahko tekmoval. Dol- go sem bil zelo zadovoljen, v zadnjih dveh tednih pa se je vse spremenilo,« je dejal Rok Marguč, svetovni prvak pred desetletjem. Že nekaj zadnjih sezon največ pričakujemo od Tima Mastnaka, ki si želi, da bi bil še bolj stanoviten. »Jesen je bila zelo pestra. Najprej so bili pogoji v Zermattu do- bri. Potem je nastopilo lepo vremensko obdobje, ki je bilo za nas, alpske deskarje, katastrofalno. V švicarskem Saas-Feeju sem imel najslab- ši trening doslej.« Nato se je z očetom za mesec odpravil na Švedsko. »To je bil zadetek v polno. Švedska me je rešila. Dobro sem pripravljen. Že- lim si čim manj slabših ob- dobij v sezoni. Če se jim bom izognil, se bom lahko zelo vi- soko uvrstil v skupnem se- števku,« je dodal olimpijski podprvak. DŠ Gloria Kotnik z novo desko Covid-19, menjava deske, rešilna Švedska Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 50, 14. december 2023 ŠPORT Pogovor s predsednikom RK Celje Pivovarna Laško Gregorjem Planteuom »Mitja Janc je pritegnil pozornost številnih klubov« Celjan Gregor Planteu je bil direktor Celja Pivovarne Laško med letoma 2013 in 2017, od lanskega januarja z upravnim odborom kluba in direktorjem Miroslavom Be- nickyjem krmari celjsko rokometno barko. Spregovoril je o zadnjih spremembah v članskem moštvu in o njegovi prihodnosti. DEAN ŠUSTER Toda najprej nas je zani- malo, kje je bil 21. decem- bra 2003, ko je knežje mesto gostilo nepozabno povratno tekmo osmine finala lige prvakov proti Ademarju iz španskega Leona. »Bil sem v novi celjski dvorani, star sem bil 28 let. Sedel sem v zgor- njem delu tribune za golom. Komaj sem si uspel zagoto- viti vstopnico, čeprav so bile brezplačne. Prejšnja leta sem redno spremljal tudi tekme v dvorani Golovec. Poznal sem Sašo Lešek, ki je že takrat de- lala v klubu in sem jo večkrat prosil, da mi je omogočila nakup vstopnic. Čar Golovca je bilo tudi to, da sedeži niso bili oštevilčeni. Vrata dvorane so odprli dve uri pred tekmo in moral si pohiteti, da si na- šel primerno sedišče. Zdi se mi, da smo se tam skoraj vsi poznali. V dvorani Zlatorog sem to pogrešal, na začetku se mi je zdelo vse skupaj ne- osebno. Kasneje se je to seve- da izboljšalo in v šampionski »Zavedamo se, da danes odlične finančne pogoje lahko ponudijo ne le ekipe iz evropskega vrha, ampak tudi številne druge. Krog teh ekip se širi in igralci imajo več možnosti unovčiti svoje dobre predstave, da pridejo do boljših finančnih pogojev.« »Liga prvakov je najvišje klubsko tekmovanje, kjer igralci pridobivajo ogromno izkušenj. To je zelo pomembno za vse te mlade igralce in če se imaš možnost kosati z najboljšimi, tega ne odkloniš.« »Moramo se zavedati, da je Celje mesto v državi z dvema milijonoma prebivalcev in vsak sponzor, predvsem tuji, najprej naredi analizo trga in ta je majhen. Preprosto – številk se ne da pretentati.« »Ljudje, ki so tedaj odločali in so imeli moč in vzvode, so se združili in vložili vso energijo in sredstva, ki so jih imeli na voljo. Uspelo jim je, šli so do konca, kot pravimo.« sezoni se je kakovost vzdušja le še stopnjevala.« Po neuradnih podatkih naj bi tedaj imelo nekaj igralcev letne prejemke približno enake, kot je zdaj vložek glavnega pokrovite- lja. To je kar težko razumeti, kajne? To težko komentiram, tudi zato, ker ne vem, kakšne plače so tedaj imeli igralci. Bili so drugi časi. Ljudje, ki so tedaj odločali in so imeli moč in vzvode, so se združili in vložili vso energijo in sred- stva, ki so jih imeli na voljo. Uspelo jim je, šli so do konca, kot pravimo. Z zlatimi črkami bodo zapisani v zgodovino celjskega in slovenskega ro- kometa in športa nasploh pri nas. Trenutno tega ni. Zdaj te moči nimamo, morda tudi ni prave pripravljenosti. Tekme- ci so daleč pred nami. Tega zaostanka še nekaj časa ne bo možno nadoknaditi. Bi sprejeli prihod tujega vlagatelja, kajti očitno je trenutno finančni dotok glavnega in drugih pokro- viteljev prenizek za višje dosežke, ko je vprašljiv tudi naslov državnega prvaka? V Rokometnem klubu Ce- lje Pivovarna Laško se ves čas ukvarjamo s to problematiko, ki je ena ključnih za nadalj- njo dolgoročno raven prve ekipe. Mladinski pogon bo s pomočjo staršev, lokalnega okolja in predanih posame- znikov vedno deloval. Iska- nje sponzorjev ni omejeno zgolj na Slovenijo, ampak iščemo tudi v tujini. To je vsekakor velik izziv. Moramo se zavedati, da je Celje mesto v državi z dvema milijonoma prebivalcev in vsak sponzor, predvsem tuji, najprej naredi analizo trga in ta je majhen. Preprosto – številk se ne da pretentati. Če se račun ne iz- ide, je zelo težko prepričati nekoga ne glede na uspešno zgodovino, ime in infrastruk- turo, ki jo klub predstavlja. Gre torej za zelo zahtevno nalogo, s katero se bomo še naprej zelo dejavno ukvarja- li. Lahko pa gledamo na to vprašanje še malo drugače. Uspeh ni zagotovljen samo z denarjem. V Evropi lahko vidimo kar nekaj klubov, ki zelo veliko vlagajo v igralski kader, a potem ni želenega rezultata na parketu. Torej dvig sponzorskega denarja, ki je potem namenjen za igralce prve ekipe, ni zago- tovilo za uspeh. Pri nas mora biti glavni imenovalec tega, kar počnemo, da je klub stabilen, da še naprej dela odlično z mladimi igralci, ki bodo nosilci prve ekipe in morebiti nosilci slovenske reprezentance. Seveda želi- mo biti v vrhu slovenskega in evropskega rokometa, že- limo osvajati naslove, a mora biti vse prilagojeno dolgoroč- ni vzdržnosti, da se klub ne zadolžuje, da je likviden in stabilen za nove generacije, ki prihajajo iz mladinskih vrst. Odgovornost je širša. Prav to ste poudarili, ko ste prevzeli vodilni položaj. Kako vam gre? Izplačali smo zaostale, ju- nijske plače. Privabili smo nekdanjega evropskega klubskega prvaka Gregorja Lorgerja, ki je trener vratar- jev mlajših selekcij. Slavko Ivezič svetuje strokovnemu štabu kadetskih selekcij. Te sta zdaj dve, ena v 1. in druga v 2. slovenski ligi. Kaj pravite na govorice, da nima smisla sodelovati v ligi prvakov, če klub do- življa zgolj poraze, ko je obenem jasno, da je kljub vsemu precej konkurenčen in igralci nabirajo dragoce- ne izkušnje? Če tekmovanje omogoča in ponuja možnost, da je slo- venski predstavnik zraven, je to nekaj, kar je smiselno izkoristiti. Liga prvakov je najvišje klubsko tekmova- nje, kjer igralci pridobivajo ogromno izkušenj. To je zelo pomembno za vse te mlade igralce in če se imaš možnost kosati z najboljšimi, tega ne odkloniš. Dokler bo ta mo- žnost obstajala, ali neposre- dno z uvrstitvijo v državnem prvenstvu ali s povabilom, jo je smiselno izkoristiti. To ve- lja za vse slovenske klube, ki imajo možnost nastopanja v evropskih tekmovanjih, in si- cer da to možnost izkoristijo in s tem ohranjajo Slovenijo v stiku z evropskim vrhom. Kako v Celju zadržati Mi- tjo Janca? Mitja Janc ima veljavno pogodbo tudi za naslednjo sezono, za 2024/25. V klubu se zavedamo, da je z odlični- mi predstavami v tej sezoni pritegnil pozornost številnih klubov. Gre pa še vedno za zelo mladega igralca. Naše prepričanje je, da je za Mitjo v tem trenutku najbolje, da nadaljuje športno pot v Celju, se kakovostno razvija v do- mačem okolju in se še bolje pripravi za odhod v tujino, kjer bo lahko takoj prevzel položaj nosilca igre. Z Mitjo se bomo v naslednjih tednih pogovorili o načrtih, naša želja je podaljšanje pogodbe. Kako je z drugimi mladi- mi igralci? V klubu je kar nekaj zelo obetavnih mladih igralcev, ki imajo veljavne pogodbe še vsaj za naslednjo sezo- no, večina pa vsaj še za dve sezoni. V Celju imajo najboljše pogoje, da z do- brim delom napredujejo in se razvijajo ter hkrati s po- gumnimi predstavami v ligi prvakov opozarjajo nase. Kar zadeva Maia Marguča, je po dobrih predstavah na tekmah lige prvakov takoj postal zanimiv za številne tuje klube. Mai je zelo mlad fant, ima komaj 17 let, še obiskuje srednjo šolo in je zelo pomembno, da bo v na- slednjih letih v pravem oko- lju razvijal svoj razkošen talent. Mai in njegovi starši se tega dobro zavedajo, zato smo hitro našli skupen je- zik in podpisali dolgoročno pogodbo, do konca sezone 2027/28. Ta in prej omenje- ni primeri so pokazatelj, da v klubu z mladimi igralci delamo dobro in da imajo v Celju vse, kar je potrebno za njihov razvoj in pripravo za uspešno mednarodno ter reprezentančno kariero. In kako je z vašimi izku- šenejšimi rokometaši? Ta sezona je za Anteja Ivankovića tretja v celjskem dresu, postal je eden od no- silcev igre in v tej sezoni so pričakovanja glede njegovih predstav najvišja. Ta sezona pa je tudi njegova zadnja, saj bo po njej odšel v tujino. Kar zadeva Stefana Žabića in Tadeja Mazeja, ki sta v teh letih prav tako postala nosilca igre in državna re- prezentanta, bo več znano v prihodnjih tednih. Odločitev glede podaljšanja bomo spre- jeli s stroko, opravili bomo pogovore s trenersko ekipo, se usedli z igralci in videli, kako naprej. Čeprav Mitja Janc igra kar naenkrat odlično, je bila iz- guba Tilna Strmljana (po že napovedanem odhodu Ale- ksa Vlaha) hud udarec. Bi se ga dalo preprečiti? Vsak odhod igralcev, še po- sebej tistih, ki so bili nosilci igre, predstavlja izziv. Je pa to realnost rokometnega trga in tudi trgov v drugih športih. V nekem trenutku pridejo igral- ci v položaj, ko so zaradi do- brih predstav deležni zanima- nja drugih klubov. Zavedamo se, da danes odlične finančne pogoje lahko ponudijo ne le ekipe iz evropskega vrha, am- pak tudi številne druge. Krog teh ekip se širi in igralci imajo več možnosti unovčiti svoje dobre predstave, da pridejo do boljših finančnih pogojev. Na odgovor, ali bi se to dalo preprečiti, lahko odgovorimo z da. V teoriji bi se dalo vsa- kega igralca zadržati in mu ponuditi želen znesek, a v praksi je to nemogoče. Za- vedamo se svojih omejitev in ne dajemo igralcem obljub, ki jih ne moremo izpolniti. Osredotočamo se na igral- ce, ki so v skladu z našimi zmožnostmi in pogoji, ki jih lahko zagotovimo. Predvsem moramo skrbeti, da imamo v ozadju mlade, nadarjene, obetavne igralce, ki lahko v primeru odhoda katerega- koli od nosilcev izkoristijo ponujeno priložnost in tako napredujejo. Gregor Planteu (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 50, 14. december 2023 ŠPORT Deset tekem v ligi prvakov in deset porazov, to je iz- kupiček rokometašev Celja Pivovarne Laško. Prejšnji teden so v Kataloniji izgubili z Barcelono z 39 : 30. V drugem polčasu so bili slabši le za en gol. Še bolj so bili oslabljeni kot na prejšnjih tekmah; poleg Žige Mlakarja, Gala Gaberška in Leona Gregoriča je trener Alem Toskić pogrešal še Maia Marguča. DEAN ŠUSTER Zdesetkano celjsko moštvo ne popušča v boju za naslov državnega prvaka Slovo od navijačev v svoji dvorani v tem letu A vse je za nekaj dobro, na le- vem krilu je dobil večjo prilo- žnost Filip Rakita, ki je bil kar poldrugo leto odsoten z igrišč zaradi neugodne poškodbe ko- lena. Petkrat je zatresel mrežo gostov: »V postavi sem bil že proti Wisli, prvi gol po vrnitvi na igrišča v ligi prvakov pa sem dosegel v Barceloni. Igral sem tudi proti Slovanu. Vesel sem, da lahko pomagam ekipi. Pred novim letom sta pred nami še dve tekmi v gosteh. Pričaku- jem dve zmagi in nato odhod na zaslužene počitnice.« Izogniti se tveganju Trener Alem Toskić ima še vedno precej težav s sestavlja- njem ekipe zaradi zdravstvenih težav: »Zelo dolgo smo potovali iz Barcelone do Celja, nato smo opravili le en trening. Utruje- nost se je poznala, čeprav je bilo očitno, da so naši fantje ustrezno začeli tekmo. V prvem polčasu smo imeli precej smo- le, odbite žoge so letele proti nasprotnikom. Sploh ne vem, kako smo dobili nekaj golov. Na srečo smo v napadu imeli do- volj idej in smo vse reševali brez težav. V drugem polčasu smo ponovno prikazali veliko želje, igra pa spet ni bila na povsem želeni ravni.« Na srečo je po rdečem kartonu na levem krilu Rakita uspešno zamenjal Ma- zeja. »Tadej mi je dejal, da sta ga sodnika povsem neustrezno kaznovala. Priložnost je dobil ›Fičo‹ in jo je izkoristil. A mo- ramo paziti nanj. Če bo le mo- žno, ne bo igral veliko. Moramo se izogniti vsem tveganjem. V prvi polovici naslednjega leta od njega pričakujem veliko,« je zahteven Toskić. Najboljši strelec Celja je bil Tim Cokan z osmimi goli. Na vrhu lestvice ima Trimo 22 točk, Gorenje in Celje pa po eno manj. Foto: Andraž Purg Želijo tudi v Pariz Šele po zadnjem dnevu drugega dela svetovnega prvenstva za rokometašice v Skandinaviji je bila znana končna uvr- stitev Slovenije, ki je zasedla 11. mesto. Obenem so znane tudi njene tekmice v olimpijskih kvalifi kacijah. V boju za Pariz bodo to reprezentanca Paragvaja ter četrta in peta ekipa s SP, ki še nista uvrščeni na igre. Naša izbrana vrsta je v zadnji tekmi v Tron- dheimu premagala Avstrijo z 32: 27, s čimer je osvojila tretje mesto v svoji skupini. Že pred tekmo je bilo jasno, da si je zagotovila tudi kvalifi kacije za OI. Svoj delež so dodale tudi Celjanke. Alja Varagić je skupno dosegla 27 golov, Nataša Ljepoja 24, Ema Marković 3. Kvalifi kacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah bo med 11. in 14. aprilom. DŠ Po tekmi z Ormožem so se v posebnem klubskem prostoru zbrali igralci, strokovno vodstvo in nekateri vodilni možje kluba. Poškodovani kapetan Žiga Mlakar se je za podporo zahvalil še zlasti Florijanom in jim zaželel prijetne praznike. Celjska navijaška skupi- na bo kmalu slavila 30. obletnico obstoja. Poki se poslavlja. A ne dobesedno. Maskota celjskega kluba bo seveda ostala, a počasi jo bo slekel Daniel Džumić. Vrsto let je nosil tudi maskoto NK Celje in tudi od Grofka se bo počasi ločil. »Fičo« spet kot ferrari Celjski rokometaši so se od svojih navijačev v tem letu po- slovili v nedeljo, ko so gostili ekipo Ormoža, ki je bil do 12. kroga četrti na lestvici, takoj za »pivovarji«. Čeprav gostite- lji niso imeli lahkega dela, po drugi strani tudi derbija, kar je napovedovalo stanje na lestvi- ci, ni bilo (34: 27). Še največ razburjenja sta povzročila so- dnika Žibret in T eršek. Že v 10. minuti sta povsem neupraviče- no pokazala rdeč karton Tade- ju Mazeju. Odrinil je tekmeca, proti kateremu je pritekel so- igralec, nato sta se nesrečno zaletela. Mazejev prekršek ni bil niti za dvominutno kazen. V celjski ekipi je bil najbolj učinkovit Tim Cokan z osmimi goli, Ante Ivanković jih je dosegel sedem, Mitja Janc šest. Pri Barci je z devetimi goli izstopal Richardson. Med polčasom so se predstavili mladi rokometaši. »V Celju jih vadi kar 600,« je povedal Sebastjan Oblak . Filip Rakita je ponujeno priložnost zgrabil z obema rokama. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 50, 14. december 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI PONEDELJEK, 18. december, ob 17.30 AMBRO Ž KVARTI Č: OD IMENA DO SPOMINA Monografija Od imena do spomina predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad na Slovenskem, opisuje pa tudi tiste, ki se pojavljajo redko ali so povsem izginile. Pogovor bo povezoval Kristian Ko želj. Študijska čitalnica SREDA, 20. december, ob 17.00 PRAVLJI ČNE DOGODIVŠ ČINE Z MOJCO Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku ČETRTEK, 21. december, ob 17.30 BRALNO-POGOVORNA URICA Biblioterapevtsko sre čanje s knji žni čarjem Silvom Purom. Oddelek Glasba-film VEČER V MUZEJSKI KAVARNI Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 15. novembra 2023, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovor z dr. Matejo Ratej, urednico zbornika Osebnosti druge svetovne vojne in avtorico monografije Rožengrunt Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Z avtorico se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si NA HERMANOVEM ODRU otroški gledališki abonma Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 16. decembra 2023, ob 10. in 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na predstavo ČISTO NE-NAVADNO DARILO. Po predstavi sledi obisk BOŽIČKA. V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. http://www.muzej-nz-ce.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 12. 16.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: nastop pevskih zborov II. OŠ Rogaška Slatina 17.00 Velenjski grad Ivan Atelšek Odprtje občasne razstave, posvečene Ivanu Atelšku 17.30 Cerkev sv. Marjete Rimske Toplice Na krilih adventa Praznični koncert združenih zborov Vodomk in Primusa 18.00 OŠ Prebold Božični nastop učencev v sodelovanju z GŠ Žalec 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Božično-novoletni koncert GŠ Rogaška Slatina Advent v Rogaški Slatini 19.30 Kulturni center Laško Teo Collori in Momento Cigano Koncert 19.30 Narodni dom Celje Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Praznični koncert Aktiva za harmoniko GŠ Velenje PETEK, 15. 12. 18.00 Kulturni dom Štore Ljubiteljski pevski zbor Štore Adventni koncert 19.00 Vila Herberstein Velenje Prelepi zvoki harfe Glasbeni večer 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kriza srednjih let Monokomedija z Rankom Babićem 21.00 Celjski mladinski center LET 3 Koncert hrvaške glasbene skupine SOBOTA, 16. 12. 10.00 Gledališče Celje (Mali oder) Avtorski projekt: Mala Eli Predstava za izven in obisk dedka Mraza 10.00 in 17.00 Gledališče Celje Po zgodbah Petra Svetine: Razcufane zgodbe Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Divja misel – Vodnikova domačija Šiška 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Kroki praznuje Predstava za otroke, Gledališče lutk Konj & Fru-fru 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Čisto ne-navadno darilo Predstavi v izvedbi Miškinega gledališča 11.00 Galerija F-bunker Velenje Slovenska pregledna razstava Mladnske fotografi je 2023 Odprtje razstave 11.00 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Kdo je napravil Vidku srajčico Otroška igrana predstava Gledališča Velenje 18.00 do 19.30 Dom kulture Svoboda Griže Urbane strune z gosti Koncert 18.45 Cerkev sv. Martina Laško Na krilih adventa Praznični koncert združenih zborov Vodomk in Primusa 19.00 Cmerška gorca, Pristava pri Mestinju 2. koncert Sofi jinega koncertnega abonmaja Sašo Vollmaier, klavir 19.00 Vila Herberstenin Velenje Starogradske Glasbeni večer 20.00 Dvorana Golovec Joker Out Predbožični koncert 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Brina Abonma Klub in izven 20.00 Športna dvorana Slovenske Konjice Winter party: Luka Basi in Polkaholiki NEDELJA, 17. 12. 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Tanja Žagar Koncert 17.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Luč Praznični koncert Vokalne skupine Glasovir PONEDELJEK, 18. 12. 17.00 Titov trg Velenje Združeni zbori velenjskih osnovnih šol v družbi pevke Alye Praznični koncert 17.30 Osrednja knjižnica Celje Od imena do spomina Predstavitev knjige Ambroža Kvartiča 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zaline božične sanje Božično-novoletna plesna predstava 18.00 Glasbena šola Velenje Novoletni tris orkestrov GŠ Velenje 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Ljubezen gre skozi želodec Komedija TOREK, 19. 12. 17.00 Gledališče Celje Saša Eržen: Tista o bolhah Predstava za izven in obisk dedka Mraza. 18.00 Glasbena šola Laško– Radeče Novoletni koncert učencev Glasbene šole Laško–Radeče 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prifarski muzikanti z gostjo Laro Jankovič Koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Nino Ošlak z bandom Koncert SREDA, 20. 12. 17.00 Mladinski center Žalec Praznična pomoč Otroška predstava 18.00 Celjski dom Operne sanje Projekt Pihalnega orkestra 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Martinove likovne kolonije Odprtje razstave v sodelovanju z VS Podgora in Društvom šaleških llikovnikov. 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec Božični pianoforte 19.00 Titov trg Velenje Mladi bendi se predstavijo: Nimfort in Asix 20.00 Local Club – Caffe Na zdravje Komedija Tine Gorenjak & Tanje Kocman Pravljično Celje ČETRTEK, 14. 12. 17.00 Krekov trg Okusi Celja: Zimski kulinarični festival PETEK, 15. 12 17.00 Glavni trg Odprtje Pravljične dežele s prihodom Božička SOBOTA, 16. 12. 10.00 do 12.00 Zvezda Zavrti Kolo sreče z Novim tednikom in Radiem Celje Glasbena gosta Uroš in Tjaša Steklasa 19.00 Glavni trg Batista Cadillac Koncert NEDELJA, 17. 12. 17.00 Mestno središče Adventno petje Večer zborovskega petja PONEDELJEK, 18. 12. 17.00 Prešernova 2 Musical v izložbi Z vami bosta KUD Abomo in Plesna šola Zgibanka 18.00 Stari grad Celje Srednjeveške nočne skrivnosti: Parsifalovo potovanje v skušnjavo Nočni ogled je namenjen samo odraslim. SREDA, 20. 12. 17.00 Mestni park Kraljestvo risanih junakov 2 Predstava na ledu; posebna gostja bo umetnostna drsalka Daša Grm. 18.00 Stari grad Parsifalova pustolovščina s svetilkami: Čarobni nočni ogled gradu 19.00 Zvezda Koncert: Back to the 80' Z vami bo BK Studio Trio. Druge prireditve ČETRTEK, 14. 12. 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Praznična pravljična joga za otroke 17.00 do 19.00 Laška hiša Čokoladna delavnica z Medenim butikom in čokoladnico Škorja 18.00 Celjski dom Bruno Gröning: Uvodno informativno predavanje 20.00 Mladinski center Žalec Žiga Bedrač in Tibor Tanko Kavarniški večer PETEK, 15. 12. 17.00 Visoče 16, Planina pri Sevnici Odprtje božične pravljice Več kot 40.000 prižganih luči vsak dan do 7. 1. od 17. do 21. ure 17.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom Predstava vzgojiteljic: Dimnikar v dimniku 18.00 Center kulture Gustav Šentjur Odprtje Božičkove pisarne 19.00 POŠ Prevorje 3. Anin večer Sekcija Ljudske pevke TD Ponikva pri Žalcu 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tuttifruttiexperience 4.1. Decembrske noči z DJ-i 22.00 Local Club-Caffe Celje Winter party & DJ Zimska zabava v mestu SOBOTA, 16. 12. 11.45 Dom kulture Velenje Topla oblačila za Vidka Čarobne sobotne ustvarjalnice NEDELJA, 17. 12. 17.00 Gasilski dom Drešinja vas z okolico Jaslice Savinjske doline Odprtje jubilejne 20. razstave; na ogled do torka, 2. 1. 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Je kir ke riku? Predvajanje fi lma Pohorska komedija PONEDELJEK, 18. 12. 15.00 Titov trg Velenje Odprtje čarobne promenade 2023 Vsak dan do 29. 12. med 15. in 22. uro 18.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Naj praznična pesem ogreje srce TOREK, 19. 12. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Je kir ke riku? Predvajanje fi lma Pohorska komedija SREDA, 20. 12. 17.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Kraljestvo risanih junakov 2 Predstava na ledu članov DK Celje 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Z grudo hvaležnosti in smreko pokončnosti Gosta: Tone in Jernej Kuntner, z nima se bo pogovarjala Saška Ocvirk. Dobrodelno ČETRTEK, 14. 12. 17.00 Športna dvorana Mozirje Po naši dolini Dobrodelna prireditev v organizaciji OŠ Mozirje SOBOTA, 16. 12. 9.00 Knjižnica Velenje Dobrodelni bazar in sejem igrač Klic iz omare v sodelovanju z Rotary klubom Velenje Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 50, 14. december 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, svakinje, tete in botre JOŽEFE KOSABER roj. Volf z Mariborske ceste 68 v Celju (11. 3. 1930–24. 11. 2023) se iskreno zahvaljujemo nečakom, nečakinjam, prijate- ljem, sosedom in ostalim za izražena ustna in pisna so- žalja, ponujeno pomoč, darovane cvetove in sveče. Hvala ambulanti za neopredeljene paciente Zdravstvenega doma Celje za vse, kar so storili zanjo, hčerki Mihaeli Volf Solako- vić za nasvete, kako ravnati ob določenih trenutkih, Katji Triller, dr. med., s pulmološkega oddelka Splošne bolnišice Celje ter vsem ostalim na oddelku, Marini Srebočan za zadnji govor ob slovesu, gospodu župniku za pogrebno slovo in večerno mašo po pogrebu, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Veking za vso pomoč in pogrebno svečanost ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Jožici Trusk, Zori Živković za nujno po- moč in podporo, nečakoma Martinu Kosaberju in ženi Tiliki, Martinu Volfu in njegovi Cvetki ter nečakinji Jožici Šket za njihove obiske in klice in Leonidi za njene klice. Hvala gospe Gelci Kozovinc in gospe Vilmi Rojnik za njuno dolgoletno prijateljstvo z mamo. Vsi, ki smo jo imeli radi takšno, kot je bila: hčerka Mihaela Volf Solaković in Senad, sin Vinko Motoh, vnuk Dejan Volf z ženo Jolly in ostalo sorodstvo. n Letos je minilo že 10 in 6 let, kar sta nas za vedno zapu- stila draga Martin in Marija Brežnik iz Brezove. Hvala vsem, ki se ju spominjate, obiskujete grob, prina- šate cvetje, prižigate sveče. Ohranimo ju v lepem spominu. Žalujoči: vsi njuni 753 V SPOMIN MARTIN BREŽNIK (5. 11. 1930–2. 10. 2013) MARIJA BREŽNIK (18. 11. 1932–1. 6. 2017) Smrti Celje Umrli so: Milan ZUPAN iz Celja, 61 let, Adolf SREBO- ČAN iz Gorice pri Šmartnem, 82 let, Jožefa KOSABER iz Celja, 93 let, Slobodan KOZ- LINA iz Celja, 69 let, Božena SVETEK iz Štor, 98 let, Anton GERM iz Žalca, 91 let, Rudolf ZADOBOVŠEK iz Trnave, 69 let, Andrej KUGONIČ iz Skor- na pri Šoštanju, 60 let, Ceci- lija HUDOBREZNIK iz Belih Vod, 92 let, Franc OSET iz Drešinje vasi, 86 let, Marga- reta LAZAR iz Šmatevža, 82 let, Janez KRUŠIČ iz Preko- pe, 84 let, Marta STANTAR iz Šempetra, 84 let, Breda GOLAVŠEK iz Kaple, 78 let, Karol POŽLEP iz Rožnika pri Laškem, 87 let, Srečko PELC iz Lokrovca, 58 let, Marija HABJAN iz Loke pri Žalcu, 75 let, Viktorija PIKL iz Ce- lja, 93 let, Božidar PEKARO- VIĆ iz Celja 81 let, Stanislava FORNECI iz Podkraja, 91 let, Vida ŠUBL iz Florjana, 83 let, Dragica JUG iz Kaple, 88 let, Marija ROGINA iz Celja, 77 let, Marija KNEZ iz Rimskih Toplic, 62 let, Štefan PEČNIK iz Ponikve pri Žalcu, 57 let. Laško Umrli so: Jože ZUPANC iz Laške vasi, 86 let, Milan TO- VORNIK iz Strenskega, 77 let, Marija KUNŠEK iz Rimskih Toplic, 79 let. Žalec Umrla sta: Konrad KOS iz Marija Reke, 89 let, Ivan HREN iz Pariželj, 90 let. Velenje Umrli so: Rozina RAMŠAK iz Velenja, 85 let, Ana SRE- BOTNIK iz Velenja, 90 let, Klemen ROZMAN iz Avstri- je, 39 let. Že dvajset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, vedno in povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN STANE JAZBEC s Planine pri Sevnici (17. 12. 1943–15. 12. 2003) Dvajset let mineva, kar se je za vedno poslovil dragi nam mož, oče, tast in dedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. V trajnem in lepem spominu ga ohranjajo vsi njegovi. p STROJI PRODAM NOV meč za motorno žago znamke Homelite prodam. Telefon 031 239-886. 737 pOSeST KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi PRAŠIČA, hranjenega z domačo kuhano hra- no, težkega 190 kg, prodam. Telefon 070 593-205. 747 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 465-719. 750 ŠTIRI bikce, pasma ls/lim/cha, stare 7 me- secev, težke od 250 do 280 kg, prodam. Telefon 041 506-958. 751 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega od 180 do 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Cena po dogovoru. Telefon 031 777-353. 761 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721- 057. 755 KMeTIJSKI pRIDeLKI PRODAM VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p VINO, staro ali mlado, izabela, jurka, pro- dam. Cena po dogovoru oziroma bo od- visna od količine. Telefon 041 529-287. 748 BALE, suhe ali ovite, prodam. Telefon 041 880-798. 752 VINO modra frankinja ugodno prodam. Cena 1,50 EUR/liter. Telefon 041 403-266. 759 OSTALO PRODAM SUHA hrastova ali mešana drva, možna razrez in prevoz, prodam. Telefon 070 367-257. 758 DRVA, suha, okrogla, po 100 EUR/klaftra (4 m³), in govedo wagyu (najboljša govedi- na), poceni prodam. Telefon 041 250-812. 760 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik PEČ Ferroli, na pelete, kompletno z gorilcem in zalogovnikom, in drobilec vej, do 3 cm na motor, prodam. Telefon 031 621-283. 763 KUPIM HLODOVINO iglavcev in lubadarja, dolžina 4,10 m, 5,20 m, 6,20 m, 8,20 m in 9,20 m, kupim. Telefon 068 681-374. 719 ZMeNKI MOŠKI želim spoznati samsko žensko, staro od 60 do 70 let, ki bi mi za lepo plačilo pomagala v gospodinjstvu. Zaželen voz- niški izpit. Telefon 051 670-273. 754 Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 50, 14. december 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI PONEDELJEK, 18. december, ob 17.30 AMBRO Ž KVARTI Č: OD IMENA DO SPOMINA Monografija Od imena do spomina predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad na Slovenskem, opisuje pa tudi tiste, ki se pojavljajo redko ali so povsem izginile. Pogovor bo povezoval Kristian Ko želj. Študijska čitalnica SREDA, 20. december, ob 17.00 PRAVLJI ČNE DOGODIVŠ ČINE Z MOJCO Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku ČETRTEK, 21. december, ob 17.30 BRALNO-POGOVORNA URICA Biblioterapevtsko sre čanje s knji žni čarjem Silvom Purom. Oddelek Glasba-film VEČER V MUZEJSKI KAVARNI Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 15. novembra 2023, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovor z dr. Matejo Ratej, urednico zbornika Osebnosti druge svetovne vojne in avtorico monografije Rožengrunt Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Z avtorico se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si NA HERMANOVEM ODRU otroški gledališki abonma Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 16. decembra 2023, ob 10. in 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na predstavo ČISTO NE-NAVADNO DARILO. Po predstavi sledi obisk BOŽIČKA. V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. http://www.muzej-nz-ce.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 12. 16.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: nastop pevskih zborov II. OŠ Rogaška Slatina 17.00 Velenjski grad Ivan Atelšek Odprtje občasne razstave, posvečene Ivanu Atelšku 17.30 Cerkev sv. Marjete Rimske Toplice Na krilih adventa Praznični koncert združenih zborov Vodomk in Primusa 18.00 OŠ Prebold Božični nastop učencev v sodelovanju z GŠ Žalec 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Božično-novoletni koncert GŠ Rogaška Slatina Advent v Rogaški Slatini 19.30 Kulturni center Laško Teo Collori in Momento Cigano Koncert 19.30 Narodni dom Celje Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Praznični koncert Aktiva za harmoniko GŠ Velenje PETEK, 15. 12. 18.00 Kulturni dom Štore Ljubiteljski pevski zbor Štore Adventni koncert 19.00 Vila Herberstein Velenje Prelepi zvoki harfe Glasbeni večer 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kriza srednjih let Monokomedija z Rankom Babićem 21.00 Celjski mladinski center LET 3 Koncert hrvaške glasbene skupine SOBOTA, 16. 12. 10.00 Gledališče Celje (Mali oder) Avtorski projekt: Mala Eli Predstava za izven in obisk dedka Mraza 10.00 in 17.00 Gledališče Celje Po zgodbah Petra Svetine: Razcufane zgodbe Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Divja misel – Vodnikova domačija Šiška 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Kroki praznuje Predstava za otroke, Gledališče lutk Konj & Fru-fru 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Čisto ne-navadno darilo Predstavi v izvedbi Miškinega gledališča 11.00 Galerija F-bunker Velenje Slovenska pregledna razstava Mladnske fotografi je 2023 Odprtje razstave 11.00 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Kdo je napravil Vidku srajčico Otroška igrana predstava Gledališča Velenje 18.00 do 19.30 Dom kulture Svoboda Griže Urbane strune z gosti Koncert 18.45 Cerkev sv. Martina Laško Na krilih adventa Praznični koncert združenih zborov Vodomk in Primusa 19.00 Cmerška gorca, Pristava pri Mestinju 2. koncert Sofi jinega koncertnega abonmaja Sašo Vollmaier, klavir 19.00 Vila Herberstenin Velenje Starogradske Glasbeni večer 20.00 Dvorana Golovec Joker Out Predbožični koncert 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Brina Abonma Klub in izven 20.00 Športna dvorana Slovenske Konjice Winter party: Luka Basi in Polkaholiki NEDELJA, 17. 12. 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Tanja Žagar Koncert 17.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Luč Praznični koncert Vokalne skupine Glasovir PONEDELJEK, 18. 12. 17.00 Titov trg Velenje Združeni zbori velenjskih osnovnih šol v družbi pevke Alye Praznični koncert 17.30 Osrednja knjižnica Celje Od imena do spomina Predstavitev knjige Ambroža Kvartiča 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zaline božične sanje Božično-novoletna plesna predstava 18.00 Glasbena šola Velenje Novoletni tris orkestrov GŠ Velenje 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Ljubezen gre skozi želodec Komedija TOREK, 19. 12. 17.00 Gledališče Celje Saša Eržen: Tista o bolhah Predstava za izven in obisk dedka Mraza. 18.00 Glasbena šola Laško– Radeče Novoletni koncert učencev Glasbene šole Laško–Radeče 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prifarski muzikanti z gostjo Laro Jankovič Koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Nino Ošlak z bandom Koncert SREDA, 20. 12. 17.00 Mladinski center Žalec Praznična pomoč Otroška predstava 18.00 Celjski dom Operne sanje Projekt Pihalnega orkestra 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Martinove likovne kolonije Odprtje razstave v sodelovanju z VS Podgora in Društvom šaleških llikovnikov. 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec Božični pianoforte 19.00 Titov trg Velenje Mladi bendi se predstavijo: Nimfort in Asix 20.00 Local Club – Caffe Na zdravje Komedija Tine Gorenjak & Tanje Kocman Pravljično Celje ČETRTEK, 14. 12. 17.00 Krekov trg Okusi Celja: Zimski kulinarični festival PETEK, 15. 12 17.00 Glavni trg Odprtje Pravljične dežele s prihodom Božička SOBOTA, 16. 12. 10.00 do 12.00 Zvezda Zavrti Kolo sreče z Novim tednikom in Radiem Celje Glasbena gosta Uroš in Tjaša Steklasa 19.00 Glavni trg Batista Cadillac Koncert NEDELJA, 17. 12. 17.00 Mestno središče Adventno petje Večer zborovskega petja PONEDELJEK, 18. 12. 17.00 Prešernova 2 Musical v izložbi Z vami bosta KUD Abomo in Plesna šola Zgibanka 18.00 Stari grad Celje Srednjeveške nočne skrivnosti: Parsifalovo potovanje v skušnjavo Nočni ogled je namenjen samo odraslim. SREDA, 20. 12. 17.00 Mestni park Kraljestvo risanih junakov 2 Predstava na ledu; posebna gostja bo umetnostna drsalka Daša Grm. 18.00 Stari grad Parsifalova pustolovščina s svetilkami: Čarobni nočni ogled gradu 19.00 Zvezda Koncert: Back to the 80' Z vami bo BK Studio Trio. Druge prireditve ČETRTEK, 14. 12. 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Praznična pravljična joga za otroke 17.00 do 19.00 Laška hiša Čokoladna delavnica z Medenim butikom in čokoladnico Škorja 18.00 Celjski dom Bruno Gröning: Uvodno informativno predavanje 20.00 Mladinski center Žalec Žiga Bedrač in Tibor Tanko Kavarniški večer PETEK, 15. 12. 17.00 Visoče 16, Planina pri Sevnici Odprtje božične pravljice Več kot 40.000 prižganih luči vsak dan do 7. 1. od 17. do 21. ure 17.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom Predstava vzgojiteljic: Dimnikar v dimniku 18.00 Center kulture Gustav Šentjur Odprtje Božičkove pisarne 19.00 POŠ Prevorje 3. Anin večer Sekcija Ljudske pevke TD Ponikva pri Žalcu 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tuttifruttiexperience 4.1. Decembrske noči z DJ-i 22.00 Local Club-Caffe Celje Winter party & DJ Zimska zabava v mestu SOBOTA, 16. 12. 11.45 Dom kulture Velenje Topla oblačila za Vidka Čarobne sobotne ustvarjalnice NEDELJA, 17. 12. 17.00 Gasilski dom Drešinja vas z okolico Jaslice Savinjske doline Odprtje jubilejne 20. razstave; na ogled do torka, 2. 1. 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Je kir ke riku? Predvajanje fi lma Pohorska komedija PONEDELJEK, 18. 12. 15.00 Titov trg Velenje Odprtje čarobne promenade 2023 Vsak dan do 29. 12. med 15. in 22. uro 18.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Naj praznična pesem ogreje srce TOREK, 19. 12. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Je kir ke riku? Predvajanje fi lma Pohorska komedija SREDA, 20. 12. 17.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Kraljestvo risanih junakov 2 Predstava na ledu članov DK Celje 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Z grudo hvaležnosti in smreko pokončnosti Gosta: Tone in Jernej Kuntner, z nima se bo pogovarjala Saška Ocvirk. Dobrodelno ČETRTEK, 14. 12. 17.00 Športna dvorana Mozirje Po naši dolini Dobrodelna prireditev v organizaciji OŠ Mozirje SOBOTA, 16. 12. 9.00 Knjižnica Velenje Dobrodelni bazar in sejem igrač Klic iz omare v sodelovanju z Rotary klubom Velenje Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 50, 14. december 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, svakinje, tete in botre JOŽEFE KOSABER roj. Volf z Mariborske ceste 68 v Celju (11. 3. 1930–24. 11. 2023) se iskreno zahvaljujemo nečakom, nečakinjam, prijate- ljem, sosedom in ostalim za izražena ustna in pisna so- žalja, ponujeno pomoč, darovane cvetove in sveče. Hvala ambulanti za neopredeljene paciente Zdravstvenega doma Celje za vse, kar so storili zanjo, hčerki Mihaeli Volf Solako- vić za nasvete, kako ravnati ob določenih trenutkih, Katji Triller, dr. med., s pulmološkega oddelka Splošne bolnišice Celje ter vsem ostalim na oddelku, Marini Srebočan za zadnji govor ob slovesu, gospodu župniku za pogrebno slovo in večerno mašo po pogrebu, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Veking za vso pomoč in pogrebno svečanost ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Jožici Trusk, Zori Živković za nujno po- moč in podporo, nečakoma Martinu Kosaberju in ženi Tiliki, Martinu Volfu in njegovi Cvetki ter nečakinji Jožici Šket za njihove obiske in klice in Leonidi za njene klice. Hvala gospe Gelci Kozovinc in gospe Vilmi Rojnik za njuno dolgoletno prijateljstvo z mamo. Vsi, ki smo jo imeli radi takšno, kot je bila: hčerka Mihaela Volf Solaković in Senad, sin Vinko Motoh, vnuk Dejan Volf z ženo Jolly in ostalo sorodstvo. n Letos je minilo že 10 in 6 let, kar sta nas za vedno zapu- stila draga Martin in Marija Brežnik iz Brezove. Hvala vsem, ki se ju spominjate, obiskujete grob, prina- šate cvetje, prižigate sveče. Ohranimo ju v lepem spominu. Žalujoči: vsi njuni 753 V SPOMIN MARTIN BREŽNIK (5. 11. 1930–2. 10. 2013) MARIJA BREŽNIK (18. 11. 1932–1. 6. 2017) Smrti Celje Umrli so: Milan ZUPAN iz Celja, 61 let, Adolf SREBO- ČAN iz Gorice pri Šmartnem, 82 let, Jožefa KOSABER iz Celja, 93 let, Slobodan KOZ- LINA iz Celja, 69 let, Božena SVETEK iz Štor, 98 let, Anton GERM iz Žalca, 91 let, Rudolf ZADOBOVŠEK iz Trnave, 69 let, Andrej KUGONIČ iz Skor- na pri Šoštanju, 60 let, Ceci- lija HUDOBREZNIK iz Belih Vod, 92 let, Franc OSET iz Drešinje vasi, 86 let, Marga- reta LAZAR iz Šmatevža, 82 let, Janez KRUŠIČ iz Preko- pe, 84 let, Marta STANTAR iz Šempetra, 84 let, Breda GOLAVŠEK iz Kaple, 78 let, Karol POŽLEP iz Rožnika pri Laškem, 87 let, Srečko PELC iz Lokrovca, 58 let, Marija HABJAN iz Loke pri Žalcu, 75 let, Viktorija PIKL iz Ce- lja, 93 let, Božidar PEKARO- VIĆ iz Celja 81 let, Stanislava FORNECI iz Podkraja, 91 let, Vida ŠUBL iz Florjana, 83 let, Dragica JUG iz Kaple, 88 let, Marija ROGINA iz Celja, 77 let, Marija KNEZ iz Rimskih Toplic, 62 let, Štefan PEČNIK iz Ponikve pri Žalcu, 57 let. Laško Umrli so: Jože ZUPANC iz Laške vasi, 86 let, Milan TO- VORNIK iz Strenskega, 77 let, Marija KUNŠEK iz Rimskih Toplic, 79 let. Žalec Umrla sta: Konrad KOS iz Marija Reke, 89 let, Ivan HREN iz Pariželj, 90 let. Velenje Umrli so: Rozina RAMŠAK iz Velenja, 85 let, Ana SRE- BOTNIK iz Velenja, 90 let, Klemen ROZMAN iz Avstri- je, 39 let. Že dvajset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, vedno in povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN STANE JAZBEC s Planine pri Sevnici (17. 12. 1943–15. 12. 2003) Dvajset let mineva, kar se je za vedno poslovil dragi nam mož, oče, tast in dedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. V trajnem in lepem spominu ga ohranjajo vsi njegovi. p STROJI PRODAM NOV meč za motorno žago znamke Homelite prodam. Telefon 031 239-886. 737 pOSeST KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi PRAŠIČA, hranjenega z domačo kuhano hra- no, težkega 190 kg, prodam. Telefon 070 593-205. 747 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 465-719. 750 ŠTIRI bikce, pasma ls/lim/cha, stare 7 me- secev, težke od 250 do 280 kg, prodam. Telefon 041 506-958. 751 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega od 180 do 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Cena po dogovoru. Telefon 031 777-353. 761 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721- 057. 755 KMeTIJSKI pRIDeLKI PRODAM VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p VINO, staro ali mlado, izabela, jurka, pro- dam. Cena po dogovoru oziroma bo od- visna od količine. Telefon 041 529-287. 748 BALE, suhe ali ovite, prodam. Telefon 041 880-798. 752 VINO modra frankinja ugodno prodam. Cena 1,50 EUR/liter. Telefon 041 403-266. 759 OSTALO PRODAM SUHA hrastova ali mešana drva, možna razrez in prevoz, prodam. Telefon 070 367-257. 758 DRVA, suha, okrogla, po 100 EUR/klaftra (4 m³), in govedo wagyu (najboljša govedi- na), poceni prodam. Telefon 041 250-812. 760 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik PEČ Ferroli, na pelete, kompletno z gorilcem in zalogovnikom, in drobilec vej, do 3 cm na motor, prodam. Telefon 031 621-283. 763 KUPIM HLODOVINO iglavcev in lubadarja, dolžina 4,10 m, 5,20 m, 6,20 m, 8,20 m in 9,20 m, kupim. Telefon 068 681-374. 719 ZMeNKI MOŠKI želim spoznati samsko žensko, staro od 60 do 70 let, ki bi mi za lepo plačilo pomagala v gospodinjstvu. Zaželen voz- niški izpit. Telefon 051 670-273. 754 Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 50, 14. december 2023 KOLO SREČE 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 50 / Leto 78 / Celje, 14. december 2023 Str. 24 Str. 27 Prvi zimski srednjeveški dan Grajske zgodbe živijo tudi pozimi Dihata z gozdom Zaljubljeni v slovensko besedo S plesom do židane volje Str. 29 Doslej je veljalo, da so topli deli leta najbolj pri- meren čas za organizacijo dogodkov, ki prikazuje- jo nekdanje življenje na gradovih. A je prvi zimski srednjeveški dan v Celju in Sloveniji nasploh dokaz, da je mogoče tovrstno prireditev pripraviti tudi v teh mrzlih dneh. Ne nazadnje, morda je tak grajski utrip še bolj pristen približek nekdanjih časov, ko so sta- novalci med debelimi zidovi verjetno bolj zmrzovali kot pa uživali na toplem. TATJANA CVIRN Padale so glave … Zeljne. Med točkami gostujoče skupine s Slovaške so osrednje prizorišče na Starem gradu zasedli otroci. Barbara Suša iz skupine Galiar- da, ki je skrbela za toplo pijačo za obiskovalce. Tistih, ki so se v soboto popoldne ali v nedeljo dopoldne na grad povzpeli peš, vsaj na začetku še ni zeblo. Težje je bilo tistim, ki so se z brezplačnim avtobusom pripeljali do vhoda in s tribune opazovali dogajanje na osrednjem pri- zorišču pod Friderikovim stolpom. Na srečo je bila v bližini postojanka celjskega KUD Galiarda, ki sicer običajno prikaže srednjeveške plese, tokrat pa so članice in člani poskrbeli za ogrevanje obiskovalcev s pomočjo toplih napitkov in s prigrizkom za lačne. Zimski srednjeveški dan na Starem gradu je bila ena od le- tošnjih novosti Pravljičnega Celja v organizaciji Zavoda Celeia Celje. Dvorišče pod Friderikovim stolpom je zaživelo v igri ognja in svetlobe, akrobacij in klovnovstva. V dveh dneh si je dogajanje ogledalo lepo število ljudi, in to kljub hladnejšim dnem in ob dejstvu, da je bilo treba za vstop na grad v predprodaji odšteti deset evrov. Organizatorji ocenjujejo, da to gotovo ni bil zadnji zimski srednjeveški dan in da je program gostujoče skupine Agentura Hector iz Slo- vaške navdušil obiskovalce, ki kar niso mogli oditi. Pripravili so namreč zabavno in privlačno zmes pravljičnega cirkusa, plesnih in svetlobnih nastopov, akrobatskih elementov in uprizoritve mečevanja. Zlasti otroci, ki jih je skupina spretno vključevala v svoje predstave, so radi sodelovali in niti tuj jezik ni bil posebna ovira pri sporazumevanju. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 50, 14. december 2023 KOLO SREČE 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 50 / Leto 78 / Celje, 14. december 2023 Str. 24 Str. 27 Prvi zimski srednjeveški dan Grajske zgodbe živijo tudi pozimi Dihata z gozdom Zaljubljeni v slovensko besedo S plesom do židane volje Str. 29 Doslej je veljalo, da so topli deli leta najbolj pri- meren čas za organizacijo dogodkov, ki prikazuje- jo nekdanje življenje na gradovih. A je prvi zimski srednjeveški dan v Celju in Sloveniji nasploh dokaz, da je mogoče tovrstno prireditev pripraviti tudi v teh mrzlih dneh. Ne nazadnje, morda je tak grajski utrip še bolj pristen približek nekdanjih časov, ko so sta- novalci med debelimi zidovi verjetno bolj zmrzovali kot pa uživali na toplem. TATJANA CVIRN Padale so glave … Zeljne. Med točkami gostujoče skupine s Slovaške so osrednje prizorišče na Starem gradu zasedli otroci. Barbara Suša iz skupine Galiar- da, ki je skrbela za toplo pijačo za obiskovalce. Tistih, ki so se v soboto popoldne ali v nedeljo dopoldne na grad povzpeli peš, vsaj na začetku še ni zeblo. Težje je bilo tistim, ki so se z brezplačnim avtobusom pripeljali do vhoda in s tribune opazovali dogajanje na osrednjem pri- zorišču pod Friderikovim stolpom. Na srečo je bila v bližini postojanka celjskega KUD Galiarda, ki sicer običajno prikaže srednjeveške plese, tokrat pa so članice in člani poskrbeli za ogrevanje obiskovalcev s pomočjo toplih napitkov in s prigrizkom za lačne. Zimski srednjeveški dan na Starem gradu je bila ena od le- tošnjih novosti Pravljičnega Celja v organizaciji Zavoda Celeia Celje. Dvorišče pod Friderikovim stolpom je zaživelo v igri ognja in svetlobe, akrobacij in klovnovstva. V dveh dneh si je dogajanje ogledalo lepo število ljudi, in to kljub hladnejšim dnem in ob dejstvu, da je bilo treba za vstop na grad v predprodaji odšteti deset evrov. Organizatorji ocenjujejo, da to gotovo ni bil zadnji zimski srednjeveški dan in da je program gostujoče skupine Agentura Hector iz Slo- vaške navdušil obiskovalce, ki kar niso mogli oditi. Pripravili so namreč zabavno in privlačno zmes pravljičnega cirkusa, plesnih in svetlobnih nastopov, akrobatskih elementov in uprizoritve mečevanja. Zlasti otroci, ki jih je skupina spretno vključevala v svoje predstave, so radi sodelovali in niti tuj jezik ni bil posebna ovira pri sporazumevanju. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 50, 14. december 2023 INTERVJU Med gospodarskimi družbami, ki so jih poplavile avgustovske vode, je bilo podjetje KLS, ki je vodilni evropski proizvajalec zoba- tih obročev za zagon in pogon avtomobilov, najbolj prizadeto. Ocenjena škoda znaša malo več kot 106 milijonov evrov. Voda je pridrla z vseh strani, vejevje in drevje, ki ju je nosila s sabo, sta rušila stene, v proizvodnih halah je bilo 12 tisoč kubičnih metrov blata. »Blato je bilo vsepovsod, še v škornjih smo težko hodili po tovarni. Tovornjakov, ki so odvažali na- plavine, sploh nismo šteli,« opisuje Bogomir Strašek. KLS je visokotehnološko podjetje. V proizvodnji ima 650 zahtevnih strojev in robotov. Robotov je 250, kar je skoraj toliko, kot je zaposlenih. »Naša proizvodnja je viso- ko digitalizirana. Stroji in roboti so z umetno inteligenco povezani v celoto, marsikateri proizvodni proces deluje samodejno. Voda in blato sta prekrila vse naše proizvodne li- Bogomir Strašek, glavni direktor podjetja KLS Ljubno »Ko smo izdelali prve zobate obroče, je marsikdo zajokal« Štiri mesece po poplavi je podoba podjetja KLS na Ljubnem vedno bliže tisti, ki jo je imelo pred 4. avgustom, ko so voda, mulj in naplavine popolnoma prekrili njegove proizvodne in poslovne prostore. Segali so meter in pol visoko, ponekod še več. »Do popolne prenove je še daleč. Da bo naša tovarna spet takšna, kot je bila pred poplavo, bo trajalo zagotovo še dve leti,« napoveduje ustanovitelj in glavni direktor Bogomir Strašek. Čeprav je vidno utrujen od štirih mesecev trdega dela in skrbi, v prihodnost zre z velikim optimizmom. V začetku prihodnjega leta se bo upokojil. Podjetje, ki je, kot pravi, njegovo življenje, saj mu je posvetil 51 let dela, bo predal v dobre in zanesljive roke svoje družine. JANJA INTIHAR nije. Bilo je grozovito. Mulj je šel v vse pore in prizadel strojne dele, še bolj je bilo hudo, da je bila prizadeta vsa elektronika. Zaradi poplavljenih površin in poškodovanih strojev je bila prva misel, da se tega ne bo več moglo rešiti.« Kaj vam je potem dalo voljo, da niste obu- pali in ste rekli – gremo naprej? O tem, da je treba iti naprej, pri meni ni bilo nobenega dvoma. Najbolj me je opogu- milo, da je tudi moja širša družina, obe hčeri in oba zeta, bila za to, da se čim prej lotimo čiščenja. Na pomoč so prišli sodelavci in že prvi dan po poplavi nas je bilo osemdeset. Čeprav je bilo vse skupaj videti brezupno, smo začeli čistiti. V življenju sem se v tež- kih časih večkrat prepričal, kako drži stara modrost, da se vsaka najdaljša pot začne s prvim korakom. Da se moraš lotiti reševanja stvari, čeprav se ti na prvi pogled zdijo ne- rešljive. Naleteli smo na visoko solidarnost, ki nas je še bolj spodbudila. Najprej smo vse blato in vse naplavine spravili iz proizvodnje. Takrat na Ljubnem ni bilo tekoče vode, da bi izpirali prostore in stroje. Na pomoč so prišli gasilci s cisternami. V približno mesecu in pol se je pri nas zvrstilo 185 prostovoljnih gasilskih društev. Kdo je poleg gasilcev, civilne zaščite, domačinov, prostovoljcev še pomagal pri odstranjevanju naplavin? Že na začetku so nam pomoč ponudila prijateljska podjetja iz Slovenije. Najprej so prišla na ogled, nato so poslala svoje ljudi, ki so se pridružili našim vzdrževalcem. Veliko je bilo tudi prijateljev. Pomoč je ponudila celo nekdanja bančnica, s katero smo včasih po- slovno sodelovali, pomagat sta prišla tudi ena od zaposlenih in njen mož, čeprav sta imela hišo, ki ji je grozil plaz. Ko sem ju vprašal, zakaj ne rešujeta svojih težav, sta mi odgo- vorila, da doma ne moreta narediti nič, zato bosta raje pomagala nam in v podjetju nare- dila nekaj dobrega. Takšnih zgodb je veliko. V veliko pomoč so vam bili tudi vaši kupci iz tujine. Nekaj dni po poplavi so mnogi naši kupci iz tujine poslali svoje strokovnjake, ki so nam svetovali, kako se lotiti obnove. Med njimi je bil tudi inženir elektronike iz Nemčije, ki smo ga prosili, ali lahko ostane pri nas in pomaga pri obnovi. Čeprav sta s soprogo v tistem času načrtovala dopust, sta oba prišla na Ljubno. On je vodil vzdrževanje, žena je pomagala či- stiti. Človeka, ki ju prej nikoli nismo videli, sta svoj dopust preživela tako, da sta pomagala nam. Pomoč naših kupcev iz tujine je bila res velika, pomagali so tudi proizvajalci avtomo- bilov. Kot je znano, so se zaradi ustavitve naše proizvodnje morali ustaviti proizvodni trakovi v avtomobilskih tovarnah po Evropi. Ne samo v Volkswagnu, o čemer se je največ govorilo, ustavile so se vse tovarne. Iz koncerna Stellan- tis in iz podjetij Renault, Ford, Toyota, BMW, skratka iz vseh tovarn, s katerimi sodelujemo, so poslali svoje ekipe. Na dan je bilo pri nas od 200 do 250 mehanikov in elektronikov. V času najbolj intenzivne obnove je bilo v to- varni po 450 ljudi. Čeprav smo bili brez vode in prve tri tedne tudi brez elektrike. Lahko bi rekel, da smo se odpravljanja škode lotili po partizansko. Bili smo v blatu, a smo delali z veliko vnemo, razpoloženje med ljudmi je bilo zares dobro. Je pa res, da je po več te- dnih marsikomu delo postalo nočna mora. Ni bilo preprosto ves čas spodbujati ljudi in jih prepričevati, da postajajo razmere iz dneva v dan boljše. Kdaj ste lahko znova zagnali prve stroje? Zaradi podjetja, zaradi sebe, da bomo lahko preživeli, zaradi kupcev in dobaviteljev smo se zelo trudili, da bi čim prej usposobili to- varno. Najprej je bilo veliko pomislekov, kdaj in kako nam bo to uspelo. Naši nemški kupci »Iz vseh tovarn, s katerimi sodelujemo, so poslali svoje ekipe strokovnjakov. Na dan je bilo pri nas od 200 do 250 mehanikov in elektronikov. V času najbolj intenzivne obnove je bilo v tovarni po 450 ljudi. Bili smo brez vode in prve tri tedne tudi brez elektrike, bili smo v blatu, a smo delali z veliko vnemo. Razpoloženje med ljudmi je bilo zares dobro.« Bogomir Strašek s hčerko Barbaro Strašek Mirnik pred kipom, ki ga je družina Strašek poimenovala Samospoštovanje in simbolizira njen odnos do zgodovine, Slovenije ter tudi do podjetja. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 50, 14. december 2023 A tudi sicer so se kitajski proizvajalci zoba- tih obročev ves čas trudili, da bi nas izrinili z njihovega trga. Računamo, da bomo z novim programom ostali na tem trgu. Delamo za podjetje, ki zobati obroč vgrajuje v reduktor in ga dobavlja enemu največjih kitajskih pro- izvajalcev električnih avtomobilov. Ta svoja vozila prodaja tudi v Evropi, kjer je kupil veliko tovarno. Imena vam ne smem povedati. Do kdaj morate postaviti tovarno za nove zobate obroče? Tovarno bi rabili že v prvem polletju priho- dnjega leta. Takšni so bili načrti, zdaj je vse skupaj obstalo. Ne vem, kako bomo rešili ta problem, ampak tovarno moramo imeti naj- kasneje v prvi polovici leta 2025. Treba se bo torej hitro odločiti, kje in kako. Če ne bomo pohiteli, nas bo kdo izrinil s trga. Boste vztrajali na čelu podjetja, glede na to, da so pred njim zelo veliki izzivi? Odgovornost je res velika. Naša družina tega podjetja nima, da bi bila bogata. Na lestvici najbogatejših Slovencev smo, ker imamo do- bro podjetje. In ker imamo dobro podjetje, se lahko razvijamo in zaposlenim zagotavljamo dobre plače. Ko sem prišel leta 1972 na Ljub- no, je bilo v dolini dva tisoč ljudi brezposel- nih. Potem so podjetja začela graditi tovarne. Marsikdo nam zdaj očita, da smo v preteklosti neumno načrtovali, ampak želeli smo, da bi bila delovna mesta čim bližje ljudem. Zdaj je treba vse to zaščititi, druge možnosti ni. Ob današnji mehanizaciji in tehniki odgovor, da se česa ne more, ni sprejemljiv. Vprašanje je le, kakšen kompromis med okoljevarstveni- ki in potrebami razvoja bo treba sprejeti. V preteklost se ne moremo vrniti. Prihodnost doline so kakovostna delovna mesta, kjer je dobra plača, kjer lahko človek osebno raste, pridobiva nova znanja in se povezuje s svetom. Prihodnost podjetja KLS vas torej ne skrbi? Naše podjetje ima jasne cilje in ima tudi naslednike, ki ga bodo vodili. Načrtujem, da se bom 1. januarja prihodnje leto upokojil. To sem nameraval storiti že 1. septembra, a me je poplava ustavila. Iz vrst družinskih članov bomo imenovali novega direktorja. Prehod ne bo težak, saj obe hčeri in njuna moža že več kot deset let sodelujejo pri vodenje podjetja in so nanj zelo navezani. Vsi skupaj, z mano vred, bi lahko zdavnaj nehali in se imeli dobro, am- pak smo čutili odgovornost, da moramo nekaj narediti v splošno dobro. Sam bom še nekaj časa prokurist. Čeprav »emšo« dela svoje in človek potrebuje več časa za počitek in obnovo, ne morem kar iti in vsega pu- stiti za sabo. KLS je moje življenje. Kljub temu otrokom ne nalagam, da morajo vztrajati v podjetju, če jim bo težko. Za- puščam jim težak nahrbtnik, ker je podjetje uspešno, je ta nahrbtnik še težji. Foto: Andraž Purg časa prokurist. Čeprav »emšo« dela svoje in človek potrebuje več časa za počitek in obnovo, ne morem kar iti in vsega pu- stiti za sabo. KLS je moje življenje. Kljub temu otrokom ne nalagam, da morajo vztrajati v podjetju, če jim bo težko. Za- puščam jim težak nahrbtnik, ker je podjetje uspešno, je ta nahrbtnik še težji. Foto: Andraž Purg INTERVJU so menili, da se strojev ne bo dalo popraviti, zato jih je treba vreči ven in namestiti nove. Mi pa smo vedeli, da če bi to naredili, potem dve leti ne bi mogli delati, saj je na nove stroje treba čakati zelo dolgo. To bi pomenilo konec tovarne. Tuje kupce smo opozorili, da bi tudi sami imeli dolge zastoje, saj v kratkem času ne bi mogli najti novih dobaviteljev. Čez noč se ne da nadomestiti tolikšnih količin zoba- tih obročev. Naše podjetje namreč pokriva 80 odstotkov evropskih potreb. Zato smo se morali lotiti popravila poškodovanih strojev. Pri tem so se tudi naši tuji partnerji naučili, da se da marsikaj popraviti. In tudi to, da se je treba čim hitreje odzvati na potrebe trga, saj je v nasprotnem primeru škoda prevelika. Ko nam je konec septembra uspelo izdelati prve zobate obroče, je marsikdo zajokal. Prve ko- ličine naročenih izdelkov smo kupcem začeli pošiljati oktobra in nato vsak teden naredili korak naprej pri oživljanju proizvodnih linij. Nekaterih strojev ni bilo mogoče popraviti ali ponovno zagnati in smo morali kupiti nove. vidoma v prvem polletju prihodnjega leta. Bo pa trajalo še dve leti, preden bo tovarna v celoti obnovljena. Marsikaj, kar smo zdaj popravili, bo odpovedalo. V treh izmenah lahko delajo brezhibni stroji, takšni, ki so bili popravljeni na hitro, pod pritiskom, pa zagotovo ne. Zato pričakujemo, da bomo v naslednjih dveh letih morali marsikateri stroj zamenjati z novim. Škoda je ogromna, ocenili ste jo na 106 milijonov evrov. Katere dele podjetja je vo- dna ujma najbolj prizadela? Škodo sestavlja več sklopov. Prvega pred- stavljajo tehnološka oprema in stroji. Škoda tega dela predstavlja več kot polovico končne številke. Potem so zgradbe, ki so bile poško- dovane ali porušene. Nekaj smo jih zasilno že obnovili, nekaj jih še rešujemo. Zelo so poško- dovani tlaki in napeljave. Zgraditi bomo morali nadomestne prostore za garderobe in jedilnice. Škodo na zgradbah smo ocenili na pet milijo- nov evrov. Škoda je nastala na zalogah, saj so bili tudi končni izdelki in polizdelki poplavlje- Imate morda že izbran kakšen prostor, kjer bi lahko zgradili tovarno? Tovarno bi radi imeli v bližini, na kakšni višji legi ob cesti. Prostor, ki ga imamo v mi- slih, so žal kmetijska zemljišča z veliko la- stniki in postopek za pridobitev teh zemljišč zagotovo ne bi bil preprost. Zato primeren prostor iščemo tudi v okolici. Najraje bi osta- li tu, kjer smo, in samo malo razširili našo tovarno. To bi bilo najhitreje, ceneje, ostali bi konkurenčni. Če bomo morali graditi na oddaljenem mestu, lahko to pomeni tudi po- stopno selitev podjetja. Kaj mislite s tem bolj oddaljenim me- stom? Več kilometrov stran, a kljub temu še na območju Zgornje Savinjske doline? V dolini za gradnjo ni veliko možnosti. Od- ločili smo se, da iz Slovenije ne gremo, a nas skrbi, ker je izvajanje ukrepov tako počasno. Od obljub ne moremo živeti. Vlada mora po- skrbeti, da bo vsako leto dovolj denarja za protipoplavne ukrepe in za vzdrževanje vo- dotokov. Omogočiti nam tudi mora, da bomo čim prej dobili prostor za novo tovarno. Mo- ram povedati, da smo takoj po poplavi dobili vabilo, naj se preselimo v tujino. Ko je zaradi nas obstala prva Volkswagnova tovarna na Portugalskem, so nas poklicali iz lokalne skupnosti, kjer je ta tovarna, in povedali, da bi nam v svoji industrijski coni takoj dali na voljo zemljišče in to pod zelo konkurenčni- mi pogoji. Seveda smo ponudbo odklonili, v času, ko rešuješ podjetje, niti ne moreš razmi- šljati, da bi v tujini gradil tovarno. In še drago bi bilo. Slovenija je za takšne primere, kot je naš, slabo pripravljena. Redkokje nam lahko ponudijo pet hektarjev industrijsko opremlje- nega zemljišča. Na Ljubnem imamo sedem hektarjev zemljišč, nekaj je še prostih in na njih smo načrtovali novo halo za svoj nov pro- gram. Bili smo tik pred tem, da pridobimo gradbeno dovoljenje. Zdaj smo vse ustavili, saj si na tem območju ne upamo več graditi. Lahko poveste kaj več o novem programu, za katerega potrebujete novo tovarno? Naš osnovni program so zobati obroči, ki so potrebni za zagon avtomobilov z notranjim izgorevanjem. Zdaj vstopamo na trg električ- nih in hibridnih vozil. Razvili smo nov izde- lek, zobati obroč za pogon teh avtomobilov, ki ga že serijsko proizvajamo. Naš prvi kupec je kitajsko podjetje, nove zobate obroče smo začeli izdelovati tudi za evropske proizvajalce avtomobilov. Veliko podjetij toži zaradi prodora kitajskih izdelkov v Evropo, kako je vam uspelo priti na Kitajsko? Zaradi izvrstne kakovo- sti naših izdelkov in dobav ter velike prilagodljivosti potrebam kupcev smo bili do poplave, in verjamem, da bomo spet, eno najbolj konkurenčnih podjetij na svetu. V Kitajsko smo pro- dali od 12 do 16 odstotkov celotne proizvodnje zobatih obročev za zagon motorjev. Zdaj smo za te izdelke izgubi- li kitajski trg. Trudili se bomo, da se to ne bo zgodilo, ampak Kitajci imajo svoje proi- zvajalce in dobavi- telje, ki so nas nadomestili takoj, ko se je pri nas proizvo- dnja usta- vila. »Načrtujem, da se bom 1. januarja prihodnje leto upokojil. To sem nameraval storiti že 1. septembra, a me je poplava ustavila.« »V celotni zgodovini podjetja se je prvič zgodilo, da nam mora država pomagati. Za škodo, ki je res ogromna, smo že dobili predplačilo. Ali bomo dobili še kaj več, ne vemo. Vprašanje je, ali bo država imela dovolj denarja za vse potrebe. Če bo za nas poleg tega, kar smo že dobili, zagotovila protipoplavno zaščito in primeren prostor za novo tovarno, nam bo največ pomagala. Znamo delati in vemo, kako naprej. Pri tem ne potrebujemo njene pomoči.« Kako vam je uspelo tako hitro nabaviti nove stroje, saj pravite, da je treba nanje čakati zelo dolgo? V prvi fazi je šlo predvsem za precizne meril- ne stroje. V proizvodnji smo jih imeli dvanajst, cena zanje je od 100 tisoč do 350 tisoč evrov. Brez teh strojev svojih izdelkov ne bi mogli poslati iz tovarne. Pomagali so nam dobavitelji teh strojev, ki so se hitro odzvali na naša naro- čila, dobro besedo za nas so dali tudi tuji kupci. Preden smo namestili nove stroje, je bilo treba pripraviti prostore za to merilno tehniko. Voda je namreč popolnoma uničili laboratorije, vse stene je bilo treba postaviti na novo. Dela je bilo res ogromno, a ko z vso vnemo začneš delati, ne razmišljaš drugega kot to, katere na- loge moraš rešiti tisti dan in katere bodo prišle na vrsto naslednje dni. Kakšne so zdaj razmere v tovarni, koli- kšen delež proizvodnje že deluje? Delamo vse dni v tednu, v štirih izmenah. Pričakujemo, da bomo decembra šli na nor- malni triizmenski ciklus. Na obdelovalnih lini- jah, ki že obratujejo, v petih dneh ne moremo narediti toliko zobatih obročev kot je potreb, tudi v sedmih jih ne moremo. Jih pa naredi- mo vsak dan več, saj želimo čim bolj skrajšati zastoje v avtomobilskih tovarnah po Evropi. Približujemo se 50 odstotkom naročil, ki jih imajo tovarne. Naročila so zdaj nižja, kot so bila pred poplavo, ker so naši kupci morali najti druge proizvajalce. Ker smo se na trg vr- nili relativno hitro, pričakujemo, da ne bomo veliko izgubili. Nekaj pa vsekakor bomo. Kdaj bo KLS spet delal v takšnem obsegu, kot je pred poplavo? Pričakujemo, da bomo januarja kupcem že lahko dobavljali takšne količine izdelkov, kot jih bodo potrebovali. To pomeni, da z dobava- mi ne bomo več zamujali. V takšnem obsegu, kot je bila pred poplavo, bo proizvodnja pred- ni, poškodovan je bil tudi osnovni material. Velik del škode predstavlja poslovna izguba. Avgusta in septembra nismo delali, količine, ki jih izdelujemo od oktobra so še daleč od tistih, ki smo jih izdelali pred poplavo. Takrat smo naredili 1,2 milijona kosov na mesec, v oktobru smo jih naredili 180 tisoč, novembra 500 tisoč. Kako bo decembra, še ne vem. Vzeti si bomo morali odmor. Vsi smo utrujeni, saj že več mesecev delamo nad svojimi zmožnostmi. Radi bi vsaj za božično-novoletne praznike bili doma in si nabrali novih moči. Zato zdaj hitimo, da bi oživili čim več proizvodnje. Poplava je podjetju marsikaj odnesla, a ni mu odnesla znanja in ugleda. Zaradi skrbi, kako bo z dobavami, so nas obiskovali direktorji nabav in člani uprav av- tomobilskih tovarn, ki prej nikoli niso prišli na Ljubno. Presenetilo jih je, kako smo se lo- tili obnove, kako smo iz tedna v teden napre- dovali, kako smo tudi člani družine, lastniki podjetja, čistili tovarno z drugimi in nismo samo gledali, kako oni delajo. Prav to, da smo bili ves čas zraven, je ljudem dajali voljo. Predstavnike tujih tovarn je tudi presenetilo, kako smo uspeli tujce, včasih jih je bilo tudi do dvesto petdeset na dan, povezati z drugi- mi, ki so nam pomagali. Postali smo en kolek- tiv in delali za skupni cilj. To je bil edinstven primer v Evropi. Še nikoli se ni zgodilo, da bi skupaj delali predstavniki avtomobilskih tovarn, ki so na trgu konkurenti. Ko so videli našo tehnološko opremljenost in kako je naša proizvodnja inovativno zasnovana, je to še povečalo naš ugled. Pričakujemo, da bomo zaradi tega dobili nove poslovne priložnosti. Vaš največji problem ostaja poplavna varnost. Naša pot obnove še ne bo kmalu končana, dela je še ogromno. Mi bomo svoje naredili, saj vemo in znamo, kako. Pri tem ne potre- bujemo vlade ali koga drugega. Od tistih, ki skrbijo za poplavno varnost, za katero prej ni bilo ustrezno poskrbljeno, pričakujemo, da bodo naredili svoje. In to čim prej. Potrebu- jemo pravo protipoplavno zaščito, ne inter- vencijskega nasipa, ki ga bo odneslo ob prvi naslednji poplavi. Savinja ni Mura, ki teče počasi in se takrat, ko je v njej preveč vode, razlije na travo. Savinja je hudourniška reka, ki s sabo prinaša vse, kar poruši na svoji poti. Kakšne ukrepe pričakujete od države? Potrebujemo protipoplavno zaščito, da se kaj takšnega, kot se je zgodilo 4. avgusta, ne bo več ponovilo. Nemudoma potrebujemo tudi rezervno, varno lokacijo, na kateri bi zgradili tovarno za del proizvodnje. Naši kupci to od nas tudi pričaku- jejo. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 50, 14. december 2023 A tudi sicer so se kitajski proizvajalci zoba- tih obročev ves čas trudili, da bi nas izrinili z njihovega trga. Računamo, da bomo z novim programom ostali na tem trgu. Delamo za podjetje, ki zobati obroč vgrajuje v reduktor in ga dobavlja enemu največjih kitajskih pro- izvajalcev električnih avtomobilov. Ta svoja vozila prodaja tudi v Evropi, kjer je kupil veliko tovarno. Imena vam ne smem povedati. Do kdaj morate postaviti tovarno za nove zobate obroče? Tovarno bi rabili že v prvem polletju priho- dnjega leta. Takšni so bili načrti, zdaj je vse skupaj obstalo. Ne vem, kako bomo rešili ta problem, ampak tovarno moramo imeti naj- kasneje v prvi polovici leta 2025. Treba se bo torej hitro odločiti, kje in kako. Če ne bomo pohiteli, nas bo kdo izrinil s trga. Boste vztrajali na čelu podjetja, glede na to, da so pred njim zelo veliki izzivi? Odgovornost je res velika. Naša družina tega podjetja nima, da bi bila bogata. Na lestvici najbogatejših Slovencev smo, ker imamo do- bro podjetje. In ker imamo dobro podjetje, se lahko razvijamo in zaposlenim zagotavljamo dobre plače. Ko sem prišel leta 1972 na Ljub- no, je bilo v dolini dva tisoč ljudi brezposel- nih. Potem so podjetja začela graditi tovarne. Marsikdo nam zdaj očita, da smo v preteklosti neumno načrtovali, ampak želeli smo, da bi bila delovna mesta čim bližje ljudem. Zdaj je treba vse to zaščititi, druge možnosti ni. Ob današnji mehanizaciji in tehniki odgovor, da se česa ne more, ni sprejemljiv. Vprašanje je le, kakšen kompromis med okoljevarstveni- ki in potrebami razvoja bo treba sprejeti. V preteklost se ne moremo vrniti. Prihodnost doline so kakovostna delovna mesta, kjer je dobra plača, kjer lahko človek osebno raste, pridobiva nova znanja in se povezuje s svetom. Prihodnost podjetja KLS vas torej ne skrbi? Naše podjetje ima jasne cilje in ima tudi naslednike, ki ga bodo vodili. Načrtujem, da se bom 1. januarja prihodnje leto upokojil. To sem nameraval storiti že 1. septembra, a me je poplava ustavila. Iz vrst družinskih članov bomo imenovali novega direktorja. Prehod ne bo težak, saj obe hčeri in njuna moža že več kot deset let sodelujejo pri vodenje podjetja in so nanj zelo navezani. Vsi skupaj, z mano vred, bi lahko zdavnaj nehali in se imeli dobro, am- pak smo čutili odgovornost, da moramo nekaj narediti v splošno dobro. Sam bom še nekaj časa prokurist. Čeprav »emšo« dela svoje in človek potrebuje več časa za počitek in obnovo, ne morem kar iti in vsega pu- stiti za sabo. KLS je moje življenje. Kljub temu otrokom ne nalagam, da morajo vztrajati v podjetju, če jim bo težko. Za- puščam jim težak nahrbtnik, ker je podjetje uspešno, je ta nahrbtnik še težji. Foto: Andraž Purg časa prokurist. Čeprav »emšo« dela svoje in človek potrebuje več časa za počitek in obnovo, ne morem kar iti in vsega pu- stiti za sabo. KLS je moje življenje. Kljub temu otrokom ne nalagam, da morajo vztrajati v podjetju, če jim bo težko. Za- puščam jim težak nahrbtnik, ker je podjetje uspešno, je ta nahrbtnik še težji. Foto: Andraž Purg INTERVJU so menili, da se strojev ne bo dalo popraviti, zato jih je treba vreči ven in namestiti nove. Mi pa smo vedeli, da če bi to naredili, potem dve leti ne bi mogli delati, saj je na nove stroje treba čakati zelo dolgo. To bi pomenilo konec tovarne. Tuje kupce smo opozorili, da bi tudi sami imeli dolge zastoje, saj v kratkem času ne bi mogli najti novih dobaviteljev. Čez noč se ne da nadomestiti tolikšnih količin zoba- tih obročev. Naše podjetje namreč pokriva 80 odstotkov evropskih potreb. Zato smo se morali lotiti popravila poškodovanih strojev. Pri tem so se tudi naši tuji partnerji naučili, da se da marsikaj popraviti. In tudi to, da se je treba čim hitreje odzvati na potrebe trga, saj je v nasprotnem primeru škoda prevelika. Ko nam je konec septembra uspelo izdelati prve zobate obroče, je marsikdo zajokal. Prve ko- ličine naročenih izdelkov smo kupcem začeli pošiljati oktobra in nato vsak teden naredili korak naprej pri oživljanju proizvodnih linij. Nekaterih strojev ni bilo mogoče popraviti ali ponovno zagnati in smo morali kupiti nove. vidoma v prvem polletju prihodnjega leta. Bo pa trajalo še dve leti, preden bo tovarna v celoti obnovljena. Marsikaj, kar smo zdaj popravili, bo odpovedalo. V treh izmenah lahko delajo brezhibni stroji, takšni, ki so bili popravljeni na hitro, pod pritiskom, pa zagotovo ne. Zato pričakujemo, da bomo v naslednjih dveh letih morali marsikateri stroj zamenjati z novim. Škoda je ogromna, ocenili ste jo na 106 milijonov evrov. Katere dele podjetja je vo- dna ujma najbolj prizadela? Škodo sestavlja več sklopov. Prvega pred- stavljajo tehnološka oprema in stroji. Škoda tega dela predstavlja več kot polovico končne številke. Potem so zgradbe, ki so bile poško- dovane ali porušene. Nekaj smo jih zasilno že obnovili, nekaj jih še rešujemo. Zelo so poško- dovani tlaki in napeljave. Zgraditi bomo morali nadomestne prostore za garderobe in jedilnice. Škodo na zgradbah smo ocenili na pet milijo- nov evrov. Škoda je nastala na zalogah, saj so bili tudi končni izdelki in polizdelki poplavlje- Imate morda že izbran kakšen prostor, kjer bi lahko zgradili tovarno? Tovarno bi radi imeli v bližini, na kakšni višji legi ob cesti. Prostor, ki ga imamo v mi- slih, so žal kmetijska zemljišča z veliko la- stniki in postopek za pridobitev teh zemljišč zagotovo ne bi bil preprost. Zato primeren prostor iščemo tudi v okolici. Najraje bi osta- li tu, kjer smo, in samo malo razširili našo tovarno. To bi bilo najhitreje, ceneje, ostali bi konkurenčni. Če bomo morali graditi na oddaljenem mestu, lahko to pomeni tudi po- stopno selitev podjetja. Kaj mislite s tem bolj oddaljenim me- stom? Več kilometrov stran, a kljub temu še na območju Zgornje Savinjske doline? V dolini za gradnjo ni veliko možnosti. Od- ločili smo se, da iz Slovenije ne gremo, a nas skrbi, ker je izvajanje ukrepov tako počasno. Od obljub ne moremo živeti. Vlada mora po- skrbeti, da bo vsako leto dovolj denarja za protipoplavne ukrepe in za vzdrževanje vo- dotokov. Omogočiti nam tudi mora, da bomo čim prej dobili prostor za novo tovarno. Mo- ram povedati, da smo takoj po poplavi dobili vabilo, naj se preselimo v tujino. Ko je zaradi nas obstala prva Volkswagnova tovarna na Portugalskem, so nas poklicali iz lokalne skupnosti, kjer je ta tovarna, in povedali, da bi nam v svoji industrijski coni takoj dali na voljo zemljišče in to pod zelo konkurenčni- mi pogoji. Seveda smo ponudbo odklonili, v času, ko rešuješ podjetje, niti ne moreš razmi- šljati, da bi v tujini gradil tovarno. In še drago bi bilo. Slovenija je za takšne primere, kot je naš, slabo pripravljena. Redkokje nam lahko ponudijo pet hektarjev industrijsko opremlje- nega zemljišča. Na Ljubnem imamo sedem hektarjev zemljišč, nekaj je še prostih in na njih smo načrtovali novo halo za svoj nov pro- gram. Bili smo tik pred tem, da pridobimo gradbeno dovoljenje. Zdaj smo vse ustavili, saj si na tem območju ne upamo več graditi. Lahko poveste kaj več o novem programu, za katerega potrebujete novo tovarno? Naš osnovni program so zobati obroči, ki so potrebni za zagon avtomobilov z notranjim izgorevanjem. Zdaj vstopamo na trg električ- nih in hibridnih vozil. Razvili smo nov izde- lek, zobati obroč za pogon teh avtomobilov, ki ga že serijsko proizvajamo. Naš prvi kupec je kitajsko podjetje, nove zobate obroče smo začeli izdelovati tudi za evropske proizvajalce avtomobilov. Veliko podjetij toži zaradi prodora kitajskih izdelkov v Evropo, kako je vam uspelo priti na Kitajsko? Zaradi izvrstne kakovo- sti naših izdelkov in dobav ter velike prilagodljivosti potrebam kupcev smo bili do poplave, in verjamem, da bomo spet, eno najbolj konkurenčnih podjetij na svetu. V Kitajsko smo pro- dali od 12 do 16 odstotkov celotne proizvodnje zobatih obročev za zagon motorjev. Zdaj smo za te izdelke izgubi- li kitajski trg. Trudili se bomo, da se to ne bo zgodilo, ampak Kitajci imajo svoje proi- zvajalce in dobavi- telje, ki so nas nadomestili takoj, ko se je pri nas proizvo- dnja usta- vila. »Načrtujem, da se bom 1. januarja prihodnje leto upokojil. To sem nameraval storiti že 1. septembra, a me je poplava ustavila.« »V celotni zgodovini podjetja se je prvič zgodilo, da nam mora država pomagati. Za škodo, ki je res ogromna, smo že dobili predplačilo. Ali bomo dobili še kaj več, ne vemo. Vprašanje je, ali bo država imela dovolj denarja za vse potrebe. Če bo za nas poleg tega, kar smo že dobili, zagotovila protipoplavno zaščito in primeren prostor za novo tovarno, nam bo največ pomagala. Znamo delati in vemo, kako naprej. Pri tem ne potrebujemo njene pomoči.« Kako vam je uspelo tako hitro nabaviti nove stroje, saj pravite, da je treba nanje čakati zelo dolgo? V prvi fazi je šlo predvsem za precizne meril- ne stroje. V proizvodnji smo jih imeli dvanajst, cena zanje je od 100 tisoč do 350 tisoč evrov. Brez teh strojev svojih izdelkov ne bi mogli poslati iz tovarne. Pomagali so nam dobavitelji teh strojev, ki so se hitro odzvali na naša naro- čila, dobro besedo za nas so dali tudi tuji kupci. Preden smo namestili nove stroje, je bilo treba pripraviti prostore za to merilno tehniko. Voda je namreč popolnoma uničili laboratorije, vse stene je bilo treba postaviti na novo. Dela je bilo res ogromno, a ko z vso vnemo začneš delati, ne razmišljaš drugega kot to, katere na- loge moraš rešiti tisti dan in katere bodo prišle na vrsto naslednje dni. Kakšne so zdaj razmere v tovarni, koli- kšen delež proizvodnje že deluje? Delamo vse dni v tednu, v štirih izmenah. Pričakujemo, da bomo decembra šli na nor- malni triizmenski ciklus. Na obdelovalnih lini- jah, ki že obratujejo, v petih dneh ne moremo narediti toliko zobatih obročev kot je potreb, tudi v sedmih jih ne moremo. Jih pa naredi- mo vsak dan več, saj želimo čim bolj skrajšati zastoje v avtomobilskih tovarnah po Evropi. Približujemo se 50 odstotkom naročil, ki jih imajo tovarne. Naročila so zdaj nižja, kot so bila pred poplavo, ker so naši kupci morali najti druge proizvajalce. Ker smo se na trg vr- nili relativno hitro, pričakujemo, da ne bomo veliko izgubili. Nekaj pa vsekakor bomo. Kdaj bo KLS spet delal v takšnem obsegu, kot je pred poplavo? Pričakujemo, da bomo januarja kupcem že lahko dobavljali takšne količine izdelkov, kot jih bodo potrebovali. To pomeni, da z dobava- mi ne bomo več zamujali. V takšnem obsegu, kot je bila pred poplavo, bo proizvodnja pred- ni, poškodovan je bil tudi osnovni material. Velik del škode predstavlja poslovna izguba. Avgusta in septembra nismo delali, količine, ki jih izdelujemo od oktobra so še daleč od tistih, ki smo jih izdelali pred poplavo. Takrat smo naredili 1,2 milijona kosov na mesec, v oktobru smo jih naredili 180 tisoč, novembra 500 tisoč. Kako bo decembra, še ne vem. Vzeti si bomo morali odmor. Vsi smo utrujeni, saj že več mesecev delamo nad svojimi zmožnostmi. Radi bi vsaj za božično-novoletne praznike bili doma in si nabrali novih moči. Zato zdaj hitimo, da bi oživili čim več proizvodnje. Poplava je podjetju marsikaj odnesla, a ni mu odnesla znanja in ugleda. Zaradi skrbi, kako bo z dobavami, so nas obiskovali direktorji nabav in člani uprav av- tomobilskih tovarn, ki prej nikoli niso prišli na Ljubno. Presenetilo jih je, kako smo se lo- tili obnove, kako smo iz tedna v teden napre- dovali, kako smo tudi člani družine, lastniki podjetja, čistili tovarno z drugimi in nismo samo gledali, kako oni delajo. Prav to, da smo bili ves čas zraven, je ljudem dajali voljo. Predstavnike tujih tovarn je tudi presenetilo, kako smo uspeli tujce, včasih jih je bilo tudi do dvesto petdeset na dan, povezati z drugi- mi, ki so nam pomagali. Postali smo en kolek- tiv in delali za skupni cilj. To je bil edinstven primer v Evropi. Še nikoli se ni zgodilo, da bi skupaj delali predstavniki avtomobilskih tovarn, ki so na trgu konkurenti. Ko so videli našo tehnološko opremljenost in kako je naša proizvodnja inovativno zasnovana, je to še povečalo naš ugled. Pričakujemo, da bomo zaradi tega dobili nove poslovne priložnosti. Vaš največji problem ostaja poplavna varnost. Naša pot obnove še ne bo kmalu končana, dela je še ogromno. Mi bomo svoje naredili, saj vemo in znamo, kako. Pri tem ne potre- bujemo vlade ali koga drugega. Od tistih, ki skrbijo za poplavno varnost, za katero prej ni bilo ustrezno poskrbljeno, pričakujemo, da bodo naredili svoje. In to čim prej. Potrebu- jemo pravo protipoplavno zaščito, ne inter- vencijskega nasipa, ki ga bo odneslo ob prvi naslednji poplavi. Savinja ni Mura, ki teče počasi in se takrat, ko je v njej preveč vode, razlije na travo. Savinja je hudourniška reka, ki s sabo prinaša vse, kar poruši na svoji poti. Kakšne ukrepe pričakujete od države? Potrebujemo protipoplavno zaščito, da se kaj takšnega, kot se je zgodilo 4. avgusta, ne bo več ponovilo. Nemudoma potrebujemo tudi rezervno, varno lokacijo, na kateri bi zgradili tovarno za del proizvodnje. Naši kupci to od nas tudi pričaku- jejo. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 50, 14. december 2023 DIHATA Z GOZDOM »›Goša‹ je za položnice« Peter Žuraj in Marko Jeraj, najbolj skrbna lastnika gozda iz naše regije Najbolje se počutita v objemu domačega gozda Peter Žuraj in Marko Jeraj prihajata vsak iz svojega dela naše regije. Peter Žuraj iz osrčja Kozjanskega, Marko Jeraj iz zaselka Nadbočna v občini Gornji Grad. Čeprav sta si precej različna, imata eno veliko skupno točko. Povezuje ju ljubezen do gozda. Slednje so opazili tudi tamkajšnji revirni gozdarji in ju Zavodu za gozdove Slovenije predlagali za najbolj skrbna lastnika gozdov iz naše regije. ŠPELA OŽIR Marko Jeraj, najbolj skrben lastnik goz- da v območni enoti Nazarje, gospodari na hribovski kmetiji Pavel v zaselku Nadbočna v občini Gornji Grad. Gre za samotno kme- tijo v obliki celka na strmem osojnem po- bočju Menine planine. Zaveda se pomena naravne in kulturne dediščine na svojem posestvu. Skrbno skrbi za častitljiv Pavlov kostanj, ki je naravna vrednota, in še bolj za domačijo. Kmetija je bila prvič omenjena že v urbar- ju gornjegrajske gospoščine iz leta 1426. Kot sklepajo tamkajšnji gozdarji, je glede na lego zelo verjetno obstajala že dolgo pred tem le- tom, torej lahko govorimo o prakmetiji. Zaradi strmin, slabo rodovitnih tal in senčnih leg življenje v Nadbočni nikoli ni bilo lahko, od nekdanjih šestih kmetij je ostala živa samo kmetija Pavel. Skrb za kmetijo prevzel zelo zgodaj Obsega 20 hektarjev gozdov in pet hektar- jev travnikov. Jerajevi se danes preživljajo z živinorejo, gozdarstvom in s peko domačega kruha, s katerim celo leto oskrbujejo planin- sko postojanko na Menini. »›Goša‹ je za polo- žnice, živina za hrano, peka za priboljške,« kratko in jedrnato pove Marko. Gozdarji Območne enote Nazarje pravijo, da je klen, prizadeven in uspešen gospodar že od rane mladosti. Še kot mlademu fantu mu je umrl oče in komaj polnoleten je moral prevzeti skrb za domačijo. Tedaj so bili nji- hovi gozdovi zaradi strmin in skalovitosti še popolnoma zaprti, brez gozdnih prometnic, vse spravilo lesa je bilo ročno. Poleg tega je bil to čas intenzivnega hiranja jelke. Posek hirajočih in sušečih se jelk je takrat predsta- vljal skoraj polovico vsega poseka domačije. Ročno spravilo in nenačrtna sanitarna sečnja sta močno nižala vrednost lesa ter večala stro- ške dela in tako zmanjševala dohodek od lesa. Z gozdom gospodari trajnostno »Z gozdom že od mladega želi gospodariti trajnostno, zato je postopoma skrbel za opti- malno odprtost gozda s kakovostno zgrajenimi vlakami. Veliko dela je vložil tudi v obnovo in nego gozdov ter uredil posestne meje s sosedi. Zaradi raznomerne sestojne zgradbe krepko prevladujejo negovalne sečnje,« njegova pri- zadevanja opisujejo gozdarji, ki jim je v veliko zadovoljstvo, da Marko Jeraj vzorno sodeluje z Zavodom za gozdove Slovenije. Udeležuje se vseh izobraževanj, ki jih organizirajo. Dejaven je tudi v pašni skupnosti na Menini. Foto: osebni arhiv Smreko nadomeščajo z avtohtonimi listavci Peter Žuraj je najbolj skrben lastnik gozda v območni enoti Celje. Domačija Petra in žene Melite je v osrčju Kozjanskega, in sicer v zaselku Križan Vrh, kjer živita s tremi otroki, Simonom, Davidom in Petro. Kmetija obsega 48 hektarjev, od tega 18 hek- tarjev gozda. Usmerjena je v živinorejo, saj imajo 68 govedi, od tega 22 krav molznic. Za popestritev dela imajo vinograd, v katerem v letih brez naravnih tegob pridelajo za tri tisoč litrov vina. Stari hrast orjak Družina Žuraj doživlja svet, ki jo obda- ja, kot celoto. Ne ločuje dela od nedela, uči se ves čas, počiva ob praznikih in priložnostih, obdana je s preprosto- stjo kozjanske pokrajine. T e lepote okolja ne sprejema kot samo- umevne, temveč jo aktivno ustvarja: z gozdnim robom, tudi s 350 let starim hrastovim orjakom zraven gospodarskega poslopja, ki je v intenzivni fazi razkrajanja in je gostišče za ptiče. Zavezani k varovanju parka V gozdu Žurajevih lahko najdemo več takšnih dreves, ki fi zič- no pešajo, vendar s svojo skrivnostnostjo kažejo izjemno moč življenja in povezanosti različnih oblik. Ob njih na kmetiji lažje dojemajo čas, minljivost in iščejo navdih za širjenje obzorij. V gozdu, s katerim gospodarijo, smreko nadomeščajo z avtohtonimi listavci, s katerimi krepijo stabilnost gozda in kmetijske krajine. Kmetija leži v Kozjanskem parku, zato je zavezana k negovanju vseh vrednot parka, tudi z delom, ki kljub vsemu prinaša dovolj dohodka za preživetje. Foto: ZGS OE Celje 350 let stari hrast orjak zraven go- spodarskega poslopja Peter Žuraj skrbi za 18 hektarjev gozda. Marko Jeraj kmetuje na kmetiji v zaselku Nadbočna. »›Goša‹ je za položnice, živina za hrano, peka za priboljške,« kratko in jedrnato pove Marko. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 50, 14. december 2023 ŠPORTNI KOMENTATOR Več kot deset sezon neločljivo povezan z ženskim smučanjem Najprej tabornik, nato vse drugo Zimski konci tedna so v veliko slovenskih gospodinjstvih rezervirani za zimske športe. Takrat k sebi domov pova- bimo tudi Velenjčana Tomaža Hudomalja, reporterja z ženskih smučarskih tekem, ki so njegova domena že več kot desetletje. Komentira jih od leta 2012. Sicer ga slišimo tudi pri drugih športnih dogodkih, kot so tenis, nogomet in rokomet, vidimo ga tudi v Dnevniku na Televiziji Slovenija in v javljanjih z velikih športnih dogodkov, kot so olimpijske igre, svetovna in evrop- ska prvenstva. Tomaž je velik ljubitelj športa, a kljub temu je v njegovem življenju takoj za družino najvišje uvrščeno taborništvo. JANŽE FRIC Komentiranje alpskega smučanja ostaja skoraj isto, kot je bilo pred približno desetletjem, ko je Tomaž to počel prvič, menjale pa so se tekmovalke. Sicer pa je tudi na delo reporterjev vplivala pandemija. »Evropski in ame- riški reporterji alpskega smučanja smo se pove- zali v skupino, kjer si še vedno skoraj dnev- no izmenjujemo informacije o dogajanju v svojih državah.« Tako imajo vsi novinarji dostop do dobrih in preverjenih informa- cij skoraj iz prve roke. Ta metoda je še posebej učinkovita, če reporterja ni na prizorišču tekme in se javlja iz studia. »Nekatere informacije lahko najdemo na spletu, a ne vsega.« Od osem do dvanajst ur priprav Toliko časa porabi, da se pripravi na dve tekmi v ženskem svetovnem pokalu, ki sta navadno konec te- dna. Navadno gre za dva teka na dan, če dekleta smučajo v tehnič- nih disciplinah, oziroma za enega, če smučajo v hitrih. »Med tekmo se moram brzdati, da ne povem vsega, kar sem si pripravil. Ko sem začel komentirati, me je bilo vedno strah, da bom imel pripra- vljenega premalo materiala, ker je dejansko treba veliko govoriti.« Ko je začel komentirati tekme, je mislil, da mora povedati vse, kar si je pripravil. Z nabiranjem izkušenj je dobil občutek za to, kdaj je kaj treba povedati in koliko. Teh osem do dvanajst ur, ki jih po- rabi za priprave na tekme, stoji na letih izkušenj in informacijah, ki si jih je za- pomnil v karieri. »Če izvem z danes na jutri, da bom moral komentirati smučanje, lahko zaradi izkušenj to storim tudi skoraj brez priprav, a vsebina ni iste kakovosti.« Pri alpskem smučanju ima za vsako tekmo- valko shranjene osnovne informacije, ki jih dopolnjuje s svežimi podatki. A pri tem delu je pomembno tudi, da reporterji sproti spremljajo dogajanje in so vedno na tekočem, saj jih lahko val neprebranih novic zalije. »Pred letošnjo se- zono svetovnega pokala v alpskem smučanju sem imel opravke, zaradi katerih nisem mogel biti na tekočem, a sem si shranjeval novice, ki Najprej tabornik, nato vse drugo Zimski konci tedna so v veliko slovenskih gospodinjstvih rezervirani za zimske športe. Takrat k sebi domov pova- bimo tudi Velenjčana Tomaža Hudomalja, reporterja z ženskih smučarskih tekem, ki so njegova domena že več kot desetletje. Komentira jih od leta 2012. Sicer ga slišimo tudi pri drugih športnih dogodkih, kot so tenis, nogomet in rokomet, vidimo ga tudi v Dnevniku na Televiziji Slovenija in v javljanjih z velikih športnih dogodkov, kot so olimpijske igre, svetovna in evrop- ska prvenstva. Tomaž je velik ljubitelj športa, a kljub temu je v njegovem življenju takoj za družino najvišje Komentiranje alpskega smučanja ostaja skoraj isto, kot je bilo pred približno desetletjem, ko je Tomaž to počel prvič, menjale pa so se tekmovalke. Sicer pa je tudi na delo reporterjev vplivala pandemija. »Evropski in ame- riški reporterji alpskega smučanja smo se pove- zali v skupino, kjer si še vedno skoraj dnev- no izmenjujemo informacije o dogajanju v svojih državah.« Tako imajo vsi novinarji dostop do dobrih in preverjenih informa- cij skoraj iz prve roke. Ta metoda je še posebej učinkovita, če reporterja ni na prizorišču tekme in se javlja iz studia. »Nekatere informacije lahko najdemo Toliko časa porabi, da se pripravi na dve tekmi v ženskem svetovnem pokalu, ki sta navadno konec te- je dobil občutek za to, kdaj je kaj Teh osem do dvanajst ur, ki jih po- rabi za priprave na tekme, stoji na letih izkušenj in informacijah, ki si jih je za- pomnil v karieri. »Če izvem z danes na jutri, da bom moral komentirati smučanje, lahko zaradi izkušenj to storim tudi skoraj brez priprav, a vsebina ni iste kakovosti.« Pri alpskem smučanju ima za vsako tekmo- valko shranjene osnovne informacije, ki jih dopolnjuje s svežimi podatki. A pri tem delu je pomembno tudi, da reporterji sproti spremljajo dogajanje in so vedno na tekočem, saj jih lahko val neprebranih novic zalije. »Pred letošnjo se- zono svetovnega pokala v alpskem smučanju sem imel opravke, zaradi katerih nisem mogel biti na tekočem, a sem si shranjeval novice, ki jih moram prebrati. Nabralo se mi jih je približno dvesto.« Dela, ko so drugi doma Ker so tekme alpskih smučark večinoma ob koncih tedna, to pomeni, da takrat dela tudi To- maž. »Delo ob koncih tedna mi zaenkrat še ni presedlo. A če bi vprašali mojo ženo, bi za- gotovo dobili drugačen odgovor,« je povedal v smehu. A je žena vsee- no zelo razumevajoča. »Vedno ko tema pogo- vora nanese na delo ob koncih tedna, reče, da je vede- l a že od začetka, v kaj se spušča. Vseeno imam veliko srečo, da razume.« Urnik dela je nepri- jazen, a je zaradi delovnih koncev tedna več prost med tednom, tako da takrat nadoknadi zamujeni čas. Letošnjo zimsko sezono si bo komentatorsko mesto delil tudi z Leonom Andrejko, da se bo tako delo nekoliko raz- poredilo. Delo v soboto in nedeljo skoraj zbledi v primerjavi s takrat, ko morajo novinarji na teren v tujino. »Ko sva z ženo dobila prvega otroka, ni bil star niti pol leta, ko sem šel na evropsko prvenstvo v nogometu v Francijo za tri tedne. Ko se nama je rodil drugi, ni bil star niti mesec, ko sem šel na svetovno prvenstvo v smučanju.« Srce pri tabornikih »Moje srce je poleg družine in prijateljev na prvem mestu pri tabornikih. Ravno ti so mi dali neskončno stvari.« Pri tabornikih se je naučil življenjskih veščin, kot so načrtovanje in organizacija dela ter kadrovanje. Tam je pridobil tudi delovne navade in se naučil roč- nih spretnosti. Tudi vsi njegovi najbolj tesni prijatelji so taborniki. »Prejšnji petek sem mladim tabornikom pol ure razlagal, kaj mi pomeni taborni- štvo in o svojem odnosu do tabornikov. Ker to je res zadeva, ki je niti ne morem zares opisati.« Zadnja leta sicer nima več toliko časa za tabornike, kot bi si želel, a enkrat na leto gre vseeno za deset dni na taborjenje s svojim rodom Jezerskega zmaja. Hugo Med prijatelji je Tomaž bolj znan kot Hugo. Predvsem med taborniki. »Skoraj vsi me kličejo Hugo. Tudi nekateri sodelavci, še mami mi kdaj tako reče. No, za svoja otroka sem še vedno ati.« Do vzdevka je prišel bolj kot ne spontano. »Pi- šem se Hudomalj, zato so me pri- jatelji klicali Hudo, nato je zaradi igre Hugo, ki jo je pred približno dvajsetimi leti igralo tudi veliko Slovencev, Hudo postal Hugo.« Vzdevek se je s treningov rokome- ta, ki ga je takrat treniral, kar hitro preselil tudi med tabornike in v vse dele Tomaževega življenja. Smučarski reporter, ki ne smuča Zgornja trditev sicer ne drži popolno- ma. Velenjčan zna smučati, a ima nje- govo zadnje vijuganje po belih strminah že kar dolgo brado. Pri sedmih letih si je namreč na smučanju zlomil nogo, zara- di česar se mu je nekoliko zamerilo. A je kljub temu kasneje še stopil na smuči. »Za- dnjič sem smučal verjetno leta 2007 .« Njegov najstarejši sin se uči smučati, hodi na tečaje in bi rad smučal z očetom, a mu zaenkrat še ni uspelo. Foto: osebni arhiv »Taborniki so mi dali ogromno znanja, srčnosti in spominov.« »Vsako stvar, ki jo naredim, poskusim narediti res dobro.« »Med tekmo se moram brzdati, da ne povem vsega, kar sem si pripravil. Ko sem začel komentirati, me je bilo vedno strah, da bom imel pripravljenega premalo materiala, ker je dejansko treba veliko govoriti.« »Slovencem je skoraj vseeno, kateri šport spremljajo, dokler so naši športniki uspešni.« Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 50, 14. december 2023 RITMIČNA GIMNASTIKA Zdravstveni dom Laško Kidričeva ulica 5b, 3270 Laško RAZPIS ZA DELOVNO MESTO DIREKTORJA/DIREKTORICE Zdravstvenega doma Laško Na podlagi 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdra- vstvenega doma Laško in 76. člena Statuta zavoda razpisna ko- misija skladno s sprejetim sklepom dopisne seje Sveta ZD z dne 7.12.2023 razpisuje delovno mesto Direktorja/direktorice Zdravstvenega doma Laško Imenovan/a je lahko kandidat/ka, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, razpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: • da ima visoko strokovno izobrazbo, • da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, • da ima ustrezne strokovne in organizacijske reference. Kandidati/ke morajo prijavi na razpis priložiti pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev: • kopijo diplome, iz katere je razvidna zahtevana stopnja izobrazbe • kopijo dokumenta, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja o delovnih izkušnjah • kopijo dokumenta, iz katerega so razvidne strokovne in organi- zacijske reference • dokazilo, da niso bili pravnomočno obsojeni za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Dokazilo ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidati morajo k prijavi priložiti tudi program dela in razvoja ZD in opredeliti svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Kandidat/ka bo sklenil(a) pogodbo o zaposlitvi skladno z Zakonom o delovnih razmerjih za čas trajanja mandata 4 leta in s polnim delovnim časom. Prijave s priloženimi pisnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati/ke pošljejo na naslov Zdravstveni dom Laško – tajništvo, Kidričeva 5b, 3270, Laško, z oznako PRIJAVA NA RAZPIS – NE ODPIRAJ. Rok za prijavo na razpisano delovno mesto začne teči 15.12.2023 in se izteče z dnem 29.12.2023. Za pravočasne se bodo upoštevale prijave, ki bodo prispele do vključno 29.12.2023 oziroma bodo oddane priporočeno po pošti in bodo odpremljene z žigom oddaje z dne 29.12.2023. O izbiri bodo kandidati/ke pisno obveščeni preko elektronske pošte v roku, določenem z zakonom. Razpisna komisija sveta ZD Deklice že obvladajo skladnost gibov Kajuhovo dvorano tretjič zasedle »ritmičarke« »Zelo sem vesela, ker nam je že tretjič uspelo izpeljati tekmovanje v Celju. Upam, da bo prireditev postala tradi- cionalna. Želim si tudi, da bi se čim več deklet vključilo v ta lep šport in da bi bila ritmična gimnastika tukaj pri- ljubljena kot v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji …« je govorila energična in odločna Ksenia Čajnikova, glavna trenerka pri Športnem društvu za ritmično gimnastiko Juna Šport. Med odprtjem je celjski župan Matija Kovač zbrane nagovoril v dveh jezikih, angleškem in ruskem. DEAN ŠUSTER Čajnikova je seveda hvalila svoj šport: »Za deklice je rit- mična gimnastika eden naj- bolj primernih športov. Raz- vijajo gibljivost, skladnost, lahkotnost in ljubkost gibov, tudi elegantnost pri izvedbi vaj. Kmalu se naučijo, kako se vesti ob zmagah in kako se pobrati po porazih.« Ustavili možnost prijav Lani so organizatorji, ve- činoma sestavljeni iz vrst staršev, pričakovali 240 tek- movalk. Prišlo jih je 190, kajti viroza je vsepovsod posegla v športne vrste. Bile so iz dese- tih evropskih držav in Izraela. Vsaka država je s seboj pripe- ljala tudi sodnike in sodnice. Tako je bilo tudi tokrat, a z eno razliko. Prireditelji so ustavili možnost prijav, ko je število tekmovalk krepko preseglo dvestotico. Predse- dnica ŠD Juna Šport je Kseni- jina mama Olga Čajnikova, ki je hkrati ustanoviteljica dveh priljubljenih šol ritmične gi- mnastike v Rusiji. Je strokov- na svetovalka trenerjev v slo- venski, madžarski in ciprski reprezentanci. Leta 2019 je bil odprt oddelek športnega društva za ritmično gimnasti- ko v Celju. Desetkrat na stopničke Društvo s svojimi tekmo- valkami beleži zavidljive re- zultate doma in v tujini, kjer dekleta največkrat zasedajo prva tri mesta v posamičnih nastopih z rekviziti (obroč, žoga …) in brez njih ter v skupinskih nastopih. V so- boto so nastopile v različnih starostnih kategorijah. Zma- gale so Irina Gala Kos, Lili Jana Tratnik in Helena Ste- fanović. Drugi sta bili Zarja Kralj Šentjurc in Alja Bogda- nova, na tretjo stopničko so se povzpele Alina Grobelnik Lugarić, Lorena Dušak, Kri- stina Biščan, Korina Stropnik in Hana Seme Poznič. Ksenia Čajnikova je dodala, da ima v klubu 40 deklet. Zanimanje za ta šport se je povečalo po novem uspehu Rusinje Jeka- terine Vedenejeve, ki od leta 2018 zastopa slovenske barve in je na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki v Valen- cii letos osvojila bronasto me- daljo pri vaji s trakom. Foto: Andraž Purg »ritmičarke« Najboljše tekmovalke iz celjske sekcije Tudi najmlajše tekmovalke so bile urejene, primerno naličene in v zelo lepih oblekicah. Med vajo z obročem Preden je odhitel na ogled prvoligaške tek- me, je predsednik NK Celje Valerij Kolotilo obiskal Kajuhovo dvorano. Ksenia Čajnikova je usmerjala nastopajoče. Nagrade in priznanja je podeljeval tudi Matija Kovač. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 50, 14. december 2023 NA ODRSKIH DESKAH »Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje de- luje tako uspešno zaradi članov, ki so zaljubljeni v slovensko besedo in odrske deske. Svoje lastne želje znamo podrediti skupnemu cilju. Kar nekaj članov deluje v gledališču že od začetka in so njegov steber, veseli pa nas, da se nam pridružujejo tudi mlajši, ki bodo nadaljevali tradicijo,« je na slovesnosti v poča- stitev 30-letnice gledališča v Narodnem domu dejal njegov predsednik Andrej Hribernik. TATJANA CVIRN Trideset let Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje Zaljubljeni v slovensko besedo in oder Andrej Hribernik: »Pred 17 leti sem se priključil skupini na povabilo Srečka Mačka. Že v gimnaziji sem se spogledoval z igro in recitacijo in odkril sem nov svet. Hvaležen sem Boženi Orožen, saj sem sodeloval pri mnogih recitalih in se o slovenski literaturi naučil vse tisto, kar sem ›prešprical‹ v srednji šoli.« Nekdanje Ljubiteljsko gle- dališče Teharje se je pred leti preimenovalo in si nadelo ime dolgoletnega igralca, re- žiserja, umetniškega vodje in gledališkega duhovnega očeta Petra Simonitija. Ta je z Boženo Orožen, legendar- no gimnazijsko profesorico slovenščine, izpeljal številne projekte, predvsem recitale, ki so postavili temelje delova- nja skupine. Delo Orožnove, ki je postala častna članica gledališča, zdaj nadaljuje Jana Kvas, medtem ko Simo- niti, ki je sicer v domu upo- kojencev, še vedno skrbno in tudi kritično spremlja delo skupine. Peščica zagnanih V društvu danes deluje približno šestdeset članov, petnajst je najbolj dejavnih. V minulih desetletjih so ustvarili 74 premier in izve- dli več kot štiristo predstav. Letos poleti so ljubiteljski igralci uprizorili Nušićevo igro Analfabet in za otroke predstavo Anice Milanović Čisto navaden dan. »Gleda- lišče je preživelo trideset let v časih, ki niso zelo naklo- njeni ljubiteljski kulturi,« je poudaril Andrej Hribernik. Upa, da bo gledališče v pri- hodnjih letih vendarle dobi- lo svoj prostor za vaje, kar se obeta s prenovo nekdanjega Kajuhovega doma, saj se je moralo v preteklih letih po- gosto seliti. Podpirali so ga tako ustano- ve kot posamezniki, ki so se jim zahvalili na slovesnosti v Narodnem domu. Zbrane je nagovoril dr. Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ce- lje. V programu je nastopila vokalna skupina Fantje z Jo- žefovega hriba, medtem ko je igrani recital ljubiteljskih gledališčnikov predstavljal osrednji del prireditve. Pod vodstvom Jane Kvas so pred- stavili izbrana besedila iz dela Prerok avtorja Kahlila Gibrana. Tudi po sto letih od izida dela so razmišljanja o smislu člo- vekovega bivanja, nesmrtnosti duše, pomeni ljubezni, dobro- te, sočutja … še kako aktual- na. Predstavili so jih Andrej Hribernik, Anica Milanović, Alenka Tacol, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek in Janez T urnšek. Obljuba dela dolg »Da bomo to delo postavili na oder, smo obljubili Petru Simonitiju in obljubo uresni- čili v tem jubilejnem letu,« je dejal Hribernik, ki je priznal, da gre za zahtevno besedilo, ki ga je treba ustrezno pred- staviti, da ga poslušalci lahko sprejmejo. Po odzivu občin- stva je ustvarjalcem uspelo. »Izbirala sem besedila, ki so bolj optimistična, s svetlej- šimi sporočili, in jih skušala povezati v celoto,« je poveda- la Jana Kvas. »Dokler človek čuti, da je tudi duhovno bi- tje, je to aktualno in globoko besedilo. Polna dvorana do- kazuje, da je v Celju še kar nekaj ljudi z duhovnimi in s kulturnimi potrebami.« Ustanovitelji in mlajši Med ustanovnimi članica- mi gledališča je bila tudi Lada Ščurek, ki še vedno z vese- ljem nastopa. »Pred 45 sem začela delati v Železarni Što- re. Takrat je v Celju deloval Delavski oder, ki je ostal brez prostorov, v Štorah pa je bil nov kulturni dom in igralci so se preselili tja. Sama sem se jim priključila čez nekaj let.« Med legendami gledališča je zagotovo 80-letna Anica Milanović, tudi avtorica in režiserka predstav za otroke, ki je imela v Preroku precej- šen del besedila. Nastopati je začela že na Delavskem odru konec 50. let prejšnjega stole- tja. »Blizu so mi otroške pred- stave, saj so otroci čudoviti poslušalci in tudi kritiki.« Med mlajšimi gledališčniki je Ana Klincov, ki je z Žigo Bedračem vodila prireditev. »Že od nekdaj sem želela ustvarjati za gledališče. Ško- da je, da imamo za vaje na voljo le sobico društva upo- kojencev. Zato so projekti bolj minimalistični. Gledali- šče bi napredovalo še bolj, če bi imelo svoj prostor.« Foto: Nik Jarh Ob jubileju je skupina članov na čelu s Srečkom Mačkom pripravila zbornik, ki prikazuje tri desetletja delovanja društva. Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je pripravili panojsko razstavo o delu gledališča. Do konca februarja bo na ogled na ploščadi pred knjižnico. (Foto: TC) Odlomke iz knjige Prerok avtorja Kahlila Gibrana so ljubiteljski gle- dališčniki izvedli ob stoletnici izida knjige in 140-letnici avtorjevega rojstva. Z leve: Sonja Mlejnik, Alenka Tacol, Andrej Hribernik, Anica Milanović, Janez Turnšek in Lada Ščurek Jana Kvas in Andrej Hribernik Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 50, 14. december 2023 RITMIČNA GIMNASTIKA Zdravstveni dom Laško Kidričeva ulica 5b, 3270 Laško RAZPIS ZA DELOVNO MESTO DIREKTORJA/DIREKTORICE Zdravstvenega doma Laško Na podlagi 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdra- vstvenega doma Laško in 76. člena Statuta zavoda razpisna ko- misija skladno s sprejetim sklepom dopisne seje Sveta ZD z dne 7.12.2023 razpisuje delovno mesto Direktorja/direktorice Zdravstvenega doma Laško Imenovan/a je lahko kandidat/ka, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, razpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: • da ima visoko strokovno izobrazbo, • da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, • da ima ustrezne strokovne in organizacijske reference. Kandidati/ke morajo prijavi na razpis priložiti pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev: • kopijo diplome, iz katere je razvidna zahtevana stopnja izobrazbe • kopijo dokumenta, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja o delovnih izkušnjah • kopijo dokumenta, iz katerega so razvidne strokovne in organi- zacijske reference • dokazilo, da niso bili pravnomočno obsojeni za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Dokazilo ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidati morajo k prijavi priložiti tudi program dela in razvoja ZD in opredeliti svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Kandidat/ka bo sklenil(a) pogodbo o zaposlitvi skladno z Zakonom o delovnih razmerjih za čas trajanja mandata 4 leta in s polnim delovnim časom. Prijave s priloženimi pisnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati/ke pošljejo na naslov Zdravstveni dom Laško – tajništvo, Kidričeva 5b, 3270, Laško, z oznako PRIJAVA NA RAZPIS – NE ODPIRAJ. Rok za prijavo na razpisano delovno mesto začne teči 15.12.2023 in se izteče z dnem 29.12.2023. Za pravočasne se bodo upoštevale prijave, ki bodo prispele do vključno 29.12.2023 oziroma bodo oddane priporočeno po pošti in bodo odpremljene z žigom oddaje z dne 29.12.2023. O izbiri bodo kandidati/ke pisno obveščeni preko elektronske pošte v roku, določenem z zakonom. Razpisna komisija sveta ZD Deklice že obvladajo skladnost gibov Kajuhovo dvorano tretjič zasedle »ritmičarke« »Zelo sem vesela, ker nam je že tretjič uspelo izpeljati tekmovanje v Celju. Upam, da bo prireditev postala tradi- cionalna. Želim si tudi, da bi se čim več deklet vključilo v ta lep šport in da bi bila ritmična gimnastika tukaj pri- ljubljena kot v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji …« je govorila energična in odločna Ksenia Čajnikova, glavna trenerka pri Športnem društvu za ritmično gimnastiko Juna Šport. Med odprtjem je celjski župan Matija Kovač zbrane nagovoril v dveh jezikih, angleškem in ruskem. DEAN ŠUSTER Čajnikova je seveda hvalila svoj šport: »Za deklice je rit- mična gimnastika eden naj- bolj primernih športov. Raz- vijajo gibljivost, skladnost, lahkotnost in ljubkost gibov, tudi elegantnost pri izvedbi vaj. Kmalu se naučijo, kako se vesti ob zmagah in kako se pobrati po porazih.« Ustavili možnost prijav Lani so organizatorji, ve- činoma sestavljeni iz vrst staršev, pričakovali 240 tek- movalk. Prišlo jih je 190, kajti viroza je vsepovsod posegla v športne vrste. Bile so iz dese- tih evropskih držav in Izraela. Vsaka država je s seboj pripe- ljala tudi sodnike in sodnice. Tako je bilo tudi tokrat, a z eno razliko. Prireditelji so ustavili možnost prijav, ko je število tekmovalk krepko preseglo dvestotico. Predse- dnica ŠD Juna Šport je Kseni- jina mama Olga Čajnikova, ki je hkrati ustanoviteljica dveh priljubljenih šol ritmične gi- mnastike v Rusiji. Je strokov- na svetovalka trenerjev v slo- venski, madžarski in ciprski reprezentanci. Leta 2019 je bil odprt oddelek športnega društva za ritmično gimnasti- ko v Celju. Desetkrat na stopničke Društvo s svojimi tekmo- valkami beleži zavidljive re- zultate doma in v tujini, kjer dekleta največkrat zasedajo prva tri mesta v posamičnih nastopih z rekviziti (obroč, žoga …) in brez njih ter v skupinskih nastopih. V so- boto so nastopile v različnih starostnih kategorijah. Zma- gale so Irina Gala Kos, Lili Jana Tratnik in Helena Ste- fanović. Drugi sta bili Zarja Kralj Šentjurc in Alja Bogda- nova, na tretjo stopničko so se povzpele Alina Grobelnik Lugarić, Lorena Dušak, Kri- stina Biščan, Korina Stropnik in Hana Seme Poznič. Ksenia Čajnikova je dodala, da ima v klubu 40 deklet. Zanimanje za ta šport se je povečalo po novem uspehu Rusinje Jeka- terine Vedenejeve, ki od leta 2018 zastopa slovenske barve in je na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki v Valen- cii letos osvojila bronasto me- daljo pri vaji s trakom. Foto: Andraž Purg »ritmičarke« Najboljše tekmovalke iz celjske sekcije Tudi najmlajše tekmovalke so bile urejene, primerno naličene in v zelo lepih oblekicah. Med vajo z obročem Preden je odhitel na ogled prvoligaške tek- me, je predsednik NK Celje Valerij Kolotilo obiskal Kajuhovo dvorano. Ksenia Čajnikova je usmerjala nastopajoče. Nagrade in priznanja je podeljeval tudi Matija Kovač. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 50, 14. december 2023 NA ODRSKIH DESKAH »Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje de- luje tako uspešno zaradi članov, ki so zaljubljeni v slovensko besedo in odrske deske. Svoje lastne želje znamo podrediti skupnemu cilju. Kar nekaj članov deluje v gledališču že od začetka in so njegov steber, veseli pa nas, da se nam pridružujejo tudi mlajši, ki bodo nadaljevali tradicijo,« je na slovesnosti v poča- stitev 30-letnice gledališča v Narodnem domu dejal njegov predsednik Andrej Hribernik. TATJANA CVIRN Trideset let Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje Zaljubljeni v slovensko besedo in oder Andrej Hribernik: »Pred 17 leti sem se priključil skupini na povabilo Srečka Mačka. Že v gimnaziji sem se spogledoval z igro in recitacijo in odkril sem nov svet. Hvaležen sem Boženi Orožen, saj sem sodeloval pri mnogih recitalih in se o slovenski literaturi naučil vse tisto, kar sem ›prešprical‹ v srednji šoli.« Nekdanje Ljubiteljsko gle- dališče Teharje se je pred leti preimenovalo in si nadelo ime dolgoletnega igralca, re- žiserja, umetniškega vodje in gledališkega duhovnega očeta Petra Simonitija. Ta je z Boženo Orožen, legendar- no gimnazijsko profesorico slovenščine, izpeljal številne projekte, predvsem recitale, ki so postavili temelje delova- nja skupine. Delo Orožnove, ki je postala častna članica gledališča, zdaj nadaljuje Jana Kvas, medtem ko Simo- niti, ki je sicer v domu upo- kojencev, še vedno skrbno in tudi kritično spremlja delo skupine. Peščica zagnanih V društvu danes deluje približno šestdeset članov, petnajst je najbolj dejavnih. V minulih desetletjih so ustvarili 74 premier in izve- dli več kot štiristo predstav. Letos poleti so ljubiteljski igralci uprizorili Nušićevo igro Analfabet in za otroke predstavo Anice Milanović Čisto navaden dan. »Gleda- lišče je preživelo trideset let v časih, ki niso zelo naklo- njeni ljubiteljski kulturi,« je poudaril Andrej Hribernik. Upa, da bo gledališče v pri- hodnjih letih vendarle dobi- lo svoj prostor za vaje, kar se obeta s prenovo nekdanjega Kajuhovega doma, saj se je moralo v preteklih letih po- gosto seliti. Podpirali so ga tako ustano- ve kot posamezniki, ki so se jim zahvalili na slovesnosti v Narodnem domu. Zbrane je nagovoril dr. Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ce- lje. V programu je nastopila vokalna skupina Fantje z Jo- žefovega hriba, medtem ko je igrani recital ljubiteljskih gledališčnikov predstavljal osrednji del prireditve. Pod vodstvom Jane Kvas so pred- stavili izbrana besedila iz dela Prerok avtorja Kahlila Gibrana. Tudi po sto letih od izida dela so razmišljanja o smislu člo- vekovega bivanja, nesmrtnosti duše, pomeni ljubezni, dobro- te, sočutja … še kako aktual- na. Predstavili so jih Andrej Hribernik, Anica Milanović, Alenka Tacol, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek in Janez T urnšek. Obljuba dela dolg »Da bomo to delo postavili na oder, smo obljubili Petru Simonitiju in obljubo uresni- čili v tem jubilejnem letu,« je dejal Hribernik, ki je priznal, da gre za zahtevno besedilo, ki ga je treba ustrezno pred- staviti, da ga poslušalci lahko sprejmejo. Po odzivu občin- stva je ustvarjalcem uspelo. »Izbirala sem besedila, ki so bolj optimistična, s svetlej- šimi sporočili, in jih skušala povezati v celoto,« je poveda- la Jana Kvas. »Dokler človek čuti, da je tudi duhovno bi- tje, je to aktualno in globoko besedilo. Polna dvorana do- kazuje, da je v Celju še kar nekaj ljudi z duhovnimi in s kulturnimi potrebami.« Ustanovitelji in mlajši Med ustanovnimi članica- mi gledališča je bila tudi Lada Ščurek, ki še vedno z vese- ljem nastopa. »Pred 45 sem začela delati v Železarni Što- re. Takrat je v Celju deloval Delavski oder, ki je ostal brez prostorov, v Štorah pa je bil nov kulturni dom in igralci so se preselili tja. Sama sem se jim priključila čez nekaj let.« Med legendami gledališča je zagotovo 80-letna Anica Milanović, tudi avtorica in režiserka predstav za otroke, ki je imela v Preroku precej- šen del besedila. Nastopati je začela že na Delavskem odru konec 50. let prejšnjega stole- tja. »Blizu so mi otroške pred- stave, saj so otroci čudoviti poslušalci in tudi kritiki.« Med mlajšimi gledališčniki je Ana Klincov, ki je z Žigo Bedračem vodila prireditev. »Že od nekdaj sem želela ustvarjati za gledališče. Ško- da je, da imamo za vaje na voljo le sobico društva upo- kojencev. Zato so projekti bolj minimalistični. Gledali- šče bi napredovalo še bolj, če bi imelo svoj prostor.« Foto: Nik Jarh Ob jubileju je skupina članov na čelu s Srečkom Mačkom pripravila zbornik, ki prikazuje tri desetletja delovanja društva. Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je pripravili panojsko razstavo o delu gledališča. Do konca februarja bo na ogled na ploščadi pred knjižnico. (Foto: TC) Odlomke iz knjige Prerok avtorja Kahlila Gibrana so ljubiteljski gle- dališčniki izvedli ob stoletnici izida knjige in 140-letnici avtorjevega rojstva. Z leve: Sonja Mlejnik, Alenka Tacol, Andrej Hribernik, Anica Milanović, Janez Turnšek in Lada Ščurek Jana Kvas in Andrej Hribernik Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 50, 14. december 2023 PEVCI S FRANKOLOVEGA V ARGENTINI Polni nepozabnih vtisov so se pevci s Frankolo- vega pred dnevi vrnili z dvotedenskega gostovanja pri Slovencih v Argentini. Za večino udeležencev je bil to prvi obisk te daljne dežele, znane kot dežele dobrega vina, govedine, tanga in nogometa. S pevci Moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Antona Bezenška je v Argentino potoval tudi narodnozabavni ansambel, ki so ga za to priložnost poimenovali kar Argentinski sekstet, sestavljali pa so ga znani glas- beniki – ob Matevžu Pušniku, ki je tudi zborovodja pevskega zbora, še Franci Kolar, Ernest Rajh, Danijel Josič ter brata Primož in Marko Razboršek. Gosto- vanje v Argentini so pevci s Frankolovega načrtovali že v letu 2019, a jim ga je tedaj preprečila pandemija covida. Letos novembra so projekt uspešno uresničili. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prepevali Slovencem na drugi strani sveta Uspešno gostovanje Moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Antona Bezenška v Argentini V času njihovega obiska je bil v Argentini drugi krog pred- sedniških volitev. V državi je trenutno velika gospodarska kriza in s tem tudi ogromna infl acija, podobna, kot je bila v nekdanji Jugoslaviji konec 80. let prejšnjega stoletja. »Temu primerno so nizke (za turiste) tudi cene. Tako na primer liter bencina stane 0,30 evra, kar je za naše razmere skoraj nepred- stavljivo,« razmere v tej južno- ameriški državi opiše Rafael Gregorc oziroma Elči, kot mu pravijo prijatelji. Iz velemesta v puščavo in na mogočne Ande Prvi del gostovanja so pevci preživeli v argentinski prestol- nici Buenos Aires. Velemesto je nanje naredilo velik vtis. »Buenos Aires z okolico šte- je za nas nepredstavljivih 15 milijonov prebivalcev. Sredi- šče mesta je izredno urejeno, primerja se lahko z vsemi ve- likimi svetovnimi prestolnica- mi. Ker smo bivali v strogem središču, smo lahko začutili utrip mesta, ki zaživi šele v poznih večernih urah, ko se napolnijo restavracije. V tem času je v Argentini pozna po- mlad, temperature se gibljejo okoli 30 stopinj, tako da smo bili celo potovanje v poletnih oblačilih,« pripoveduje Rafael Gregorc, ki v zboru prepeva že od leta 1999. Druga plat vele- mesta se pokaže, ko se oddaljiš od njegovega središča in je na vsakem koraku mogoče opazi- ti revščino, skromna bivališča, kriminal, dodaja. Po tednu bivanja v Buenos Airesu so se frankolovski pev- ci preselili na drugo stran de- žele, v Mendozo. Tam se pod veličastnimi Andi razprostira puščava, ki jo namakajo iz akumulacijskih jezer, kamor se izliva voda iz ledenikov. »Mesto prepredajo zalivalni kanali, zaradi česar je tam veliko zelenih površin in par- kov, vinogradi se razprostirajo, do koder seže oko. Tudi ti so odvisni od namakalnih siste- mov. Vodo iz akumulacij proti mestu spuščajo dva- do trikrat tedensko in tako zagotavljajo, da je je v mestu vedno dovolj. Takšno namakanje so poznali že Inki in se je ohranilo do da- nes,« pojasni Elči. Pevcem bo najbolj ostal v spominu prav obisk Andov. T e jim je od bliže razkazal Tomo Videnšek, ki pogosto obiskuje Argentino, tam ima tudi veliko znancev in prijateljev, tokrat pa se je izkazal tudi kot izvrsten vodnik in poznavalec zgodo- vine te države. Kot izkušen al- pinist je Ande preplezal v več odpravah, ki jih je tudi sam organiziral. Frankolovski pevci so pod veličastno Aconcaguo, najvišjim vrhom Andov, obi- skali tudi pokopališče alpini- stov, ki so življenje pustili v tem gorovju, in ob tej priložno- sti tam tudi zapeli. »Tisti dan smo imeli kosilo na nadmorski višini približno 3200 metrov, in sicer nedaleč od čilske meje. Tudi zrak z manj kisika je bil za nas nova izkušnja,« pravi Elči Gregorc. Med Slovenci v Buenos Airesu Osnovno poslanstvo gosto- vanja pevcev Moškega pevske- ga zbora Prosvetnega društva Antona Bezenška v Argentini je bilo obiskati Slovenske do- move (kot te skupnosti ime- nujejo naši rojaki) v Buenos Airesu in Mendozi. V Buenos Airesu so bili na posebno po- vabilo gostje Slovenskega dru- štva Pristava, ki mu predseduje Albin Magister. Ob praznova- nju 56. obletnice te ustanove je imel frankolovski zbor tam slavnostni koncert, na katerem se mu je ob koncu pridružil tudi tamkajšnji moški pevski zbor in skupaj so pevci zapeli dve pesmi. Frankolovski pevci so peli tudi pri slovenski maši, po prireditvi je vse udeležence na vrtni veselici zabaval Argen- tinski sekstet s Frankolovega. Frankolovski pevci so v Bue- nos Airesu obiskali tudi tri veli- ka podjetja, ki so v lasti Sloven- cev in so večinoma družinska. Najbolj so bili ganjeni ob obi- sku treh slovenskih šol, ki jih ob sobotah obiskuje veliko slo- venskih otrok. » Ti lepo govorijo slovensko, za dobrodošlico so nam zapeli slovenske pesmi in nam predstavili, kako po- teka pouk v slovenski šoli. Od otrok in učiteljev je bilo mogo- če čutiti zelo veliko pripadnost narodu in deželi, od koder iz- virajo njihove korenine. To, s kakšnim zanosom govorijo o Sloveniji, kako ponosno dviga- jo slovensko zastavo ob vsaki priložnosti in kako prepevajo slovenske pesmi, bi lahko bilo za zgled marsikomu,« spomi- ne in vtise niza Elči Gregorc. V dneh, ki so jih preživeli v tem delu Argentine, so si ogle- dali tudi znamenitosti Buenos Airesa in okolice ter dodobra spoznali utrip tega velemesta. Med drugim so obiskali oper- no predstavo Madame Butter- fl y v znamenitem T eatru Colon in si ogledali predstavo tanga v enem od tamkajšnjih kaba- retov. Ogledali so si tudi pred- sedniško palačo, parlament, se z ladjico zapeljali v delto reke Parana, obiskali revno, a slikovito četrt Boca s stadio- nom kluba Boca Juniors, staro mestno pristanišče … Na pova- bilo so obiskali tudi slovensko ambasado, kjer so predstavili Prosvetno društvo Antona Be- zenška. V vinorodni Mendozi V drugem delu gostovanja so se frankolovski pevci preselili v zahodni del dežele, v vinoro- dno Mendozo, ki leži pod veli- častnimi Andi. Tam slovenska skupnost vsako leto priredi šti- ridnevno martinovanje s kul- turnim programom in z oku- Velike zasluge, da so pevci lahko iz- peljali gostovanje v Argentini, ima Tomo Videnšek, ki to deželo pogosto obišče. Tam ima tudi veliko znancev in prijateljev, kot alpinist je osvojil tudi najvišje vrhove Andov. Na poti po Argentini je bil pevcem franko- lovskega zbora tudi glavni vodnik. Je namreč poznavalec argentinske zgodovine in dobro govori špansko. Moški pevski zbor Prosvetnega društva Antona Bezenška Frankolovo (na fotografiji) je nastopil tudi na slavnostnem koncertu v dvorani Teatro Indepedencia, kjer je zapel z Mendoškim oktetom in s tamkajšnjim mešanim pevskim zborom. šanjem vin. »V Mendozi smo bili gostje na povabilo tamkaj- šnjega slovenskega društva, naš glavni gostitelj je bil Andrej Šmon. Naš pevski zbor je sode- loval na slavnostnem koncertu v dvorani T eatro Indepedencia, kjer je na večernem koncertu zapel z Mendoškim oktetom in s tamkajšnjim mešanim pev- skim zborom. Zapeli smo tudi pri slovenski maši v mendoški baziliki, po maši smo se pred- stavili še s koncertnim progra- mom. Priložnostno smo nasto- pili tudi v več kleteh v okolici, sodelujoče je ves čas zabaval naš Argentinski sekstet, ki je zadnji dan igral tudi na veseli- ci ob zaključku martinovanja v Slovenskem domu in požel simpatije številnih obiskoval- cev,« pripoveduje Elči. Gostovanje v Argentini bodo frankolovski pevci v sliki in besedi podrobno predstavili danes, v četrtek, 14. decembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani Osnov- ne šole Antona Bezenška na Frankolovem. V Mendozi je 38 udeležen- cev potovanja obiskalo tudi znamenit spomenik zmage nad mestom, veličastno ro- marsko cerkev in klet Catena Zapata, kjer je glavni enolog Slovenec Ernest Bajda. Klet že več let nosi naziv najboljše kleti na svetu, v njej pridelujejo cenjeno rdeče vino malbec. Rafael Gregorc meni, da so pevci z gostovanjem dostojno predstavili in zastopali Slove- nijo in Frankolovo ter domačo pesem in glasbo v Argentini ter jih vsaj za nekaj trenutkov približali vsem, ki živijo tako daleč od svoje domovine. Foto: Arhiv Prosvetnega društva Antona Bezenška Frankolovo Frankolovski pevci v vinorodni Mendozi, kjer so med drugim obiskali klet Ca- tena Zapata, kjer je glavni enolog Slovenec Ernest Bajda (na skrajni desni). Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 50, 14. december 2023 LJUDSKO IZROČILO POVEZUJE Izšli so iz uspešnih otroških folklornih skupin, vztrajali so tudi v najstniških letih, danes pa za slo- venske ljudske plese in običaje navdušujejo že svo- je otroke. Takšen krog je v dvajsetih letih delovanja sklenila Mladinska folklorna skupina Lintvar, ki de- luje pod okriljem šentjurskega Kulturno-umetniške- ga društva (KUD) Skrinja. Čeprav imajo člani vsak svoje obveznosti, se s svojimi plesnimi partnerji še vedno radi družijo ob zvoku godcev. Kako se vrtijo krila plesalk in kako odločen je korak plesalcev, bo občinstvo lahko v Ipavčevem kulturnem centru videlo na koncertu 20. januarja prihodnje leto. TINA STRMČNIK 20 let Mladinske folklorne skupine Lintvar Zmaji s plesom do židane volje Lintvar je zmaj, ki naj bi po ustnem izročilu nekoč strašil na Kozjanskem. Mladin- ska folklorna skupina, ki nosi njegovo ime, je nastala na podlagi dveh uspešnih otro- ških folklornih skupin. Danes upokojena učiteljica Anica Čede je dala pobudo za usta- novitev tovrstne skupine v Osnov- ni šoli Dramlje, čez približno leto so takšno skupino pod mentorstvom učiteljice Polonce Vengušt ustano- vili še v Osnovni šoli Slivnica pri Celju. »Vloga omenjenih učiteljic je bila zelo pomembna v obeh osnovnih šolah, saj sta otroke povabili k sodelovanju, pomagali sta pri organizaciji dogodkov in pri pripravah nastopov,« je dejala pred- sednica KUD Skrinja Tanja Gobec. Ko so otroci iz obeh krajev občine za sabo pustili osnovnošolske klopi, jih je povabila v mladinsko skupino. »Člani so prihajali in odhajali. Vesela sem, da v skupini še vztraja nekaj plesalcev, ki so se pridružili povsem na začetku. Nekateri imajo zdaj že svoje družine, zato pridevnik, da gre za mladinsko folklorno skupi- no, ne drži več povsem,« je dejala sogovornica. Sledili so fotografskemu mojstru Folklorniki plese različnih pokrajin predstavijo tudi z oblačili, priprava različnih kostumskih podob pa je po besedah Gobčeve povezana s precejšnjimi stroški. Člani MFS Lintvar se zato že nekaj časa posvečajo plesom, ki so jih naši predniki nekoč plesali ob večjih kmečkih opravilih. Ustre- zne kostume so dobili leta 2016, ko so se s spletom S trojkami po Štajerski uvrstili na državno sre- čanje folklornih skupin. Kostumi, pri snovanju katerih je pomagala dr. Katarina Šrimpf Ven- dramin iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, obujajo preteklost šentjurske ob- čine. Izdelani so namreč po fotografi jah, ki jih je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril planinski fotografski mojster Alfonz Jurše. Lintvar je zmaj, ki naj bi po ustnem izročilu nekoč strašil na Kozjanskem. Mladin- ska folklorna skupina, ki nosi njegovo ime, je nastala na podlagi dveh uspešnih otro- ških folklornih skupin. Danes upokojena učiteljica Anica Čede je dala pobudo za usta- novitev tovrstne skupine v Osnov- ni šoli Dramlje, čez približno leto so takšno skupino pod mentorstvom učiteljice Polonce Vengušt ustano- vili še v Osnovni šoli Slivnica pri Celju. »Vloga omenjenih učiteljic je bila zelo pomembna v obeh osnovnih šolah, saj sta otroke povabili k sodelovanju, pomagali sta pri organizaciji dogodkov in pri pripravah nastopov,« je dejala pred- Tanja Gobec Ko so otroci iz obeh krajev občine za sabo pustili osnovnošolske klopi, jih je povabila v mladinsko skupino. »Člani so prihajali in odhajali. Vesela sem, da v skupini še vztraja nekaj plesalcev, ki so se pridružili povsem na začetku. Nekateri imajo zdaj že svoje družine, zato pridevnik, da gre za mladinsko folklorno skupi- no, ne drži več povsem,« je dejala Folklorniki plese različnih pokrajin predstavijo tudi z časa posvečajo plesom, ki so jih naši predniki nekoč plesali ob večjih kmečkih opravilih. Ustre- zne kostume so dobili leta 2016, ko so se s spletom S trojkami po Štajerski uvrstili na državno sre- čanje folklornih skupin. Kostumi, pri snovanju katerih je pomagala dr. Katarina Šrimpf Ven- dramin iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, obujajo preteklost šentjurske ob- čine. Izdelani so namreč po fotografi jah, ki jih je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril planinski fotografski mojster Alfonz Jurše. Lintvar je zmaj, ki naj bi po ustnem izročilu nekoč strašil na Kozjanskem. Mladin- ska folklorna skupina, ki nosi njegovo ime, je nastala na Čede je dala pobudo za usta- novitev tovrstne skupine v Osnov- ni šoli Dramlje, čez približno leto so takšno skupino pod mentorstvom učiteljice Polonce Vengušt ustano- vili še v Osnovni šoli Slivnica pri Celju. »Vloga omenjenih učiteljic je bila zelo pomembna v obeh osnovnih šolah, saj sta otroke povabili k sodelovanju, pomagali sta pri organizaciji dogodkov in pri pripravah nastopov,« je dejala pred- Tanja Gobec. Ko so otroci iz obeh krajev občine za sabo pustili osnovnošolske klopi, jih je povabila v mladinsko skupino. »Člani so prihajali in odhajali. Vesela sem, da v skupini še vztraja nekaj plesalcev, ki so se pridružili povsem na začetku. Nekateri imajo zdaj že svoje družine, zato pridevnik, da gre za mladinsko folklorno skupi- no, ne drži več povsem,« je dejala Folklorniki plese različnih časa posvečajo plesom, ki so jih naši predniki nekoč plesali ob večjih kmečkih opravilih. Ustre- zne kostume so dobili leta 2016, ko so se s spletom S trojkami po Štajerski uvrstili na državno sre- čanje folklornih skupin. Kostumi, pri snovanju katerih je pomagala dr. Katarina Šrimpf Ven- dramin iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, obujajo preteklost šentjurske ob- čine. Izdelani so namreč po fotografi jah, ki jih je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril planinski fotografski mojster Alfonz Jurše. Gobčeva je omenila, da so mladi pod okriljem folklor- ne skupine v preteklosti večkrat spoznavali tudi nekatere rokodelske spretnosti, ki danes izginjajo. Preizkusili so se na primer v plete- nju košar, izdelovali so rože iz krep papirja in podobno. Pridobljeno znanje so pokazali na tržnicah in drugih dogodkih. Svoje poslanstvo so predstavili tudi v oddajah Dobro jutro, Alpe, Donava, Jadran ter Ljudje in zemlja, ki jih je pripravila Televizija Slovenija. Eni plešejo, drugi vlečejo meh Že dvajset let, vse od prvega razreda osnovne šole, je folklori zvesta Ana Videc. »Všeč mi je družba, saj se zelo dobro razumemo. V vseh teh letih smo našteli veliko nastopov doma in v tujini, vse to nas je povezalo. Vsak ples, ki se ga navadim, mi priraste k srcu, zato ne morem izpostaviti le ene- ga,« je povedala. K bolj usklajenim korakom prispeva ubrana spre- mljava godcev, ki so doslej poželi vrsto priznanj in nagrad. Za igranje ljudskih viž je bil vrsto let odgovoren Žan Vodeb. Slednji se je nekaterih pesmi učil po posnet- kih, nekaterih po notnem zapisu, najbolj pomembno pa se mu zdi prilagajanje plesalcem. Ker se Žan zadnji dve leti spogleduje s plesom, svoje znanje o gode- nju predaja srednješolcu Anžetu Ljubeju in ga seznanja s prijemi, značilnimi za ljudsko glasbo. »Na vaje rad prihajam zaradi dobre družbe. Glas- ba je pri nas doma nasploh doma, eden od starih očetov rad poje, drugi igra harmoniko pri Šentjurskih muzikantih. In tako sem se nad tem glasbilom navdušil še sam,« je dejal. Kljub obveznostim najdejo čas »Zdaj ko smo člani skupine prerasli otroška in naj- stniška leta, je včasih že kar trd oreh, da se zberemo na kup in da vaje uskladimo z vsemi drugi- mi obveznostmi,« je o delovanju folklorne skupine rekla vodja Anja Zupanc. Po nje- nih besedah so pomembno vezivno tkivo skupine izleti, pikniki, intenzivne vaje in gostovanja v tujini. Člani skupine so se pred leti udeležili festivala v Beogradu, leta 2018 so se udeležili mednarodnega folklornega festivala v Pragi. V spominu jim je ostalo tudi to, da so se na marsikatero pot čez mejo odpravili z vlakom. Zupančeva, ki je o vodenju folklorne sku- pine opravila več izobraževanj pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, opaža, da člane kljub njihovim osebnim ob- veznostim ohranjanje ljudskega izročila še vedno precej zanima. Še posebej so zadovolj- ni, kadar se na vaji res potrudijo in vidijo, da so napredovali. Pred večjimi dogodki in sre- čanji jim splete pomaga »postaviti« mentor Bogomir Brložnik, ki nato spremlja njihove priprave. Anja Zupanc, ki je po poklicu vzgojitelji- ca, znanje o folklori zelo rada širi tudi med otroki v vrtcu. Prav zato se bo 20. januarja na odru IKC predstavil tudi podmladek članov skupine. »Otroci ljudsko izročilo najprej spo- znavajo s pomočjo rajalnih in gibalnih iger, ki so bile nekoč del šeg in navad celo leto. V preteklosti so predvsem oponašali gibanje odraslih. Prav zato, ker folklorni plesi, na- menjeni posebej otrokom, ne obstajajo, smo nekatere plese zanje priredili,« je zaključila. Foto: Nik Jarh »Folklore verjetno ne znamo na pravilen način predstaviti mladim. Ljudje takoj pomislijo le na harmoniko, a ne vedo, da se za besedo folklora skriva še veliko več, da gre za znanje o naših običajih, o naši dediščini,« pravi Tanja Gobec. Člani MFS Lintvar dokazujejo, da znajo tudi mladi še zapeti in zaigrati tako, kot so to znali pred več desetletji. (Foto: Gašper Gobec) Anja Lavbič vodi skupino plesalcev in tudi sama pleše. Njen soplesalec je Žan Vodeb. Tanja Gobec, predsednica KUD Skrinja, ki se med drugim ukvarja s kulturo, z dediščino in s kulinariko. Omenjeno društvo prihodnje leto načrtuje tudi izid brošure o zgodovini oblačilne kulture Kozjanskega. Podmladek Lintvarjev skozi igro spoznava ljudsko izro- čilo in se bo 20. januarja prav tako predstavil na koncertu ob 20-letnici fol- klorne skupine. K uspehom plesalcev prispevajo tudi godci, ki se posvečajo igranju ljudskih viž. Doslej so se večkrat uvrstili na držav- no raven srečanja. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 50, 14. december 2023 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 50, 14. december 2023 PROSTOR ZA USTVARJALCE še st 14 16 enajst 25 Božiče enajst 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 16 15 17 20 štiriindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiriindvajset štiriindvajset 23 štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset 25 Božiče štiriindvajset Božiče 21 21 Prijavite se na www.radiocelje.si 16 Kreativni marketing je tudi letos pripravil zdaj že tradicionalni praznični do- godek pop up, na katerem se je letos predstavilo 20 slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Vsak s svojo zgodbo, pogledom na lepoto in tehnikami ustvarjanja. EVA RUDMAN V praznično okrašenem Celjskem domu so se minuli četrtek na stojnicah predsta- vili različni ustvarjalci – če- prav so mnogi ponujali nakit, so se razlikovali po upora- bljenih materialih, tehnikah priprave, načinu obdelave materialov in slogu. Poleg na- kita so obiskovalci lahko ku- pili dodatke za dom, posodo, tudi nekaj oblačil oz. drugih tekstilnih dodatkov, pred- vsem pa je tradicionalni pop up v Celju priložnost za manj uveljavljene posameznike, da povedo svojo zgodbo in po- kažejo svoje delo. 3D-stenska umetnost in nove tehnike S tridimenzionalno stensko umetnostjo in s slikami, nare- jenimi z alkoholnimi črnili, se je predstavila Celjanka Maja Blagojevič, ki ustvarja pod imenom M Fine Art. Izpod njenih rok nastajajo krasne, elegantne, barvno prelivajoče se slike. Te ustvari z v Sloveni- ji precej neznanimi barvnimi črnili. Eleganco slikam daje- jo zlati in srebrni bleščeči se elementi, ki povežejo izbrano barvno kombinacijo. Za lju- bitelje manj pisanih umetnin ustvarja tudi tridimenzional- no stensko umetnost, pri če- mer uporablja tekstil in raz- lične gradbene materiale. Za to priložnost je Maja ustvarila tudi nekaj okraskov za novo- letno smreko, večino njenih del si trenutno lahko ogleda- mo na razstavi v Ateljeju MS v Zrečah. Nakit iz ostankov »Fantu sem na Žalski noči mladih rekla, ali mi kupi le- sene uhane, ki so jih prodajali na stojnici, on pa mi je odgo- voril, naj jih sama naredim. In sem jih,« svojo zgodbo začne pripovedovati še druga obliko- valka, ki ustvarja nakit in do- datke za dom iz ostankov lesa. Takratni fant in današnji par- tner je Lidiji Matul dal krasno idejo za začetek njene poti pred sedmimi leti. Glede na to, da ima partner mizarstvo v Žalcu, ostankov lesa ni tež- ko najti, Lidija pa s ponosom pokaže tudi uhane, izdelane iz štiristo let stare oljke. Ne le da so njeni izdelki edinstveni in ročno narejeni, ampak so tako izdelani tudi kartončki, ki služijo kot podlaga za nakit, ter vse drugo, kar pride izpod njenih rok – brez plastike in z mislijo na trajnost. Šopek za vedno Z zanimivo idejo in izdel- ki se je na dogodku pop up predstavila tudi Katarina Arzenšek, ki ustvarja pod imenom Bloom Studio. Na njeni stojnici so obiskovalci lahko videli cvetove rož v okvirju za sliko, a zgodba o njihovem nastanku je veliko bolj zanimiva. »Ukvarjam se s trajnim ohranjanjem cvetov. To pomeni, da mi lahko pri- nesete poročni šopek in bom poskrbela, da vam bo ostal za vedno,« pove ustvarjalka. Poleg poročnih šopkov je v zadnjem času s svojo meto- do pripravila šopek z zabave pred rojstvom otroka, ravno pa je dokončala tudi krasen izdelek iz travniškega cvetja, ki je pred tem bil prvi šopek, ki ga je fant poklonil nekemu dekletu. Foto: Andraž Purg Raznolike podobe lepega Od nakita do cvetja Lidiji Matul Katarina Arzenšek Na stojnicah so mnogi našli izvirna darila. Maja Blagojevič 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 50, 14. december 2023 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 50, 14. december 2023 PROSTOR ZA USTVARJALCE še st 14 16 enajst 25 Božiče enajst 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 16 15 17 20 štiriindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiriindvajset štiriindvajset 23 štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset 25 Božiče štiriindvajset Božiče 21 21 Prijavite se na www.radiocelje.si 16 Kreativni marketing je tudi letos pripravil zdaj že tradicionalni praznični do- godek pop up, na katerem se je letos predstavilo 20 slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Vsak s svojo zgodbo, pogledom na lepoto in tehnikami ustvarjanja. EVA RUDMAN V praznično okrašenem Celjskem domu so se minuli četrtek na stojnicah predsta- vili različni ustvarjalci – če- prav so mnogi ponujali nakit, so se razlikovali po upora- bljenih materialih, tehnikah priprave, načinu obdelave materialov in slogu. Poleg na- kita so obiskovalci lahko ku- pili dodatke za dom, posodo, tudi nekaj oblačil oz. drugih tekstilnih dodatkov, pred- vsem pa je tradicionalni pop up v Celju priložnost za manj uveljavljene posameznike, da povedo svojo zgodbo in po- kažejo svoje delo. 3D-stenska umetnost in nove tehnike S tridimenzionalno stensko umetnostjo in s slikami, nare- jenimi z alkoholnimi črnili, se je predstavila Celjanka Maja Blagojevič, ki ustvarja pod imenom M Fine Art. Izpod njenih rok nastajajo krasne, elegantne, barvno prelivajoče se slike. Te ustvari z v Sloveni- ji precej neznanimi barvnimi črnili. Eleganco slikam daje- jo zlati in srebrni bleščeči se elementi, ki povežejo izbrano barvno kombinacijo. Za lju- bitelje manj pisanih umetnin ustvarja tudi tridimenzional- no stensko umetnost, pri če- mer uporablja tekstil in raz- lične gradbene materiale. Za to priložnost je Maja ustvarila tudi nekaj okraskov za novo- letno smreko, večino njenih del si trenutno lahko ogleda- mo na razstavi v Ateljeju MS v Zrečah. Nakit iz ostankov »Fantu sem na Žalski noči mladih rekla, ali mi kupi le- sene uhane, ki so jih prodajali na stojnici, on pa mi je odgo- voril, naj jih sama naredim. In sem jih,« svojo zgodbo začne pripovedovati še druga obliko- valka, ki ustvarja nakit in do- datke za dom iz ostankov lesa. Takratni fant in današnji par- tner je Lidiji Matul dal krasno idejo za začetek njene poti pred sedmimi leti. Glede na to, da ima partner mizarstvo v Žalcu, ostankov lesa ni tež- ko najti, Lidija pa s ponosom pokaže tudi uhane, izdelane iz štiristo let stare oljke. Ne le da so njeni izdelki edinstveni in ročno narejeni, ampak so tako izdelani tudi kartončki, ki služijo kot podlaga za nakit, ter vse drugo, kar pride izpod njenih rok – brez plastike in z mislijo na trajnost. Šopek za vedno Z zanimivo idejo in izdel- ki se je na dogodku pop up predstavila tudi Katarina Arzenšek, ki ustvarja pod imenom Bloom Studio. Na njeni stojnici so obiskovalci lahko videli cvetove rož v okvirju za sliko, a zgodba o njihovem nastanku je veliko bolj zanimiva. »Ukvarjam se s trajnim ohranjanjem cvetov. To pomeni, da mi lahko pri- nesete poročni šopek in bom poskrbela, da vam bo ostal za vedno,« pove ustvarjalka. Poleg poročnih šopkov je v zadnjem času s svojo meto- do pripravila šopek z zabave pred rojstvom otroka, ravno pa je dokončala tudi krasen izdelek iz travniškega cvetja, ki je pred tem bil prvi šopek, ki ga je fant poklonil nekemu dekletu. Foto: Andraž Purg Raznolike podobe lepega Od nakita do cvetja Lidiji Matul Katarina Arzenšek Na stojnicah so mnogi našli izvirna darila. Maja Blagojevič 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 50, 14. december 2023 INFORMACIJE Obiščite nas, pokličite nas ali nam pišite in pripravili vam bomo ustrezen predračun. Oglasni oddelek Novega tednika, Prešernova 19, Celje. OBDARITE SVOJE NAJDRAŽJE Z NAJBOLJ PRAKTIČNIMI DARILI NA SVETU IZ MESNINČKA. Ob prelomu v novo leto, vam želimo obilo sreče, ljubezni, zdravja in uspehov. Naj vam prinaša lepe trenutke, nove priložnosti ter množico nepozabnih doživetij. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 50, 14. december 2023 NAŠE AKCIJE Pretekli konec tedna smo se z bralci Novega tednika in s poslušalci Radia Celje in Turistično agencijo Son- ček odpravili na čudovit dvodnevni izlet v praznično Budimpešto in čaroben Gradec. KRISTINA GRAJŽL Ledene jaslice v Gradcu so bile prava paša za oči. Izleta se je udeležilo 41 po- slušalcev in bralcev Novega tednika in Radia Celje. Z bralci in s poslušalci na izletu Nepozabno dvodnevno doživetje v Budimpešti in Gradcu V soboto ob 6. uri se je pri- jetna druščina zbrala pred dvorano Zlatorog v Celju. Od- pravili smo se proti Madžarski. Prijazna vodnica Maja nam je približala Madžarsko in nas celo naučila nekaj besed, ki so se nam zdele precej zabavne. Po prihodu v prestolnico Bu- dimpešto smo si med krožno vožnjo ogledali številne zna- menitosti: Nepstadion, Trg ju- nakov, Štefanovo cerkev, Cita- delo, ribiške utrdbe, Matijevo cerkev … Voden ogled na to- plem avtobusu nam je prav pri- jal, saj je Budimpešta znana po izredno hladnem in vetrovnem vremenu. Ko se je stemnilo in so se prižgale praznične luči, se je mesto spremenilo v pra- vo pravljico. Napočil je čas za sprehod po okrašenih ulicah in za nakupovanje na praznič- trku smo nadaljevali pot proti najstarejšemu madžarskemu mestu Sombotel, ki je znan po bogati arhitekturni dediščini, ki izvira še iz rimskih časov. V decembru se mesto spremeni v pravo praznično pravljico. Sledila sta prehod čez mejo in vožnja proti Gradcu, ki ni znan le po nakupovalnih sre- diščih, ampak v tem adven- tnem času slovi po prazničnem vzdušju in izredno lepi okra- sitvi. Ogledali smo si velikan- ske osupljive ledene jaslice, se sprehodili po božičnih sejmih (kar 12 jih je), se povzpeli na grajski hrib Schlossberg, ki nudi čudovit razgled na Gra- dec. Tisti, ki so ta razgled že videli, so izkoristili čas za spre- hod med prazničnimi stojnica- mi. V mestu je vladala aroma božičnega peciva in kuhanega vina. Marsikdo si je za zaklju- ček privoščil pravi dunajski zrezek, t. i. »Wiener schnitzel« s krompirjevo solato, jabolčni zavitek z vaniljevo kremo ali torto sacher, ki veljajo za ene najbolj tradicionalnih jedi na Avstrijskem. Sledila je pot proti Slove- niji. Kljub gneči v središču Gradca je čas zelo hitro mi- nil, saj smo se pošteno na- smejali šalam, ki so zapisane na razvedrilni strani Novega tednika. Skupaj z vodnico Majo smo v zabavnem kvizu podarili nagrade naše medij- ske hiše. V Sombotelu smo se okrepčali na prazničnih stojnicah. Potovanje smo končali z do- bro mislijo, voščili, s pesmijo in seveda z idejami za novo skupno doživetje. Več fotografi j boste našli na spletni strani Radia Celje. Foto: Kristina Grajžl Poskusili smo madžar- ske tradicionalne jedi – krutoše in langaš. Ogled Gradca s prazničnim vlakom nih stojnicah. Privoščili smo si tradicionalne madžarske jedi, kot so golaž, paprikaš, langaš, kurtoši … Ko smo se naužili lepot čarob- ne Budimpešte, smo nadaljevali pot proti mestu Székesfehérvár, kjer smo se udobno namestili. Hotel s štiri zvezdicami nas je presenetil. Marsikdo si je pri- voščil toplo kopel, ki jo je nudil hotel. Spet drugi smo se odpra- vili na sprehod skozi izredno lepo okrašeno mesto z ravno pravšnjim številom prazničnih stojnic, na katerih ni manjkalo kulinarike in domačih izdelkov. Za razliko od Budimpešte, kjer je mestu primerno prevladala gneča, nam je tovrsten sprehod prišel prav. Ko smo se dobro naspali, nas je zjutraj pričakala prava snežna idila. Po bogatem zaj- Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 50, 14. december 2023 NAŠE AKCIJE Pretekli konec tedna smo se z bralci Novega tednika in s poslušalci Radia Celje in Turistično agencijo Son- ček odpravili na čudovit dvodnevni izlet v praznično Budimpešto in čaroben Gradec. KRISTINA GRAJŽL Ledene jaslice v Gradcu so bile prava paša za oči. Izleta se je udeležilo 41 po- slušalcev in bralcev Novega tednika in Radia Celje. Z bralci in s poslušalci na izletu Nepozabno dvodnevno doživetje v Budimpešti in Gradcu V soboto ob 6. uri se je pri- jetna druščina zbrala pred dvorano Zlatorog v Celju. Od- pravili smo se proti Madžarski. Prijazna vodnica Maja nam je približala Madžarsko in nas celo naučila nekaj besed, ki so se nam zdele precej zabavne. Po prihodu v prestolnico Bu- dimpešto smo si med krožno vožnjo ogledali številne zna- menitosti: Nepstadion, Trg ju- nakov, Štefanovo cerkev, Cita- delo, ribiške utrdbe, Matijevo cerkev … Voden ogled na to- plem avtobusu nam je prav pri- jal, saj je Budimpešta znana po izredno hladnem in vetrovnem vremenu. Ko se je stemnilo in so se prižgale praznične luči, se je mesto spremenilo v pra- vo pravljico. Napočil je čas za sprehod po okrašenih ulicah in za nakupovanje na praznič- trku smo nadaljevali pot proti najstarejšemu madžarskemu mestu Sombotel, ki je znan po bogati arhitekturni dediščini, ki izvira še iz rimskih časov. V decembru se mesto spremeni v pravo praznično pravljico. Sledila sta prehod čez mejo in vožnja proti Gradcu, ki ni znan le po nakupovalnih sre- diščih, ampak v tem adven- tnem času slovi po prazničnem vzdušju in izredno lepi okra- sitvi. Ogledali smo si velikan- ske osupljive ledene jaslice, se sprehodili po božičnih sejmih (kar 12 jih je), se povzpeli na grajski hrib Schlossberg, ki nudi čudovit razgled na Gra- dec. Tisti, ki so ta razgled že videli, so izkoristili čas za spre- hod med prazničnimi stojnica- mi. V mestu je vladala aroma božičnega peciva in kuhanega vina. Marsikdo si je za zaklju- ček privoščil pravi dunajski zrezek, t. i. »Wiener schnitzel« s krompirjevo solato, jabolčni zavitek z vaniljevo kremo ali torto sacher, ki veljajo za ene najbolj tradicionalnih jedi na Avstrijskem. Sledila je pot proti Slove- niji. Kljub gneči v središču Gradca je čas zelo hitro mi- nil, saj smo se pošteno na- smejali šalam, ki so zapisane na razvedrilni strani Novega tednika. Skupaj z vodnico Majo smo v zabavnem kvizu podarili nagrade naše medij- ske hiše. V Sombotelu smo se okrepčali na prazničnih stojnicah. Potovanje smo končali z do- bro mislijo, voščili, s pesmijo in seveda z idejami za novo skupno doživetje. Več fotografi j boste našli na spletni strani Radia Celje. Foto: Kristina Grajžl Poskusili smo madžar- ske tradicionalne jedi – krutoše in langaš. Ogled Gradca s prazničnim vlakom nih stojnicah. Privoščili smo si tradicionalne madžarske jedi, kot so golaž, paprikaš, langaš, kurtoši … Ko smo se naužili lepot čarob- ne Budimpešte, smo nadaljevali pot proti mestu Székesfehérvár, kjer smo se udobno namestili. Hotel s štiri zvezdicami nas je presenetil. Marsikdo si je pri- voščil toplo kopel, ki jo je nudil hotel. Spet drugi smo se odpra- vili na sprehod skozi izredno lepo okrašeno mesto z ravno pravšnjim številom prazničnih stojnic, na katerih ni manjkalo kulinarike in domačih izdelkov. Za razliko od Budimpešte, kjer je mestu primerno prevladala gneča, nam je tovrsten sprehod prišel prav. Ko smo se dobro naspali, nas je zjutraj pričakala prava snežna idila. Po bogatem zaj- Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 50, 14. december 2023 BRALCI POROČEVALCI V četrtek, 30. novembra, je bila v Marinovi dvorani Glas- bene šole Frana Koruna Ko- željskega svečana podelitev diplom novim diplomiranim ekotehnologinjam in ekoteh- nologom ter magistricam in magistrom ekotehnologije. Podelitev diplom je vedno poseben, svečan dogodek. Tako za diplomante kot tudi za vse tiste, ki so jim na štu- dijski poti tako ali drugače stali ob strani in jih podpi- rali. Na velenjski Fakulteti za varstvo okolja diplomske listine svečano podeljujemo konec novembra, v mesecu, ko obeležujemo mednaro- dne dneve znanosti, mladih in študentov. Tradicionalno srečanje starejših občanov Rogaške Slatine Občina Rogaška Slatina je v torek, 5. decembra, pripravila tradicionalno srečanje starejših občanov v Športni dvorani Janina. Program prireditve, ki se je je udeležilo približno 200 občanov, so pripravili vse tri slatinske osnovne šole, glasbena šola in Šolski center Rogaška Slatina, Glasbena šola Simona Plemenitaša in Vokalna skupina Vitis. Osrednji govornik na prireditvi je bil župan mag. Branko Kidrič. V nagovoru je povedal, da se gradnja stolpa nadaljuje in da bo predvidoma spomladi že sprejel prve obiskovalce. Izpostavil je še en pomemben projekt za starejše, tj. Prostofer, v katerega se je občina vključila letos oktobra in s tem pove- čala mobilnost starejših, predvsem ko gre za obiske bolnišnic in zdravstvenih domov, a tudi za upravne zadeve in trgovine. Svoj nagovor je sklenil z voščilom ob prihajajočih praznikih in z željo, da se ponovno srečajo prihodnje leto. POLONA GOLOB KOVAČIČ Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je 29. novembra v Domu kulture Braslovče pripravil sprejem za najmlajše občane s stalnim bivališčem v občini Braslovče, rojene med 1. novembrom 2022 in 31. oktobrom 2023. V nagovoru je povedal, da mu je druženje z najmlajšimi in njihovimi starši vedno v veliko veselje. V zgodbi, ki jo je delil z zbranimi, je poudaril pomen družine, ljubezni in prijateljstva. Starši naj bodo svojim otrokom v trdno oporo v vseh življenjskih preizkušnjah, otroci naj jih razveseljujejo s svojo igrivostjo. V letošnji skupini je bilo obdarjenih 42 otrok s stalnim bi- vališčem v v občini Braslovče. Prejeli so slikanico Sedemnoč- nice avtorice Tine Čas in zastavo, simbol slovenstva. Starši so prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 300 evrov. Nekoliko skrbi, da je bilo v letu 2022 v občini Braslovče rojenih le 35 otrok, kar je najmanj doslej. Podatki za letos so sicer nekoliko spodbudnejši, saj je bilo do konca oktobra rojenih 38 otrok. Kljub temu ne gre pričakovati, da bi dosegli povprečno število, torej 55 rojstev, ki velja za občino v zadnjih petnajstih letih. TT Sprejem za novorojenčke in njihove starše Med nagovorom župa- na Tomaža Žoharja Dvanajsta generacija diplomantk in diplomantov fakultete za varstvo okolja v družbi dekana Boštjana Pokornyja in direktorja Gašperja Gantarja Diplome prejela dvanajsta generacija študentov Diplome je iz rok dekana prof. dr. Boštjana Pokornyja in direktorja doc. dr. Gašper- ja Gantarja letos prejelo 17 diplomantk in diplomantov ter dve magistrici in magister ekotehnologije. Na fakulteti s študijskim procesom in obštu- dijskimi dejavnostmi omogo- čamo in spodbujamo različne oblike udejstvovanja mladih. To zagotovo predstavlja po- membno dodano vrednost, ki pozitivno vpliva na razvoj fakultete. Še zanimivost: po- trdilo o uspešnem zaključku prvostopenjskega študija so tokrat prejeli kar trije, ki so v času študija opravljali funkci- jo predsednika oz. predsedni- ce študentskega sveta. » T udi dogodki leta, ki se izte- ka, so pokazali, kako potrebni so kadri z znanjem, veščinami in s strokovnim pristopom na področju varstva okolja, var- stva narave in trajnostne rabe naravnih virov. Napredek in razvoj sta seveda nujna, a mo- rata upoštevati tudi naravne danosti, naravne elemente in omejitve okolja. Za to je treba imeti strokovno znanje, ki ne sledi populizmom, in prepri- čan sem, da vas je fakulteta z njim opremila,« je v nagovoru letošnjim diplomantom dejal dekan Boštjan Pokorny. Fakulteta za varstvo okolja ima od ustanovitve sedež v Ve- lenju. Za njeno rast in razvoj je zelo pomembno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Nove diplomantke in diplomante je z obiskom počastila tudi podž- upanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in jim zaželela vse dobro na njihovi nadaljnji življenjski poti. Diplomanti so upravičeno ponosni na dosežen rezul- tat in dosedanjo prehojeno pot. Zavedajo se, da prido- bljen naziv pomeni zavezo k ravnanju, ki pritiče poklicu. Zaveza je zapisana v slovesni zaobljubi diplomantov fakul- tete za varstvo okolja, ki jo je prebral diplomant Alen Lamper. Za glasbeno spremljavo svečanega dogodka so po- skrbeli člani trobilnega an- sambla Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pod mentorstvom prof. Mitje Škorjanca in harfistka Naja Mohorič. LKK Svečana podelitev diplom je za diplomante, starše, predavatelje in goste dogo- dek ponosa, spoštovanja in časti. V sredo, 22. novem- bra, je bila v celjski svečani dvorani Narodnega doma podelitev diplomskih listin Višje strokovne šole Šolske- ga centra Celje 26. generaciji diplomantov te šole. 67 študentov rednega in 30 študentov izrednega študija je letos zagovarjalo 56 diplom iz strojništva, 11 s področja grad- beništva, 23 iz mehatronike in 7 iz avtoservisnega menedž- menta. V 27 letih delovanja Višje strokovne šole ŠC Celje je do danes diplomiralo 2.869 diplomantov v petih tehniško 97 inženirjev iz celjske višje strokovne šole usmerjenih javnih višješol- skih programih. Podelitev je sodelovalna in povezovalna, kar potrju- jeta udeležba in prisotnost podžupana MO Celje Uroša Lesjaka, dekana visoke šole za proizvodno inženirstvo dr. Gašperja Gantarja, predse- dnice Regijskega študijskega središča Katje Esih in dolgo- letnega ravnatelja višje stro- kovne šole Alojza Razpeta, ki so bili z vsemi prisotnimi in eminentnim predavateljskim zborom bili v podporo diplo- mantom. V štirih programih so se med študijem najbolje izkazali štu- dentje, danes diplomantje, ki so pred tem imeli različne poklice ali so bili gimnazijski maturantje: Janez Dolenc (avtoservisni inženir, avtoservisni tehnik – SŠ Škofja Loka), Jaka Bračič (2001, inženir gradbeništva, elektro- tehnik – ŠC Celje), Gal Ozebek (2002, inženir mehatronike, elektrotehnik – ŠC Celje); Dino Druks (1979, inženir strojni- štva, 1. gimnazija v Celju). Zlati diplomant 2023 je Dino Druks, ki je prejel tradicionalno darilo direktorja ŠC Celje. Diplomantje imajo med študijem in v času praktične- ga izobraževanja mentorje, ki jih vodijo in skrbijo za njihov razvoj. Naj mentorji so preda- vatelji, ki s svojo strokovno- stjo in znanji privabijo največ Šolski center Celje je za- vod, kjer cenijo znanje, stro- kovnost in delo, zato so naj mentorji prejeli priznanja direktorja Mojmirja Klovarja. Naj mentor VSŠ ŠC Celje je bil dr. Gubenše. Mag. MATEJ OZEBEK študentov in jim s svojim de- lom nudijo podporo, ki jo pri strokovnih izzivih potrebuje diplomant med diplomskim delom in pisanjem diplomske naloge s strokovno aplikativno vsebino iz gospodarstva. Naj- boljši mentorji pri tej generaciji diplomantov so v posameznih študijskih programih bili dr. Ivan Gubenšek, dr. Aleš Le- snika, Borut Šušteršič in mag. Matej Ozebek. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 50, 14. december 2023 BRALCI POROČEVALCI V četrtek, 30. novembra, je bila v Marinovi dvorani Glas- bene šole Frana Koruna Ko- željskega svečana podelitev diplom novim diplomiranim ekotehnologinjam in ekoteh- nologom ter magistricam in magistrom ekotehnologije. Podelitev diplom je vedno poseben, svečan dogodek. Tako za diplomante kot tudi za vse tiste, ki so jim na štu- dijski poti tako ali drugače stali ob strani in jih podpi- rali. Na velenjski Fakulteti za varstvo okolja diplomske listine svečano podeljujemo konec novembra, v mesecu, ko obeležujemo mednaro- dne dneve znanosti, mladih in študentov. Tradicionalno srečanje starejših občanov Rogaške Slatine Občina Rogaška Slatina je v torek, 5. decembra, pripravila tradicionalno srečanje starejših občanov v Športni dvorani Janina. Program prireditve, ki se je je udeležilo približno 200 občanov, so pripravili vse tri slatinske osnovne šole, glasbena šola in Šolski center Rogaška Slatina, Glasbena šola Simona Plemenitaša in Vokalna skupina Vitis. Osrednji govornik na prireditvi je bil župan mag. Branko Kidrič. V nagovoru je povedal, da se gradnja stolpa nadaljuje in da bo predvidoma spomladi že sprejel prve obiskovalce. Izpostavil je še en pomemben projekt za starejše, tj. Prostofer, v katerega se je občina vključila letos oktobra in s tem pove- čala mobilnost starejših, predvsem ko gre za obiske bolnišnic in zdravstvenih domov, a tudi za upravne zadeve in trgovine. Svoj nagovor je sklenil z voščilom ob prihajajočih praznikih in z željo, da se ponovno srečajo prihodnje leto. POLONA GOLOB KOVAČIČ Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je 29. novembra v Domu kulture Braslovče pripravil sprejem za najmlajše občane s stalnim bivališčem v občini Braslovče, rojene med 1. novembrom 2022 in 31. oktobrom 2023. V nagovoru je povedal, da mu je druženje z najmlajšimi in njihovimi starši vedno v veliko veselje. V zgodbi, ki jo je delil z zbranimi, je poudaril pomen družine, ljubezni in prijateljstva. Starši naj bodo svojim otrokom v trdno oporo v vseh življenjskih preizkušnjah, otroci naj jih razveseljujejo s svojo igrivostjo. V letošnji skupini je bilo obdarjenih 42 otrok s stalnim bi- vališčem v v občini Braslovče. Prejeli so slikanico Sedemnoč- nice avtorice Tine Čas in zastavo, simbol slovenstva. Starši so prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 300 evrov. Nekoliko skrbi, da je bilo v letu 2022 v občini Braslovče rojenih le 35 otrok, kar je najmanj doslej. Podatki za letos so sicer nekoliko spodbudnejši, saj je bilo do konca oktobra rojenih 38 otrok. Kljub temu ne gre pričakovati, da bi dosegli povprečno število, torej 55 rojstev, ki velja za občino v zadnjih petnajstih letih. TT Sprejem za novorojenčke in njihove starše Med nagovorom župa- na Tomaža Žoharja Dvanajsta generacija diplomantk in diplomantov fakultete za varstvo okolja v družbi dekana Boštjana Pokornyja in direktorja Gašperja Gantarja Diplome prejela dvanajsta generacija študentov Diplome je iz rok dekana prof. dr. Boštjana Pokornyja in direktorja doc. dr. Gašper- ja Gantarja letos prejelo 17 diplomantk in diplomantov ter dve magistrici in magister ekotehnologije. Na fakulteti s študijskim procesom in obštu- dijskimi dejavnostmi omogo- čamo in spodbujamo različne oblike udejstvovanja mladih. To zagotovo predstavlja po- membno dodano vrednost, ki pozitivno vpliva na razvoj fakultete. Še zanimivost: po- trdilo o uspešnem zaključku prvostopenjskega študija so tokrat prejeli kar trije, ki so v času študija opravljali funkci- jo predsednika oz. predsedni- ce študentskega sveta. » T udi dogodki leta, ki se izte- ka, so pokazali, kako potrebni so kadri z znanjem, veščinami in s strokovnim pristopom na področju varstva okolja, var- stva narave in trajnostne rabe naravnih virov. Napredek in razvoj sta seveda nujna, a mo- rata upoštevati tudi naravne danosti, naravne elemente in omejitve okolja. Za to je treba imeti strokovno znanje, ki ne sledi populizmom, in prepri- čan sem, da vas je fakulteta z njim opremila,« je v nagovoru letošnjim diplomantom dejal dekan Boštjan Pokorny. Fakulteta za varstvo okolja ima od ustanovitve sedež v Ve- lenju. Za njeno rast in razvoj je zelo pomembno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Nove diplomantke in diplomante je z obiskom počastila tudi podž- upanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in jim zaželela vse dobro na njihovi nadaljnji življenjski poti. Diplomanti so upravičeno ponosni na dosežen rezul- tat in dosedanjo prehojeno pot. Zavedajo se, da prido- bljen naziv pomeni zavezo k ravnanju, ki pritiče poklicu. Zaveza je zapisana v slovesni zaobljubi diplomantov fakul- tete za varstvo okolja, ki jo je prebral diplomant Alen Lamper. Za glasbeno spremljavo svečanega dogodka so po- skrbeli člani trobilnega an- sambla Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pod mentorstvom prof. Mitje Škorjanca in harfistka Naja Mohorič. LKK Svečana podelitev diplom je za diplomante, starše, predavatelje in goste dogo- dek ponosa, spoštovanja in časti. V sredo, 22. novem- bra, je bila v celjski svečani dvorani Narodnega doma podelitev diplomskih listin Višje strokovne šole Šolske- ga centra Celje 26. generaciji diplomantov te šole. 67 študentov rednega in 30 študentov izrednega študija je letos zagovarjalo 56 diplom iz strojništva, 11 s področja grad- beništva, 23 iz mehatronike in 7 iz avtoservisnega menedž- menta. V 27 letih delovanja Višje strokovne šole ŠC Celje je do danes diplomiralo 2.869 diplomantov v petih tehniško 97 inženirjev iz celjske višje strokovne šole usmerjenih javnih višješol- skih programih. Podelitev je sodelovalna in povezovalna, kar potrju- jeta udeležba in prisotnost podžupana MO Celje Uroša Lesjaka, dekana visoke šole za proizvodno inženirstvo dr. Gašperja Gantarja, predse- dnice Regijskega študijskega središča Katje Esih in dolgo- letnega ravnatelja višje stro- kovne šole Alojza Razpeta, ki so bili z vsemi prisotnimi in eminentnim predavateljskim zborom bili v podporo diplo- mantom. V štirih programih so se med študijem najbolje izkazali štu- dentje, danes diplomantje, ki so pred tem imeli različne poklice ali so bili gimnazijski maturantje: Janez Dolenc (avtoservisni inženir, avtoservisni tehnik – SŠ Škofja Loka), Jaka Bračič (2001, inženir gradbeništva, elektro- tehnik – ŠC Celje), Gal Ozebek (2002, inženir mehatronike, elektrotehnik – ŠC Celje); Dino Druks (1979, inženir strojni- štva, 1. gimnazija v Celju). Zlati diplomant 2023 je Dino Druks, ki je prejel tradicionalno darilo direktorja ŠC Celje. Diplomantje imajo med študijem in v času praktične- ga izobraževanja mentorje, ki jih vodijo in skrbijo za njihov razvoj. Naj mentorji so preda- vatelji, ki s svojo strokovno- stjo in znanji privabijo največ Šolski center Celje je za- vod, kjer cenijo znanje, stro- kovnost in delo, zato so naj mentorji prejeli priznanja direktorja Mojmirja Klovarja. Naj mentor VSŠ ŠC Celje je bil dr. Gubenše. Mag. MATEJ OZEBEK študentov in jim s svojim de- lom nudijo podporo, ki jo pri strokovnih izzivih potrebuje diplomant med diplomskim delom in pisanjem diplomske naloge s strokovno aplikativno vsebino iz gospodarstva. Naj- boljši mentorji pri tej generaciji diplomantov so v posameznih študijskih programih bili dr. Ivan Gubenšek, dr. Aleš Le- snika, Borut Šušteršič in mag. Matej Ozebek. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 50, 14. december 2023 BRALCI POROČEVALCI Vokalno skupino Cvetke, ki deluje pod okriljem Kul- turno-prosvetnega društva Franca Schreinerja Šentilj, sestavlja šest vedno nasme- janih deklet, ki jih že od malih nog družijo veselje do petja in prijateljske vezi. So prijateljice in sorodnice, ki Cvetke praznujemo – koncert ob deseti obletnici so si za svoje vodilo izbrale osrečevanje sebe in drugih. Že v mladosti so začutile in izražale ljubezen do glasbe. Od otroških let so vestno in z navdušenjem prepevale v pevskih zborih, glasbene iz- kušnje so kasneje utrjevale še v drugih zborih oz. pevskih sestavih. A srce jih je vedno vodilo nazaj h koreninam, zato so se pred desetimi leti odločile, da bodo pevsko pot nadaljevale v manjši zasedbi. Počasi, a vztrajno, s skromni- mi koraki in z iskrivo vizijo, s predanostjo in z zaupanjem so z leti rasle. Ponosne so na šti- ri večje samostojne koncerte, ki so jih v teh letih pripravile v domačem kraju. Počaščene, da so tudi drugi verjeli vanje, jih podpirali in bili nadvse zadovoljni z vsebino, ki so jo pripravile. Še posebej so pono- sne na svojo cvetočo družino, skupnost in povezanost. In kakšni so njihovi občut- ki ob deseti obletnici? To je njihov odgovor: »Ne moremo jih na kratko opisati. Lahko bi odprle mapo in preštele note, ki so skrbno shranjene v njej. Lahko bi navedle število do- godkov, na katerih smo nasto- pale. Ali ocenile ure skupnega prepevanja … A ko se iskreno vprašamo, na kaj smo najbolj ponosne, lahko enoglasno (ne večglasno) rečemo, da je to naša povezanost. Domačnost, zaupanje, iskrivost in samoza- vest. Vsi ti občutki, ki smo jih počasi, a vztrajno gradile sko- zi leta. Vse, kar se nam je na skupni poti zgodilo, nas je kot skupino in kot prijateljice le še okrepilo, opolnomočilo. Pono- sne smo, da to izžarevamo, in to naši poslušalci prepoznate. Ponosne smo, da nas medse- bojna ljubezen in ljubezen do glasbe vodita skozi izzive in priložnosti.« Ob deseti obletnici so se od- ločile, da bodo stopile na večji oder, zato so koncert pripravi- le v veliki dvorani Kulturnega doma Velenje, ki je bil v soboto zvečer zapolnjen do zadnjega sedeža. Obiskovalci, ki so na- vajeni na prijetne in dovršene koncerte Cvetk, so tokrat dobili še veliko več. Eden od poslušal- cev je dejal: »To je bil šov, ›žur‹, spektakel. To sta bili dve uri enega samega užitka.« Cvetke so bile na odru polne energije, volje, srčnosti in vse to so od prve pesmi predajale poslušal- cem. Imele so raznolik nabor pesmi, od accapela izvedbe in akustičnih priredb do spremlja- ve banda. Spomnile so se svojih začetkov v zborčku POŠ Gusta- va Šiliha v Velenju, ki se jim je na odru pridružil v prvem delu koncerta. Punce so v goste po- vabile tudi Rudarski oktet, ki neguje lepo slovensko pesem in Slovenijo zastopa tudi zunaj meja, dvorano pa so razgrele, ko se jim je na odru pridružil Omar Naber. Ob energični spre- mljavi banda, za to priložnost, so se jim na odru pridružili Samo Jezovšek, Sandi Dobnik, Vid Zevnik in Franci Štrajhar, so ob koncu koncerta na noge spravile celotno dvorano, ki je z njimi v en glas prepevala. Cvetke so bile po koncertu enoglasne: »Bil je nepozaben večer in preprosto hvala vsem za neizmerno podporo in energijo, ki smo jo dobile od poslušalcev. V čast nam je bilo stati na odru. Koncert, ki je pre- segel naša pričakovanja, je na najlepši možen način zaokrožil deseto obletnico našega delova- nja in nam vlil volje in zagona. Hvala vsem!« AP Na Vranskem 80 krvodajalcev Rdeči križ Slovenije (RKS) – Območno združenje rdečega križa (OZRK) Žalec je v sodelovanju s Krajevno organiza- cijo RK Vransko v dvorani Kulturnega doma Vransko 30. novembra za transfuzijski center Celje pripravil predza- dnjo akcijo, ki se je je udeležilo 80 krvodajalcev. V RKS – Območnem združenju Žalec so zelo veseli tolikšne udeležbe. To pomeni, da lahko v bolnišnicah takoj pomagajo bolnim z zagotovitvijo krvi. Akcije se je poleg rednih krvo- dajalcev udeležilo tudi veliko mladih krvodajalcev, kar je še posebej pohvalno. Letos bodo organizirali še eno, zadnjo ak- cijo, in sicer v veroučni učilnici Župnije Polzela, 20. decembra od 7. do 12. ure. TT Obisk Miklavža Prvi dobri mož, sveti Miklavž, je v nedeljo, 3. decembra, obiskal tudi Salezijanski mladinski center Celje in Žu- pnijo bl. Antona Martina Slomška. Otroci – tako najmlajši kot malo starejši – so druženje začeli ob 17 . uri, ko so imeli vajo pesmi, s katero so nato razveselili svetega Miklavža. Kasneje so zbrano in nasmejano prisluhnili krajšemu igranemu prizoru, ki so ga zanje pripravili mladi iz Salezijanskega mladinskega centra Celje. Ves čas je bilo v zraku mogoče čutiti posebno pričakovanje, ki ga je spremljalo nestrpno pogledovanje proti vratom ka- pele, skozi katera je čez nekaj trenutkov stopil sveti Miklavž v spremstvu desetih angelov. Sveti Miklavž je zbrane najprej lepo pozdravil, jih nagovoril in predvsem spodbudil, naj postanejo in ostanejo dobri, veseli in navdušeni kristjani. Na koncu je pokazal svojo velikodušnost in prav vsakega otroka obdaril z darilom. KLEMENTINA FIDLER 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 50, 14. december 2023 Novi TEDNIK 14. 12. 2023 št. 50  COLOR CMYK stran 36 V vseh poslovalnicah veterine in trgovine Tačka vam nudijo prijazen nasvet in nabor izdelkov, ki lahko pomagajo pomiriti vašega ljubljenčka. Obiščite jih – ljubljenčka lahko pripeljete zraven! Poslovalnice najdete na dveh mestih v Celju, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Podčetrtku in Trbovljah. Kako jim lahko pomagamo? Z ljubljenčki skozi praznike z manj stresa Pokanje petard, ognjemeti in drugi glasni zvoki so pogost vzrok strahu in anksioznosti pri živalih, saj gre za nepredvidljiv, občasen in visoko intenziven hrup. Fobija do glasnih zvokov se lahko razvije postopoma, lahko tudi zaradi enega samega travmatičnega dogodka. Strah je do neke mere normalen, saj gre za naravni odziv telesa na neko grožnjo in omogoča pre- živetje. Težave se pojavijo, ko je odziv pretiran in vpliva na dobro počutje ter kakovost življenja. Fobija zaradi glasnih zvo- kov se običajno pojavi že zelo zgodaj. Študije so pokazale, da strah zaradi zvokov prizadene približno 50 odstotkov vseh psov, prvič se lahko težave poja- vijo še pred dopolnjenim letom. Pasji odziv na glasne zvoke je običajno zelo opazen (tresenje, sopenje, slinjenje, nemirnost, lajanje, nehoteno uriniranje/ blatenje…), zato se o strahu pred pokanjem pri psih največ govori. Domneva se, da gla- CELJE: 03 / 492 34 10 ŠENTJUR: 03 / 749 22 90 Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! IN SREČNO MIRNE PRAZNIKE sno pokanje prizadene enak delež tudi drugih živali, kot so mačke, kunci, glodavci, dihurji, ptice… Mačke in mali sesalci se pred glasnimi poki najpogo- steje skrijejo v skrivališče in tam ostanejo, dokler nevarnosti ni konec, zato številni lastniki niti ne opazijo, da se pokanja bojijo. Prestrašenim živalim lahko po- magamo na različne načine. Pri- stopi, ki jih izberemo, so odvisni od posamezne živali ter pripra- vljenosti in zmožnosti lastnikov. Trening postopnega privajanja na zvoke Najbolj učinkovita metoda za odpravljanje fobije zaradi poka- nja je trening desenzibilizacije in protipogojevanja z uporabo posnetih zvokov. Živali stresni dražljaj (npr. zvok pokanja) predstavimo na tako nizki rav- ni, da ne izzove stresne reakcije, to neodzivnost pa nato nagra- dimo s priboljškom oz. z igro. Postopoma glasnost dražljaja povečujemo in živali nagradi- mo, če kljub zvokom ostanejo mirne. Treninge je smiselno iz- vajati celo leto, in sicer tudi pri tistih živalih, ki se pokanja (še) ne bojijo. Varno okolje Pomembno je, da živalim v stresnih trenutkih oz. dne- vih nudimo prilagojeno varno okolje. Živali imamo v notranjih prostorih, okna zapremo in za- stremo zavese, da tako zmanj- šamo zvoke ter intenzivno sve- tlobo, ki se pojavi ob pokanju oz. ognjemetih. Pripravimo jim mehek, varen kotiček, najraje tam, kjer se največ zadržujejo in se dobro počutijo. Prinesemo posteljo, odeje, najljubše igrače, hrano, priboljške. Umaknemo predmete, zaradi katerih bi se živali lahko poškodovale v na- padu panike. Mačkam stranišče živali, rezultati so običajno vidni že po sedmih dneh. Prehranska dopolnila Prehranska dopolnila živalim dodajamo poleg običajnega uravnoteženega obroka. V hra- no jih začnemo dodajati nekaj dni do nekaj tednov pred pred- videnim stresnim dogodkom, odvisno od izdelka. Najpogo- steje se uporablja prehranska dopolnila na osnovi hidrolizira- nih mlečnih beljakovin ter pro- biotike Bi dobacterium longum BL999, pogosto se med izdelki za pomirjanje znajdejo tudi pre- hranska dopolnila s teaninom in triptofanom. Posebna oblačila Učinek nežnega nenehnega pritiska pozitivno deluje pri psih, ki imajo diagnosticirane težave z anksioznostjo. V ta namen so bili razviti številni komercialni izdelki (brezrokav- niki, bodyji…), ki se sicer naj- pogosteje uporabljajo pri psih, ki se bojijo grmenja, vendar pozitivno delujejo tudi na pse, ki se bojijo pokanja petard in ognjemetov. Veterinarska zdravila Če nobena od drugih možno- sti ne deluje (dovolj) ali je odziv vaše živali na glasne poke pre- tiran, lahko pomagamo tudi z zdravili, ki pomirijo. Takšna zdravila vedno dajemo samo pod nadzorom veterinarja, saj delujejo sedativno in so lahko pri nekaterih živalih ter pri neka- terih zdravstvenih težavah kon- traindicirana. Zdravila najdemo v obliki gelov, ki jih nanesemo na sluznico, v obliki tablet ali sirupov. Teja Rosa, dr. vet. med., postavimo čim bližje izbranega skrivališča. Kletke, v katerih bi- vajo male živali, po potrebi po- krijemo z rjuhami. V kletkah jim zagotovimo dovolj nastilja, da lahko po njem kopljejo. Kunce, ki sicer živijo prosto v stanova- nju, zapremo v primerno ureje- no ogrado. Predvajanje sproščujoče glasbe Glasba lahko pomembno vpliva na počutje ljudi, enako je pri živalih. Ni pa vsa glasba enako dobra in glasbeni žanr, ki pozitivno deluje na eno vrsto živali, lahko slabše ali negativno vpliva na drugo. Danes lahko na številnih zvočnih in video plat- formah najdemo sezname glas- be, ki sprostitveno delujejo na posamezno vrsto živali. Hrana in igra Hrana in priboljški v času po- kanja ter ognjemetov dokazano zmanjšujejo stresni odziv, pogo- sto se pri živalih, ki se pozitivno odzivajo na hranjenje, opaža tudi dolgotrajno zmanjšanje fobij zaradi zvoka. Če žival hra- no zavrača in se raje umakne na samo, je s hrano ne silimo. Pozi- tivno deluje tudi igra. Mačke se dobro odzivajo na lovske igre, pse lahko zamotimo z žogica- mi, vlečenjem vrvi in drugimi igračami. Feromoni Analoge naravnih živalskih feromonov lahko uporabljamo kot pomoč pri zmanjševanju stresnega odziva naših lju- bljenčkov. Feromoni so vrstno speci čni in delujejo le na neko vrsto živali, na druge živali in lju- di pa ne. Njihova redna uporaba pomaga zmanjšati stresni odziv T: 03 818 2770 Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 50, 14. december 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Že v zapisih iz leta 1865 lahko beremo o ustanovitvi Te- lovadnega društva, ki je položilo temeljni kamen organi- zirani rekreativni in športni vadbi v Celju. Potreba po tem je botrovala tudi ustanovitvi Sokolskega društva v Celju. Telovadna vadba je postala osnova in temelj vsem drugim vadbam in športom, ki so jih gojili Celjani. Tako je ostalo tudi do uradne ustanovitve TVD Partizan Gaberje. ALBUM S CELJSKEGA TVD Partizan Gaberje (3) Shod slovenskih, sokolskih telovadnih društev na Glaziji v Celju (Foto: Josip Pelikan, fototeka MNZC) sedemdesetih letih je imel Par- tizan eno najboljših gimnastič- nih ekip v republiki s kar nekaj državnimi reprezentanti. Tine Veber, Alojz Savodnik, nekaj kasneje še bratje Šrot – med njimi je še posebej izstopal Tine, Konrad Grilc in Avgust Küsel so dosegali velike uspe- he ne le kot člani TVD Parti- zan Gaberje, pač pa tudi kot občasni ali stalni člani jugoslo- vanske gimnastične reprezen- tance. Naslednje generacije v sedemdesetih in osemdesetih so tako na krilih vrhunskih rezultatov poskrbele za mno- žičen obisk gimnastičnih tre- ningov s strani mladih, vendar je razvoj discipline zahteval vedno zahtevnejše pogoje, k temu pa je dodatno pripomo- gla ustanovitev nacionalne gimnastične zveze, ki je svoj center vrhunskih telovadcev želela v Ljubljani. Tako so v Gaberju ohranili delo z mla- dimi telovadci in telovadkami, svoje tekmovalne ambicije pa usmerili v partizanski mno- goboj. Žal je po osamosvo- jitvi Slovenije zanimanje za gimnastiko tako upadlo, da Celje danes ne premore več lastnega gimnastičnega klu- ba, in to kljub izjemno bogati tradiciji. Ogledalo tistega ob- dobja vrhunske gimnastike v Celju nam danes kažejo samo še mnogi pokali in medalje v vitrinah ter najvišja državna športna priznanja, Bloudkove nagrade in plakete, ki so jih prejeli člani in društvo. Se nadaljuje. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje Čeprav sta obe svetovni voj- ni za kratek čas ustavili razvoj, so bili temelji tako trdni, da je Celje hitro znova stopilo v korak z razvojem gimnastike. Sadovi dobrega dela so se hi- tro pokazali in v šestdesetih in Telovadke na gredah za Sokolskim domom leta 1948 (Foto: osebni arhiv Slave Lešek) Tekmovalna članska vrsta leta 1953. Z leve: Tine Veber, Lojze Savodnik, Jože Zakošek, Konrad Končan, Franjo Florjan in Franc Erjavc. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Marmorni kip leva iz Slovenskih Konjic je bil iz parka Windischgrätzove graščine (Trebniškega dvor- ca) prepeljan v Pokrajinski muzej Maribor, kjer ga se- daj hranijo v depoju. V park graščine je bil pripe- ljan od nekod drugod, morda iz okolice Slovenskih Konjic. Kip je precej poškodovan, odbit je precejšnji del postav- ka, del desnega boka ter obe sprednji taci, tako da ni več znan njun položaj. Stanislav Horvat, nekdanji učitelj na konjiški osnovni šoli, je bil poznavalec lokal- ne zgodovine in velik ljubitelj kulturne dediščine, pa tudi odličen amaterski fotograf. Zgodovinska fotografi ja je iz obdobja pred drugo svetovno vojno, iz njegovega albuma Monumenta historica Gono- bicensis (Konjiški zgodovin- ski spomeniki). Pri kipu leva je fotografi ral konjičanko Marijo (Mitzi) Wödinger, varuško hčera princa Edvarda Windisch- grätza, enega od sinov kneza Huga Windischgrätza in kne- ginje Christiane Windisch- grätz, roj. Auersperg. Marija je bila vse do smrti najožja prijateljica in zaupnica ple- miške rodbine. Na fotografi ji je vidna okoli kipa posajena še sedaj izredno redka vrsta rumene magnoli- je, ki je tedaj krasila park. Da- nes v veliki meri spremenjeni park z nekdaj dvema ribniko- ma naj bi po navodilih knegi- nje Christiane uredil neznani Zgodba o marmornem kipu leva iz Slovenskih Konjic krajinski vrtnar, ki ga je dala pripeljati s Češke. Šele v zadnjih letih se je o provenienci kipa izoblikova- la nova teorija, sestra kneza Huga, princesa Olga Moceni- go (1853–1934), je bila poro- čena z grofom iz premožne beneške rodbine, morda je poreklo kipa v povezavi z Be- netkami, vendar verodostojni viri, ki bi to možnost podkre- pili, zaenkrat niso bili najdeni. Besedilo: Sebastjan Habicht Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 50, 14. december 2023 Novi TEDNIK 14. 12. 2023 št. 50  COLOR CMYK stran 36 V vseh poslovalnicah veterine in trgovine Tačka vam nudijo prijazen nasvet in nabor izdelkov, ki lahko pomagajo pomiriti vašega ljubljenčka. Obiščite jih – ljubljenčka lahko pripeljete zraven! Poslovalnice najdete na dveh mestih v Celju, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Podčetrtku in Trbovljah. Kako jim lahko pomagamo? Z ljubljenčki skozi praznike z manj stresa Pokanje petard, ognjemeti in drugi glasni zvoki so pogost vzrok strahu in anksioznosti pri živalih, saj gre za nepredvidljiv, občasen in visoko intenziven hrup. Fobija do glasnih zvokov se lahko razvije postopoma, lahko tudi zaradi enega samega travmatičnega dogodka. Strah je do neke mere normalen, saj gre za naravni odziv telesa na neko grožnjo in omogoča pre- živetje. Težave se pojavijo, ko je odziv pretiran in vpliva na dobro počutje ter kakovost življenja. Fobija zaradi glasnih zvo- kov se običajno pojavi že zelo zgodaj. Študije so pokazale, da strah zaradi zvokov prizadene približno 50 odstotkov vseh psov, prvič se lahko težave poja- vijo še pred dopolnjenim letom. Pasji odziv na glasne zvoke je običajno zelo opazen (tresenje, sopenje, slinjenje, nemirnost, lajanje, nehoteno uriniranje/ blatenje…), zato se o strahu pred pokanjem pri psih največ govori. Domneva se, da gla- CELJE: 03 / 492 34 10 ŠENTJUR: 03 / 749 22 90 Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! IN SREČNO MIRNE PRAZNIKE sno pokanje prizadene enak delež tudi drugih živali, kot so mačke, kunci, glodavci, dihurji, ptice… Mačke in mali sesalci se pred glasnimi poki najpogo- steje skrijejo v skrivališče in tam ostanejo, dokler nevarnosti ni konec, zato številni lastniki niti ne opazijo, da se pokanja bojijo. Prestrašenim živalim lahko po- magamo na različne načine. Pri- stopi, ki jih izberemo, so odvisni od posamezne živali ter pripra- vljenosti in zmožnosti lastnikov. Trening postopnega privajanja na zvoke Najbolj učinkovita metoda za odpravljanje fobije zaradi poka- nja je trening desenzibilizacije in protipogojevanja z uporabo posnetih zvokov. Živali stresni dražljaj (npr. zvok pokanja) predstavimo na tako nizki rav- ni, da ne izzove stresne reakcije, to neodzivnost pa nato nagra- dimo s priboljškom oz. z igro. Postopoma glasnost dražljaja povečujemo in živali nagradi- mo, če kljub zvokom ostanejo mirne. Treninge je smiselno iz- vajati celo leto, in sicer tudi pri tistih živalih, ki se pokanja (še) ne bojijo. Varno okolje Pomembno je, da živalim v stresnih trenutkih oz. dne- vih nudimo prilagojeno varno okolje. Živali imamo v notranjih prostorih, okna zapremo in za- stremo zavese, da tako zmanj- šamo zvoke ter intenzivno sve- tlobo, ki se pojavi ob pokanju oz. ognjemetih. Pripravimo jim mehek, varen kotiček, najraje tam, kjer se največ zadržujejo in se dobro počutijo. Prinesemo posteljo, odeje, najljubše igrače, hrano, priboljške. Umaknemo predmete, zaradi katerih bi se živali lahko poškodovale v na- padu panike. Mačkam stranišče živali, rezultati so običajno vidni že po sedmih dneh. Prehranska dopolnila Prehranska dopolnila živalim dodajamo poleg običajnega uravnoteženega obroka. V hra- no jih začnemo dodajati nekaj dni do nekaj tednov pred pred- videnim stresnim dogodkom, odvisno od izdelka. Najpogo- steje se uporablja prehranska dopolnila na osnovi hidrolizira- nih mlečnih beljakovin ter pro- biotike Bi dobacterium longum BL999, pogosto se med izdelki za pomirjanje znajdejo tudi pre- hranska dopolnila s teaninom in triptofanom. Posebna oblačila Učinek nežnega nenehnega pritiska pozitivno deluje pri psih, ki imajo diagnosticirane težave z anksioznostjo. V ta namen so bili razviti številni komercialni izdelki (brezrokav- niki, bodyji…), ki se sicer naj- pogosteje uporabljajo pri psih, ki se bojijo grmenja, vendar pozitivno delujejo tudi na pse, ki se bojijo pokanja petard in ognjemetov. Veterinarska zdravila Če nobena od drugih možno- sti ne deluje (dovolj) ali je odziv vaše živali na glasne poke pre- tiran, lahko pomagamo tudi z zdravili, ki pomirijo. Takšna zdravila vedno dajemo samo pod nadzorom veterinarja, saj delujejo sedativno in so lahko pri nekaterih živalih ter pri neka- terih zdravstvenih težavah kon- traindicirana. Zdravila najdemo v obliki gelov, ki jih nanesemo na sluznico, v obliki tablet ali sirupov. Teja Rosa, dr. vet. med., postavimo čim bližje izbranega skrivališča. Kletke, v katerih bi- vajo male živali, po potrebi po- krijemo z rjuhami. V kletkah jim zagotovimo dovolj nastilja, da lahko po njem kopljejo. Kunce, ki sicer živijo prosto v stanova- nju, zapremo v primerno ureje- no ogrado. Predvajanje sproščujoče glasbe Glasba lahko pomembno vpliva na počutje ljudi, enako je pri živalih. Ni pa vsa glasba enako dobra in glasbeni žanr, ki pozitivno deluje na eno vrsto živali, lahko slabše ali negativno vpliva na drugo. Danes lahko na številnih zvočnih in video plat- formah najdemo sezname glas- be, ki sprostitveno delujejo na posamezno vrsto živali. Hrana in igra Hrana in priboljški v času po- kanja ter ognjemetov dokazano zmanjšujejo stresni odziv, pogo- sto se pri živalih, ki se pozitivno odzivajo na hranjenje, opaža tudi dolgotrajno zmanjšanje fobij zaradi zvoka. Če žival hra- no zavrača in se raje umakne na samo, je s hrano ne silimo. Pozi- tivno deluje tudi igra. Mačke se dobro odzivajo na lovske igre, pse lahko zamotimo z žogica- mi, vlečenjem vrvi in drugimi igračami. Feromoni Analoge naravnih živalskih feromonov lahko uporabljamo kot pomoč pri zmanjševanju stresnega odziva naših lju- bljenčkov. Feromoni so vrstno speci čni in delujejo le na neko vrsto živali, na druge živali in lju- di pa ne. Njihova redna uporaba pomaga zmanjšati stresni odziv T: 03 818 2770 Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 50, 14. december 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Že v zapisih iz leta 1865 lahko beremo o ustanovitvi Te- lovadnega društva, ki je položilo temeljni kamen organi- zirani rekreativni in športni vadbi v Celju. Potreba po tem je botrovala tudi ustanovitvi Sokolskega društva v Celju. Telovadna vadba je postala osnova in temelj vsem drugim vadbam in športom, ki so jih gojili Celjani. Tako je ostalo tudi do uradne ustanovitve TVD Partizan Gaberje. ALBUM S CELJSKEGA TVD Partizan Gaberje (3) Shod slovenskih, sokolskih telovadnih društev na Glaziji v Celju (Foto: Josip Pelikan, fototeka MNZC) sedemdesetih letih je imel Par- tizan eno najboljših gimnastič- nih ekip v republiki s kar nekaj državnimi reprezentanti. Tine Veber, Alojz Savodnik, nekaj kasneje še bratje Šrot – med njimi je še posebej izstopal Tine, Konrad Grilc in Avgust Küsel so dosegali velike uspe- he ne le kot člani TVD Parti- zan Gaberje, pač pa tudi kot občasni ali stalni člani jugoslo- vanske gimnastične reprezen- tance. Naslednje generacije v sedemdesetih in osemdesetih so tako na krilih vrhunskih rezultatov poskrbele za mno- žičen obisk gimnastičnih tre- ningov s strani mladih, vendar je razvoj discipline zahteval vedno zahtevnejše pogoje, k temu pa je dodatno pripomo- gla ustanovitev nacionalne gimnastične zveze, ki je svoj center vrhunskih telovadcev želela v Ljubljani. Tako so v Gaberju ohranili delo z mla- dimi telovadci in telovadkami, svoje tekmovalne ambicije pa usmerili v partizanski mno- goboj. Žal je po osamosvo- jitvi Slovenije zanimanje za gimnastiko tako upadlo, da Celje danes ne premore več lastnega gimnastičnega klu- ba, in to kljub izjemno bogati tradiciji. Ogledalo tistega ob- dobja vrhunske gimnastike v Celju nam danes kažejo samo še mnogi pokali in medalje v vitrinah ter najvišja državna športna priznanja, Bloudkove nagrade in plakete, ki so jih prejeli člani in društvo. Se nadaljuje. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje Čeprav sta obe svetovni voj- ni za kratek čas ustavili razvoj, so bili temelji tako trdni, da je Celje hitro znova stopilo v korak z razvojem gimnastike. Sadovi dobrega dela so se hi- tro pokazali in v šestdesetih in Telovadke na gredah za Sokolskim domom leta 1948 (Foto: osebni arhiv Slave Lešek) Tekmovalna članska vrsta leta 1953. Z leve: Tine Veber, Lojze Savodnik, Jože Zakošek, Konrad Končan, Franjo Florjan in Franc Erjavc. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Marmorni kip leva iz Slovenskih Konjic je bil iz parka Windischgrätzove graščine (Trebniškega dvor- ca) prepeljan v Pokrajinski muzej Maribor, kjer ga se- daj hranijo v depoju. V park graščine je bil pripe- ljan od nekod drugod, morda iz okolice Slovenskih Konjic. Kip je precej poškodovan, odbit je precejšnji del postav- ka, del desnega boka ter obe sprednji taci, tako da ni več znan njun položaj. Stanislav Horvat, nekdanji učitelj na konjiški osnovni šoli, je bil poznavalec lokal- ne zgodovine in velik ljubitelj kulturne dediščine, pa tudi odličen amaterski fotograf. Zgodovinska fotografi ja je iz obdobja pred drugo svetovno vojno, iz njegovega albuma Monumenta historica Gono- bicensis (Konjiški zgodovin- ski spomeniki). Pri kipu leva je fotografi ral konjičanko Marijo (Mitzi) Wödinger, varuško hčera princa Edvarda Windisch- grätza, enega od sinov kneza Huga Windischgrätza in kne- ginje Christiane Windisch- grätz, roj. Auersperg. Marija je bila vse do smrti najožja prijateljica in zaupnica ple- miške rodbine. Na fotografi ji je vidna okoli kipa posajena še sedaj izredno redka vrsta rumene magnoli- je, ki je tedaj krasila park. Da- nes v veliki meri spremenjeni park z nekdaj dvema ribniko- ma naj bi po navodilih knegi- nje Christiane uredil neznani Zgodba o marmornem kipu leva iz Slovenskih Konjic krajinski vrtnar, ki ga je dala pripeljati s Češke. Šele v zadnjih letih se je o provenienci kipa izoblikova- la nova teorija, sestra kneza Huga, princesa Olga Moceni- go (1853–1934), je bila poro- čena z grofom iz premožne beneške rodbine, morda je poreklo kipa v povezavi z Be- netkami, vendar verodostojni viri, ki bi to možnost podkre- pili, zaenkrat niso bili najdeni. Besedilo: Sebastjan Habicht Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 50, 14. december 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Prevladovalo bo spremenljivo razpoloženje, od tega je v tem času odvisno tudi vaše počutje. Potrudite se in se malce poglobite vase, kaj bi sploh radi v tem obdo- bju in kaj morate spreminjati, da se boste počutili bolje. Ker boste bolj pasivni, ni primerno, da se to- krat odločate za konkretno akcijo, počakajte, da bodo planeti bolje položeni proti vašemu znamenju. Prihaja retrogradna Venera, po- magala vam bo, da boste uredili zmešnjave, ki izhajajo s partner- skega področja. Že večkrat ste lahko ugotavlja- li, da ne znate ravnati taktno, včasih ste preveč odkriti, kar vam povzroča nemalo težav, ki bi se jim lahko izognili. Veliko previ- dnost vam svetujemo tudi v tem času, saj biva tudi Mars, vaš so- vladar, v dinamičnem in hitrem strelcu. Puščico lahko izstrelite šele po temeljitem razmisleku in s tehtnim razlogom, ki bi vam koristil. Potrebo po fi nančnih vlaganjih in nakupovanju boste zmanjšali, kar bo vpliv Venere, ki se nahaja v vašem znamenju. Prinaša vam varčnost, potrebo po varnosti, napredku. Pot, za katero ste se odločili, bo terjala od vas kar nekaj spre- memb, za katere že dolgo veste, da so nujne. Ne odlašajte, čim prej storite vse uradne korake, ki so za vas osrednjega pomena. Vpliv Marsa v vašem znamenju vam bo pomagal, da boste odlične poteze in odločitve tudi izvedli. Nič vas ne bo moglo ustaviti, zato boste tekmece pustili daleč za seboj. Vaš vladar, ki bo še nekaj dni retrogra- den, vam bo odkril skrivnost, ki je vezana na vašo preteklost. Zaradi pretiranih obremenitev v zadnjem obdobju lahko trpi vaše zdravje. Narediti boste mo- rali nove načrte, kako usklajevati nasprotja, ki so se pojavila in so vezana na preteklo obdobje. Po- razdelite nekaj obveznosti dela še na druge ljudi, kar velja še posebej za poslovno področje. Vpliv Vene- re v vodnem znamenju bo obre- menjujoč in bo od vas zahteval posebno pozornost, ki bo vezana na poslovne dejavnosti in tudi na partnerski odnos. Vse spremem- be, ki jih boste aktivirali, naj se zgodijo šele proti koncu januar- ja, zato boste morali potrpežljivo čakati, da ugotovite, kaj je tisto, kar si želite. Nekdo lahko izkoristi in zlora- bi vaše zaupanje. To najprej ne bo očitno, kasneje pa boste imeli prav neprijeten občutek. Zaupajte šestemu čutu in ne bodite preveč radodarni ne s časom ne z energi- jo, še manj z denarjem. Naučili ste se kar nekaj lekcij, ki so vam toč- no pokazale, kam morate usme- riti svojo energijo, kam usmeriti svojo moč. Zdaj bo čas, da to tudi uresničite in se izogibate tveganim odzivom. Na fi nančnem področju boste zelo iznajdljivi, zato vam denarja tokrat ne bo primanjkovalo. Kar nekaj sprememb ste že vnesli v svoje življenje, nekaj jih še boste, zato zavihajte rokave in se lotite dela. Saturn v vašem znamenju od vas zahteva, da naredite spre- membe, ki so nujne. Vseeno rav- najte trezno in se izogibajte nepre- mišljenim tveganjem. Vaš vladar je prestopil v zname- nje strelca, pomagal vam bo, da boste z njegovo ognjeno energijo dosegali zares lepe rezultate. Zavi- hali boste rokave in nizali uspehe drugega za drugim. Ne bodite pre- več popustljivi do drugih, saj tudi od vas vsi pričakujejo natančnost in vestnost. Lahko si dovolite, da za trenutek pobegnete vsem ob- veznostim in si napolnite dušo s pozitivnimi vibracijami. Dnevi bodo na nek način prelomni, tudi kar se fi nančnega stanja dotika, dobro opazujte vse, kar se doga- ja, in uskladite stanje, da boste varni pred kakšnimi nevarnimi transakcijami. Na področju zasebnega partner- stva tokrat nič ne spreminjajte. Ker boste imeli občutek, da je tokrat partner močnejši od vas, se boste prilagodili in poslušali tudi njego- vo mnenje. Vaša vladarica je vsto- pila v znamenje škorpijona, kar vam bo dvignilo raven privlačne energije. Položaj vam prinaša, da boste usklajevali spremembe, ki so vezane na poslovno področje, tru- dili se boste in dosegli tudi uspeh. Ker ste v preteklosti že uredili pomembno uradno zadevo, bi mo- rali zdaj biti mirni in zadovoljni. Dinamika dogodkov na vseh po- dročjih bo zelo velika, zato vas bo silna energija gnala naprej. Obe- tajo se spremembe, ki so vezane na poslovno področje, dobro boste morali preučiti, kaj je dobro za vas in česa se morate v velikem loku izogibati. Mars nasproti vašega znamenja vam bo dajal veliko oporo, podjetni boste, iskali boste vse priložnosti in možnosti, da uredite napredovanje. Sprejeli boste izziv in se ob tem tudi odlično zabavali. Ker boste polni zanosa in tekmovalnosti, vam bo tudi uspelo. Venera, ki biva v vodnem znamenju, vam bo prinašala potrebe po izzivih in novih poznanstvih. Zaradi njene- ga vpliva ne boste tako čustveni, nasprotno, neizprosni boste in toč- no boste vedeli, kaj in kako. Svoja prava občutja boste hoteli na vsak način prikriti, kar bo odlično za vaše občutljivo znamenje. Ravnajte po nasvetu ljudi, ki so bolj izkušeni od vas, kajti Saturn nasproti vašega znamenja vam včasih jemlje moč in zanos. Naj vas ne zanese predaleč, ker se bo- ste s težavo vrnili. Bodite realni in brzdajte svoja pričakovanja, vse potrebuje svoj prostor in čas, tudi vaši projekti, ki ste jih tako skrb- no pripravili in razvijali. Veliko se boste te dni ukvarjali z energijo in razmišljanjem drugih ljudi, velikokrat se vam bo zgodilo, da se boste počutili osamljeno in re- zervirano. Od sebe lahko pričakujete kar največ, pomembno je tudi, da si lahko popolnoma zaupate. Dru- gače se to lahko zgodi z ljudmi, s katerimi se družite in sodelujete. V dvomih boste, ali ravnate prav in ali so vredni zaupanja. Vpliv Venere v strastnem in energičnem škorpijonu lahko sporno vpliva na vaše znamenje, zato vse dobro analizirajte in se šele nato odločaj- te za pomembne odločitve. Pozitiv- ni obeti se izkazujejo na področju fi nanc, pretekli napori so se vam obrestovali, zato ne odnehajte že vnaprej. Sodelavci so kot novoletne lučke. Pol jih ne dela, druga polovica pa ni ravno bleščeča. Če zjutraj kavo zamenjate s kuhanim vinom, bo v službi takoj veliko bolj zabavno. Če bi radi kaj skrili pred ženo ali svojim dekletom, dajte to v njeno torbico. Razlika med veliko in majhno vrečko čipsa je v tem, da je v večji več zraka. Danes sem ženi pokazal, kako se počutim, ko greva po nakupih. Peljal sem jo v deset gostiln, nato sva se vrnila v prvo in tam naročila pijačo. Vsaka ženska ni za v kuhinjo. En prijazen gasilec… Kdo ti je to povedal? Oprostite, ali se Maša lahko pride ven igrat? O, moj bog, a so naju oropali? Ne, vnuki so prišli na obisk… Nutelina ulica Babica je rekla, da je ne smem prijemati. Gospa zdravnica, kakšna je idealna višina glede na mojo težo? Štiri metre. Res ne obstaja nobena druga! Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 50, 14. december 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Prevladovalo bo spremenljivo razpoloženje, od tega je v tem času odvisno tudi vaše počutje. Potrudite se in se malce poglobite vase, kaj bi sploh radi v tem obdo- bju in kaj morate spreminjati, da se boste počutili bolje. Ker boste bolj pasivni, ni primerno, da se to- krat odločate za konkretno akcijo, počakajte, da bodo planeti bolje položeni proti vašemu znamenju. Prihaja retrogradna Venera, po- magala vam bo, da boste uredili zmešnjave, ki izhajajo s partner- skega področja. Že večkrat ste lahko ugotavlja- li, da ne znate ravnati taktno, včasih ste preveč odkriti, kar vam povzroča nemalo težav, ki bi se jim lahko izognili. Veliko previ- dnost vam svetujemo tudi v tem času, saj biva tudi Mars, vaš so- vladar, v dinamičnem in hitrem strelcu. Puščico lahko izstrelite šele po temeljitem razmisleku in s tehtnim razlogom, ki bi vam koristil. Potrebo po fi nančnih vlaganjih in nakupovanju boste zmanjšali, kar bo vpliv Venere, ki se nahaja v vašem znamenju. Prinaša vam varčnost, potrebo po varnosti, napredku. Pot, za katero ste se odločili, bo terjala od vas kar nekaj spre- memb, za katere že dolgo veste, da so nujne. Ne odlašajte, čim prej storite vse uradne korake, ki so za vas osrednjega pomena. Vpliv Marsa v vašem znamenju vam bo pomagal, da boste odlične poteze in odločitve tudi izvedli. Nič vas ne bo moglo ustaviti, zato boste tekmece pustili daleč za seboj. Vaš vladar, ki bo še nekaj dni retrogra- den, vam bo odkril skrivnost, ki je vezana na vašo preteklost. Zaradi pretiranih obremenitev v zadnjem obdobju lahko trpi vaše zdravje. Narediti boste mo- rali nove načrte, kako usklajevati nasprotja, ki so se pojavila in so vezana na preteklo obdobje. Po- razdelite nekaj obveznosti dela še na druge ljudi, kar velja še posebej za poslovno področje. Vpliv Vene- re v vodnem znamenju bo obre- menjujoč in bo od vas zahteval posebno pozornost, ki bo vezana na poslovne dejavnosti in tudi na partnerski odnos. Vse spremem- be, ki jih boste aktivirali, naj se zgodijo šele proti koncu januar- ja, zato boste morali potrpežljivo čakati, da ugotovite, kaj je tisto, kar si želite. Nekdo lahko izkoristi in zlora- bi vaše zaupanje. To najprej ne bo očitno, kasneje pa boste imeli prav neprijeten občutek. Zaupajte šestemu čutu in ne bodite preveč radodarni ne s časom ne z energi- jo, še manj z denarjem. Naučili ste se kar nekaj lekcij, ki so vam toč- no pokazale, kam morate usme- riti svojo energijo, kam usmeriti svojo moč. Zdaj bo čas, da to tudi uresničite in se izogibate tveganim odzivom. Na fi nančnem področju boste zelo iznajdljivi, zato vam denarja tokrat ne bo primanjkovalo. Kar nekaj sprememb ste že vnesli v svoje življenje, nekaj jih še boste, zato zavihajte rokave in se lotite dela. Saturn v vašem znamenju od vas zahteva, da naredite spre- membe, ki so nujne. Vseeno rav- najte trezno in se izogibajte nepre- mišljenim tveganjem. Vaš vladar je prestopil v zname- nje strelca, pomagal vam bo, da boste z njegovo ognjeno energijo dosegali zares lepe rezultate. Zavi- hali boste rokave in nizali uspehe drugega za drugim. Ne bodite pre- več popustljivi do drugih, saj tudi od vas vsi pričakujejo natančnost in vestnost. Lahko si dovolite, da za trenutek pobegnete vsem ob- veznostim in si napolnite dušo s pozitivnimi vibracijami. Dnevi bodo na nek način prelomni, tudi kar se fi nančnega stanja dotika, dobro opazujte vse, kar se doga- ja, in uskladite stanje, da boste varni pred kakšnimi nevarnimi transakcijami. Na področju zasebnega partner- stva tokrat nič ne spreminjajte. Ker boste imeli občutek, da je tokrat partner močnejši od vas, se boste prilagodili in poslušali tudi njego- vo mnenje. Vaša vladarica je vsto- pila v znamenje škorpijona, kar vam bo dvignilo raven privlačne energije. Položaj vam prinaša, da boste usklajevali spremembe, ki so vezane na poslovno področje, tru- dili se boste in dosegli tudi uspeh. Ker ste v preteklosti že uredili pomembno uradno zadevo, bi mo- rali zdaj biti mirni in zadovoljni. Dinamika dogodkov na vseh po- dročjih bo zelo velika, zato vas bo silna energija gnala naprej. Obe- tajo se spremembe, ki so vezane na poslovno področje, dobro boste morali preučiti, kaj je dobro za vas in česa se morate v velikem loku izogibati. Mars nasproti vašega znamenja vam bo dajal veliko oporo, podjetni boste, iskali boste vse priložnosti in možnosti, da uredite napredovanje. Sprejeli boste izziv in se ob tem tudi odlično zabavali. Ker boste polni zanosa in tekmovalnosti, vam bo tudi uspelo. Venera, ki biva v vodnem znamenju, vam bo prinašala potrebe po izzivih in novih poznanstvih. Zaradi njene- ga vpliva ne boste tako čustveni, nasprotno, neizprosni boste in toč- no boste vedeli, kaj in kako. Svoja prava občutja boste hoteli na vsak način prikriti, kar bo odlično za vaše občutljivo znamenje. Ravnajte po nasvetu ljudi, ki so bolj izkušeni od vas, kajti Saturn nasproti vašega znamenja vam včasih jemlje moč in zanos. Naj vas ne zanese predaleč, ker se bo- ste s težavo vrnili. Bodite realni in brzdajte svoja pričakovanja, vse potrebuje svoj prostor in čas, tudi vaši projekti, ki ste jih tako skrb- no pripravili in razvijali. Veliko se boste te dni ukvarjali z energijo in razmišljanjem drugih ljudi, velikokrat se vam bo zgodilo, da se boste počutili osamljeno in re- zervirano. Od sebe lahko pričakujete kar največ, pomembno je tudi, da si lahko popolnoma zaupate. Dru- gače se to lahko zgodi z ljudmi, s katerimi se družite in sodelujete. V dvomih boste, ali ravnate prav in ali so vredni zaupanja. Vpliv Venere v strastnem in energičnem škorpijonu lahko sporno vpliva na vaše znamenje, zato vse dobro analizirajte in se šele nato odločaj- te za pomembne odločitve. Pozitiv- ni obeti se izkazujejo na področju fi nanc, pretekli napori so se vam obrestovali, zato ne odnehajte že vnaprej. Sodelavci so kot novoletne lučke. Pol jih ne dela, druga polovica pa ni ravno bleščeča. Če zjutraj kavo zamenjate s kuhanim vinom, bo v službi takoj veliko bolj zabavno. Če bi radi kaj skrili pred ženo ali svojim dekletom, dajte to v njeno torbico. Razlika med veliko in majhno vrečko čipsa je v tem, da je v večji več zraka. Danes sem ženi pokazal, kako se počutim, ko greva po nakupih. Peljal sem jo v deset gostiln, nato sva se vrnila v prvo in tam naročila pijačo. Vsaka ženska ni za v kuhinjo. En prijazen gasilec… Kdo ti je to povedal? Oprostite, ali se Maša lahko pride ven igrat? O, moj bog, a so naju oropali? Ne, vnuki so prišli na obisk… Nutelina ulica Babica je rekla, da je ne smem prijemati. Gospa zdravnica, kakšna je idealna višina glede na mojo težo? Štiri metre. Res ne obstaja nobena druga! Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 50, 14. december 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 599 SUDOKU 600 SUDOKU 291 REŠITEV SUDOKU 290 Nagradni razpis: 3K ZDRAVNIK PRIPRAVNIK ZNAČAJSKO POZITIVNA LASTNOST ELEKTRO- ENCEFALO- GRAM TURISTIČNO NASELJE SLOVENSKA PESNICA NOVY VRTNARSKO, MIZARSKO FRANCOSKA IGRALKA COTILLARD SOMALCI SO SOSEDI … DOHODEK IZ KAPITALA PRIPRAVA ZA MERJENJE SVETLOBE URITE, VADITE MEDNAROD- NA OZNAKA ALŽIRIJE AMERIŠKI DIRIGENT MAAZEL DOKTOR …VAGO JAMA BREZ VOKALOV ROMAN DOSTO- JEVSKEGA … PRESLEY: HOUND DOG IVJE (KNJIŽ.) MEDNAROD. GOSP. ORGA- NIZACIJA VRHNJE OBLAČILO JOHN FITZGERALD KENNEDY GREH SE POVE, GREŠNIKA … NAPLES- KANA TANKA PREVLEKA POGOSTO GA JEMO S ŠPINAČO GORIČKO LEŽI MED MURO IN … NEMŠKA OZNAKA ZA DELNIŠKO DRUŽBO REAKTIVNO LETALO IRS. PISATELJ (JAMES) OVOJ, OVITEK VISOKA FREKVENCA ILUSTRATOR MUSTER NAPRAVE NA STREHI JAVNO PODJETJE F. BEVK: LUKEC IN ... ŠKOREC DEL KLOBUKA IZO BRA- ŽENCA OHRANJEN JE V NARAVNEM STANJU LEPOTNA KRALJICA EKSPLOZIV. SREDSTVA MOJ, TVOJ, … ODTIS STOPAL TENIŠKI UDAREC YVONNE DECARLO MESTNA OBČINA KOPER NEMŠKA POP PEVKA AMERIŠKI IGRALEC MCQUEEN SLOVENSKA ZNAMKA POSODE IMETI V ČASTEH, ČISLATI …, TVOJI, NJENI NOGA (ANG.) IZPOVEDNI PESNIK SLOVENSKA PISATELJICA GOLOB … PADO- VANSKI JE KATOLIŠKI SVETNIK SAMOSTOJNI PODJETNIK BOGAT PODPORNIK UMETNOSTI LINČANJE OSNUJEŠ NASPROTJE PRIDNOSTI GORA V JULIJCIH PREDPONA, KI POMENI 1000 IME ROŽE JE ROMAN UMBERTA … NER AZ U- MEVAJOČ OTROŠKA KANGLA Povsod z vami HRVAŠKA LUKA (ORIG.) OBNOVIM (ZNANJE) PTICA UJEDA PRIPADNIK SASOV JAZ GREM OD LJUBCE SVOJE VES … IN ZASPAN REGISTRSKA TONA OSNAŽIŠ VEŽE BAT IN GRED AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) TISTO NA 300. MESTU TEKOČINA, KI JO IZLOČAJO LEDVICE ANGLEŠKI VEZNIK PREBIVALEC ANKARE DOBI VIN OG RAD- NIŠTVO IN VINARSTVO OVALNI KROŽNIK ZIMSKO VOZILO AMERIŠKA IGRALKA DAVIS MEDNAROD- NA OZNAKA ŠVICE SALT … CITY LEŽI V UTAHU SEČ CENTER ZA e-POSLO- VANJE SEDIMENTNA KAMNINA ZNIŽANI TON D SLOVENSKA IGRALKA ZEMLJIČ DRUŠTVO SL. LIKOVNIH UMETNIKOV BOGASTVO GOZDOV SLOVENSKI REŽISER (DRAGAN) OPLETA STEKLENICE GLIKEMIČNI INDEKS PREBIVALEC IRANA SPECIALISTI ZA ČISTOČO ZDRAVILNA RASTLINA VNETJE BEDRNEGA ŽIVCA VNETJE KOŽE 3 26 18 13 15 6 7 9 11 24 23 12 20 2 21 8 4 1 10 27 25 22 19 5 17 16 14 KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 je tudi v dvoje lepo. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na na- slov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. decembra. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na na- slov tajnistvo@nt-rc.si. Geslo iz številke 49: Veseli december Izid žrebanja: 1. nagrado: dve vstopnici za ogled tekme NK Celje – NK Mura v nedeljo, 17. 12., ob 15. uri prejme Alojz Volavšek iz Gorice pri Slivnici. 2. nagrado: dve vstopnici za ogled premiere Sneguljčica v Gledališču Zarja Celje v nedeljo, 17. 12., ob 18. uri prejme Eneja Vrabič s Polzele. 3. nagrado: dve vstopnici za ogled premiere Sneguljčica v Gledališču Zarja Celje v nedeljo, 17. 12., ob 18. uri prejme Marjana Turnšek iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: čevapčiči 10 v POL v piceriji Le Mammita v Celju 2. nagrada: hišna pizza Le Mammita v piceriji Le Mammita v Celju 3. nagrada: kajmak lepinja z govejim pršutom v piceriji Le Mammita v Celju Geslo Praznične petice se glasi: Oreščki in suho sadje. 1. nagrado: paket izdel- kov Odlično v vrednosti 40 evrov prejme Nada Čan- der iz Celja. 2. nagrado: paket izdel- kov Odlično v vrednosti 30 evrov prejme Dragica Razboršek iz Vojnika. 3. nagrado: paket izdel- kov Odlično v vrednosti 30 evrov prejme Anka Verdev s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Nagrado podarja podje- tje Hrib Dobje, d.o.o., Ve- čje Brdo 8, 3224 Dobje pri Planini. Novi TEDNIK št. 50 14. 12. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 50, 14. december 2023 PISANI SVET Colonia ostaja magnet za množice Ti da bu di bu da je pesem, ki je z refrenom vzbudila najboljši odziv občinstva. Ne glede na to, da Indira Levak (rojena Vladić) ni pevka hrvaške skupine od leta 2017, je Colonia privabi- la ogromno ljudi v središče mesta. Vsem obiskovalcem je žal, da so se morali drenjati na Glavnem trgu in da je bil zvok, ki je prihajal iz ozvoče- nja, milo rečeno čuden. Toda ker je bilo vreme ugodno, brez zoprnega vetra, so ljudje uživali in veselo poplesavali, gostinci pa so si meli roke. Že šest let je pevka Colonie Spli- tčanka Ivana Lovrić, ki pač ne dosega ravni predhodnice. Čeprav je povsem dostojno opravila svojo nalogo, so jo nekateri »popljuvali«. Naj- bolj je množica negodovala, ko je ob 22. uri izvedela, da je koncerta konec, kajti ta- krat se je izteklo dovoljenje. Menda imajo organizatorji silvestrskega programa v Ce- lju dovoljenje za koncert tudi po 22. uri. DŠ Foto: Nih Jarh V ritmih džeza in svinga Legendarni celjski Big band Žabe nikoli ne raz- očara in tudi letošnji kon- cert v Celjskem domu je bil odličen. Zasedba je zaigrala pod vodstvom dirigenta Roma- na Fonde in navdušila z izborom raznolikih skladb v izvedbi vrhunskih glasbe- nikov, od katerih jih večina deluje tako v Sloveniji kot v tujini. Za glasbo je dirigent navdušil tudi svoja sinova Jana in Troya, ki prav tako igrata v orkestru. Piko na i so dodale odlične slovenske pevke Anika Horvat, Sandra Feketija in debitantka Neža Zevnik. Celjski plesni orkester Žabe je bil ustanovljen 23. marca 1946 na Skalni kleti. Z Žabami je zapela tudi Celjanka Sandra Feketija. (Foto: Nik Jarh) Ker so temu predelu Celja nekoč rekli Žabja vas, je zasedba tudi dobila ime in sodi med najstarejše tovr- stne glasbene sestave v Slo- veniji. TC Nabrežje Savinje, ki je pri- ljubljeno celjsko sprehajali- šče, tudi letos krasijo lampi- joni, ki so jih poslikali otroci celjskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. V 28 vzgojno- -izobraževalnih zavodih so ustvarili 77 različnih posli- kav. Projekt, ki spodbuja ustvar- jalnost otrok in mladih ter krepi občutek soustvarjanja praznične podobe mesta in pripadnosti širši skupnosti, se je pod okriljem Zavoda Celeia Celje in Mestne občine Celje začel leta 2012. Prvo leto je na Savinjskem nabrežju viselo de- set, nato vsako leto več izvirno poslikanih lampijonov. Letos se je na poziv mestne občine od- Poslikani lampijoni so izvirna vsakoletna celjska decem- brska okrasitev nabrežja Savinje. (Foto: Gregor Katič) zvalo sedem vrtcev (dvanajst enot treh javnih vrtcev in štirje zasebni vrtci), enajst osnovnih in deset srednjih šol ter Dijaški in študentski dom Celje. Mestna občina je usklajevala celoten projekt, Zavod Celeia Celje je tudi letos zagotovil ma- terial, dijaki in dijakinje Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC so pod mentor- stvom Jelke Rebov zašili tka- nine, v Srednji šoli za gradbe- ništvo in varovanje okolja ŠCC pa so poskrbeli za sestavljanje lampijonov v končni izdelek. Pomagali so tudi pri njihovem nameščanju na terenu, za kar je sicer poskrbelo podjetje Ele- ktrosignal. TC Novi tednik in Radio Celje del srčne zgodbe Otroci, ki odraščajo v rejniških družinah, so na- risali risbice, kaj si želijo v prazničnem decembru. Akciji Citycentrovo srce smo se pridružili tudi v naši medijski hiši. Velikega paketa z bobom in drugimi presenečenji se bo razveselila 9-letna dekli- ca Urška. Darilo je v imenu naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje pre- dala prokuristka Anica Šrot Aužner. Center managerka Citycentra Celje Darja Lesjak je vesela, da je toliko srčnih ljudi, ki že 15. leto zapored uresničujejo želje otrok iz rejniških dr užin. Doslej so jih s pomočjo obiskovalcev nakupovalne- ga središča in s številnimi drugimi donatorji obdarili že več kot dva tisoč. Z darili raz- veselijo otroke vseh starosti, tiste, ki so stari od 5 do 10 let, povabijo, naj narišejo risbico s svojo novoletno željo. Nari- Ob Savinji tudi letos izvirni lampijoni Rolca po domače Peka znamenite celjske rolce zahteva nekaj spretnosti in znanja. V Tehnopar- ku Celje skrbijo za ohranjanje priprave te tradicionalne sladice in v okviru progama Cele kuha organizirajo delavnice peke. Zdaj so pripravili še kulinarični set, s pomočjo katerega si je sladico mogoče pri- praviti tudi doma. Set sicer vsebuje že iz- merjene količine sestavin, izvirni recept in pripo- močke za izdelavo. Treba je dodati le še domače jajce in stepeno smetano. Zgodba o celjski rolci naj bi se začela leta 1950, ko je slaščičar tedanje slaščičar- ne Na-Na v Celju iz Avstrije prinesel idejo o rolani sladici in ji dodal svojevrsten pečat. »Pred dvema letoma smo od Erike Grabar, direktorice te slaščičarne, pridobili izvirni recept priprave celjske rolce. Zavezali smo se, da bomo recept ohranjali,« je povedala di- rektorica Tehnoparka Celje Andreja Erjavec. Recept je leta 2021 izšel v brošuri Praznične dobrote celjskih kuharjev, kmalu so bile v sodelovanju z Alenko Vodončnik, ki ljubiteljsko pripravlja celjske rolce, razpisane prve delavnice priprave te sladice. V tehno- parku so ob tem opazili, da udeleženci želijo sladico pripravljati tudi doma. Tako so začeli pripravljati kulinarični set. TC Idejo in koncept domačega seta za pripravo celjske rol- ce je zasnoval gra- fični oblikovalec Matic Petrovski. V podobo je vključil fotografijo Pelika- nove reprodukcije vedute Starega gradu, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Celje. (Foto: arhiv Tehnoparka Celje) Anica Šrot Aužner in Darja Lesjak ob predaji darila naše medijske hiše (Foto: osebni arhiv) Množica se je nagnetla pred odrom in na celotnem Glavnem trgu, tako da so bili prehodi ob hišah komaj možni. sane želje otroci izobesijo na smrečico želja, ki je postavlje- na v nakupovalnem središču in vabi obiskovalce, naj se od- ločijo, katero od razstavljenih želja bodo izpolnili. SB