V Simonovem zalivu smo zgradili sodobno turistično apartmajsko Biiro Sterne - skupno gradbišče Gradisa in Imbaua v Mainzu, naselje, ki je že sprejelo prve goste. Nekaj apartmajev je še neprodanih. Na naslovnici: Gradnja 186 metrov visoke V Jedrski elektrarni Krško gradimo skladišče rezervnih delov in opreme, upravne zgradbe banke BfG v Frankfurtu. ■***#####################################■ J Zmanjkalo je denarja za gradnjo cest s \ Novih cest ne bo_ 5 * V zadnjih nekaj mesecih se je kar precej govorilo o gradnji ^ t slovenskih avtocest, o možnostih tiijih vlaganj, o modemizaci- g ^ ji glavne ceste od Nove Gorice do Šentilja, s krakoma proti ^ * Kopru in Lendavi, potem pa je počilo kot iz vedrega neba - ^ 4 zmanjkalo je denarja za gradnjo cest. J Graditelji novih cestnih odsekov, kot tudi cestna podjetja, \ * ki opravljajo vzdrževalna dela in rekonstrukcije, so bili ob- 0 veščeni, da ni več denarja za gradnjo nekaterih cestnih odse- J J , kov in prometnih objektov. Zato je prišlo do ustavitve del. Ta ukrep je prizadel tudi Gradis, ki je gradil večino objek-0 tov na novih avtocestnih odsekih, računal pa je tudi na prido- g J bivanje novih del na področju cestogradnje. * Zgodilo se je torej, da je proračunski denar, gre za 10,2 mi- Jj 0 Hjarde tolarjev, porabljen. Na ministrstvu za finance so dali * J nedvoumno vedeti, da iz proračunske vreče za ceste ni možno ^ J nameniti dodatnih sredstev. 0 Kljub omenjenim težavam, optimisti pričakujejo, da se bo- N J do dela v kratkem vendarle nadaljevala, in da se bodo odprla ^ 0 tudi gradbišča novih cestnih odsekov. C. P. Hlgne Zaletelj, v.d. generalnega direktorja_____ Gradis bo še letos sodobno organiziran st mnogimi gradisovci se tudi v teh vročih, poletnih mesecih za-bav pri v.d. generalnega direk-0rja GIP Gradis, Tonetu Zaledju. • Kako smo v Gradisu pristopili k reorganizaciji in zakaj smo se odločili prav za tako pot? Marsikdo v Gradisu ima mor-a občutek, da se Gradis predol-* reorganizira in so nekateri cel° preveč nestrpni v . J1 po dokončni obliki organi-Sr|)anosti. Vedeti moramo, da 0 priče velikim in nenehnim P^ntembam v družbi, v zako-°°aji, v državi Sloveniji, h ^e lansko jesen smo se odloči-2a politiko postopnih korakov. Pomočjo katerih bi prišli do mkovite in Gradisu primerne Sanizacijske oblike. O tem sta t^PravljaJa in odločala direk-rska konferenca, kot tudi .P^m odbor, izhajajoč iz ugo-vj tVe> da pogodba o ustanovit-o plavljenega podjetja GIP L,r ad's nikoli v celoti ni bila s^mčena in realizirana, predv-se kapitalskih pove-Nadaljevanje na 4. strani r ] N Če ne bo kaj nepredvidenega, poizkusno obratovanje konec leta Nadaljevanje gradnje HE Vrhovo Očitno je prevladala zavest, da je treba zbra- kusno obratovanje, ki bo po napovedih, ti manjkajoči denar, in dokončati hidroelek- opravljeno konec letošnjega leta. tramo Vrhovo. To bi bilo najkrajše poročilo z Dela je kar precej, vendar bo pri njihovi rea-gradbišča, ki smo ga obiskali prvič po dveh le- lizaciji, sodelovalo bolj malo gradbenih delav-tih, ko je gradnja pravzaprav mirovala. cev, zato pa toliko več strojev in delavcev SPO. Poudariti je treba, da je doslej bilo opravlje- Več o nadaljevanju gradnje HE Vrhovo pre-no več kot 90 odstotkov del, potrebnih za poiz- berite na 9. strani. C. P. Pogovor z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja GIP GRADIS Tonetom Zaleteljem Gradis bo še letos sodobno organiziran • Bolj kot formalna oblika organiziranosti je ta čas pomembno vrednotenje podjetij in razdelitev skupnega premoženja. Kaj je bilo narejenega na tem področju? Pravzaprav je bil naš prvi korak k preoblikovanju Gradisa, začetek postopka za vrednotenje podjetij v sestavi Gradisa, ki bo tudi osnova za bodoče lastninjenje. Vrednotenje je že v zaključni fazi, v zvezi s tem pa poteka tudi razdelitev skupnega premoženja, kar je težka in odgovorna naloga, ki jo je treba nujno rešiti, saj je večkrat, prav to nerešeno vprašanje, onemogočilo sprejetje pomembnih skupnih nalog. Delovno telo, eminentni strokovnjaki Gradisa iz vseh področij, naj bi do začetka avgusta verificirali vse relevantne dokumente in jih predali komisiji za razdelitev premoženja, ki je bila imenovana že pred dvema letoma. Naloga komisije je, da meritorno, dokončno in najbolj pošteno ugotovi vsa skupna vlaganja, skupno premoženje Gradisa, in ga razdeli. • Ali bo v izvedbo preoblikovanja poslovnega sistema Gradis vključena tudi kakšna zunanja inštitucija, ki ima s tem več izkušenj? Na zadnji seji direktorske konference, ki je bila junija, smo se dogovorili, da vzporedno z zgoraj omenjenima nalogama, vrednotenje in razdelitev premoženja, pristopimo tudi postavitvi makroorganizacije Gradisa. Zato smo sklenili pogodbo z reno-mirano firmo s tega področja, to je s Slovenskim inštitutom za management d.d. Ljubljana, ki jo predstavlja znani strokovnjak, predsednik dr. Rado Bohinc s skupino ekspertnih strokovnjakov. Pogodbo o izvedbi projekta pravnega, ekonomskega, organizacijskega in programskega preoblikovanja poslovnega sistema Gradis, kot se uradno imenuje ta naloga, je na zadnji seji, 16. junija, potrdil tudi upravni odbor GIP Gradis. • Kdaj bi bile, po Vašem, lahko zaključene te aktivnosti? Ne bi rad stvari prejudiciral, menim pa, da bi bile te aktivnosti lahko zaključene pred koncem letošnjega leta, kar pomeni, da bi v leto 1993 prišli že z novo organiziranostjo, razen če v vmesnem obdobju ne pride do sprejema težko pričakovanega zakona o lastninjenju, ki bi prinesel bistveno drugačne rešitve. • Ali lahko kaj več poveste o vsebini in poteku aktivnosti, ki jih bo vodil Slovenski inštitut za management? Delo bo potekalo v petih fazah. Prva faza predvideva prav-no-organizacijsko preoblikovanje podjetij iz sistema Gradis, druga faza pravno-organizacijs-ko in statusno oblikovanje krovnega podjetja poslovnega sistema (PS) Gradis, tretja faza vsebuje management pogodbo o enotnem vodenju PS Gradis, četrta faza predvideva postavitev izhodišč za lastninjenje podjetij iz PS Gradis pred in po sprejemu slovenske zakonodaje o lastninskem preoblikovanju podjetij in peta faza, ki vsebuje svetovanje pri pogajanjih z Agencijo R Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva, s Skladom R Slovenije za razvoj ter z drugimi lastniki delnic podjetij iz sistema Gradis. • Kakšno mesto v novi organiziranosti Gradisa naj bi imele strokovne službe GIP Gradis d.o.o.? V drugi fazi elaborata o preoblikovanju PS Gradis bo posebej izdelan model pravno-orga-nizacijskega in statusnega oblikovanja krovnega podjetja, ki bo nastalo iz jedra strokovnih služb GIP Gradis d.o.o. Ob tem ni zanemarljivo poudariti, da so vsa Gradisova podjetja, GIP Gradis d.o.o. in Gradis inženiring pa še posebej, bistveno zmanjšala število zaposlenih in racionalizirala stroške poslovanja. Veliko naporov in energije je bilo potrebno vložiti, da smo prišli do ustreznega načina financiranja posameznih sektorjev znotraj Gradis d.o.o. Pred kratkim smo vse sektorje preoblikovali v profitne centre, od katerih se lahko nekateri v celoti in že sedaj financirajo iz naslova storitev, drugi pa bodo na to prešli delno in postopoma. Nekateri profitni centri bodo lahko del dohodka pridobivali tudi izven Gradisa. • Ali z zmanjševanjem števila zaposlenih ni prišlo tudi do strokovnega siromašenja posameznih področij in nepotrebnega odliva kvalitetnega kadra ? Kljub drastičnemu zmanjševanju števila zaposlenih, smo skušali, kar se da, ohraniti kvali- teto storitev GIP Gradis d.o.o. in zadržati strokovne delavce. Osnovno načelo je, zadržati doseženi nivo stroke in pridobiti strokovnjake tudi iz drugih področij , kot so ekonomsko, pravno, finančno. To pomeni, da zmanjševanje števila zaposlenih, ne sme posegati v substanco tistih znanj, ki bodo potrebna za delovanje celotnega bodočega PS Gradis in tistih znanj in strokovnjakov, ki jih bodo naši investitorji zahtevali in jih bo slovenski trg tudi rabil. Tone Zaletelj, v.d. generalnega direktorja GIP GRADIS. Tudi v bodoče bomo rabili vrhunske strokovnjake, poleg gradbenikov seveda, še s fi-nančno-računovodskega področja, v informatiki, s pravnega področja in druge, za doseganje največjih učinkov Gradisa na trgu. • V zadnjem času se kar precej govori o ustavitvi del pri gradnji posameznih avtocestnih odsekov in pomanjkanju denarja za večino vzdrževalnih in obnovitvenih de! na že obstoječem cestnem omrežju. Kako to vpliva na Gradis? Ustavitev del na avtocestah nas je zanesljivo prizadela, vendar je po drugi strani povzročila velik odmev in revolt v slovenski javnosti, tako da se po tihem že govori, da pravzaprav ne gre za popolno ustavitev del, temveč za upočasnitev, večji optimisti, med katerimi sem tudi sam, p& pričakujejo, da se bo z deli vendarle nadaljevalo. Moram pri tem poudariti, ker se mi zdi zelo pomembno, da smo tokrat gradbinci, ki smo največji izvajalci cestogradnje v Sloveniji - Gradis, SCT in Primorje - hitro in, za razliko od dosedaj, enkrat enotno reagiral'-. Vsi trije direktorji smo podpisal' skupno pismo naslovljeno na slovensko vlado in na Republiško upravo za ceste, v katerem smo jih opozorili na posledice njihove odločitve o ustavitvi gradenj, ki se bodo poznale na objektih, in če bi ta ustavitev trajala dalj časa, tudi na posledice za celotno gradbeno panogo. Da do tega ne bi prišlo, pričakujemo ustrezne ukrepe in rešitve. • Kako pa je na drugih p°' dročjih? Vemo, da se zatika pri gradnji energetskih objektov, stanovanjske gradnje skoraj da ni itd. ? Kot sami veste, pa tudi brale Gradisovega vestnika dobro vedo, smo na področju energetike še pred kratkim pričakoval' gradnjo verige elektrarn na Savi, od katere, kot kaže za sedaj ne bo nič. Spodbudno je vsaj to, 1 °Uske, Romunije, Češke in jn°vaške federacije, iz Bolgarije (j v 2adnjem času tudi iz novih (ln?V ne*cc*ar,jc Sovjetske zveze m,- r.aj‘ne> Gruzije, Rusije) po-ni J.aJ° ugodnejše cene na račun ^ J>h osebnih dohodkov svojih i (,£avcev, vendar investitorji že • (j^šljajo, da je strokovna ' tijfOSo^ienost teh delavcev te oc^ naš*h in da prav zaradi niu3 Pohaja pri izvedbi gradbe-j do težav. i- Prit tem Pa je vehka možnost in a .Jžnost Gradisa, da pridobi f-a riela po naših, višjih cenah, tev)| . ktih čigar gradnja je zabiti ejsa in je zato potrebna vi- soka tehnična strokovnost, ki pa jo delavci Gradisa, kar priznavajo tudi pri Philipp Holzmannu in Imbau, prav gotovo imajo. Tako na primer, zaradi težav z delovnimi dovoljenji, Poljaki ponovno znižujejo svojo urno postavko in je pri Ph. Holzmannu ponovno zelo težko dobiti delo po cenah, ki bi odgovarjale Gradisovim pogojem dela. Prav zaradi izteka delovnih dovoljenj delavcev poljske firme, ki tako ni mogla nadaljevati z delom, je Gradis pridobil delo na Merce-des-Benzu, ki ga opravlja na veliko zadovoljstvo naročnika, kvalitetno in v dogovorjenih rokih, s čimer smo ponovno pridobili ugodnejše pogoje pri pridobivanju novih del za Ph. Holz-manna. Zaradi nestrokovnega dela nekaterih vzhodnoevropskih firm je Gradisova možnost nadaljevanja del v Nemčiji, tako za investitorja Ph. Holzmann, kot za Imbau, ponovno večja. Prav zaradi kvalitetnega in pravočasno opravljenega dela smo uspeli povečati število naših delavcev na projektih v Nemčiji na 268 zaposlenih, od katerih dela 65 v »werku« Neu Isenburg in 53 v »werku« Unterfahlheim, kjer tudi dosegamo ugodnejše finančne rezultate v primerjavi z drugimi izvajalci. Povečali smo tudi število projektantov v konstrukcijskem oddelku Ph. Holzmanna na 19 zaposlenih. Računamo na kontinuirano zaposlenost le-teh v naslednjih letih, saj je pogodba podpisana do leta 1994. Zaradi razumevanja nemških oblasti do dogajanj v nekdanji Jugoslaviji, letos nam ne bo treba zamenjati večje skupine delavcev, ki bi se sicer morala po dvoletnem delu vrniti v domovino. Nemčija je vsem delavcem iz kriznih območij podaljšala bivalna in delovna dovoljenja iz dveh na tri leta. Vodstvo DE Frankfurt si prizadeva pridobiti tudi projekte v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kjer dosedaj še nismo delali. Tako bo v Leipzig v kratkem odšla skupina 30 naših delavcev, ki bodo gradili poslovno stanovanjski objekt s pripadajočimi garažami, v teku pa so tudi pogajanja za delo v Berlinu. Če se v drugi polovici leta ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, potem bo DE Frankfurt tudi v svojem 28. letu stalnega delovanja, zaključila poslovno leto 1992 uspešno. Realizirali naj bi 15 milijonov mark, kar je sicer manj od lanskih, rekordnih 19 milijonov, kar bo v vsakem primeru lep uspeh. A. Lapajne Dvokapne nosilce za halo v Luki Koper je bilo treba peljati z vlakom. Tudi vse druge elemente so naložili na vagone. Veliko je sanacij Ker v današnjem kriznem času ni veliko novogradenj, stari in slabo grajeni in vzdrževani objekti pa čakajo na popravila, je bila dobra odločitev Sektorja za meritve, laboratorijske preiskave in specialne storitve ali po domače Centralnega laboratorija, da del svoje dejavnosti nameni sanacijam objektov. Tokrat bomo nekaj več napisali o sanaciji zvonika cerkve na Planinski-gori, o sanaciji fasadnih lamel na Slovenija avtu v Ljubljani in predhodnih preiskavah za odpravo vlage v Vzgojnem zavodu Planina. $ Zvonik cerkve sv. Marije na Planinski gori. Sanacije zvonika se je lotil Gradisov Centralni laboratorij, tako da so zvonik v celoti sanirali. To pomeni, da je bilo treba injektirati celotno zidovje zvonika, ga statično protipotresno ojačati z vgraditvijo jeklenih vezi in na koncu še izdelati novo fasado, klasično primorsko na kamnu. Centralni laboratorij skupaj z GP Ljubljana izvaja tudi sanacijo fasadnih lamel na objektu Slovenija avta v Ljubljani. Sanacija je potekala v več fazah. Najprej je bilo treba odstraniti poškodovani beton ter izvršiti čiščenje, antikorozijsko zaščito in reprofilacijo bolj poškodovanih mest na lamelah. V drugi fazi je bilo izvedeno čiščenje celotne površine lamel in po potrebi tudi fina izravnava podlage. Sledila je globinska impregnacija in dvakratna elastična preplastitev celotne površine s specialnim elastičnim premazom na cementni osnovi. Na koncu je bilo izvedeno tudi kitanje vseh stikov lamel s steklom. Vzgojni zavod Planina je v zelo slabem stanju. Večina objektov je bila zgrajenih po prvi svetovni vojni, nekaj prizidkov, ki so še v slabšem stanju, kot prvi objekti, pa pred desetletji. Zato so strokovnjaki Centralnega laboratorija opravili predhodne preiskave za ugotavljanje stanja objektov, na osnovi katerih bodo pripravili projekt sanacije za odpravo vlage. Plan za prvo polletje je presežen V IPGI dobro delajo Poslovanje Industrijskega podjetja gradbenih izdelkov, krajše It’ Gl Ljubljana, poteka letos tako, kot smo predvidevali. Restrikcije v gospodarstvu, omejevanje investicij, posebno v cestni in železniškj infrastrukturi, močno občutimo tudi v našem podjetju. Pri gradnj' montažnih hal se srečujemo z ostro konkurenco, tako da smo večkrat pred težko odločitvijo, ali delo zaradi prenizkih cen sprejeti ali ne' Čim bolj se skušamo prilaga- jati potrebam trga in proizvajamo izdelke, ki jih trg potrebuje. Bistveno se je spremenila tudi struktura proizvodnje. Ker je kupna moč prebivalstva padla, skoraj v celoti delamo le za družbeni sektor. Posebno pereč problem predstavlja zagotavljanje likvidnosti podjetja. Prišlo je že tako daleč, da terjatve in obveznosti pokrivamo že skoraj 70-odstotno s kompenzacijami. Zato nastajajo težave, ko je potrebno nabaviti in plačati določene materiale, največkrat v naprej, pri zagotavljanju osebnih dohodkov in plačilu tekočih obveznosti. Osebne dohodke smo do se- daj izplačevali redno, v zadnji dveh mesecih pa smo tudi neko' liko nadoknadili zaostanek ‘z preteklosti. Rezultati poslovanja so se, z*1' radi pomanjkanja dela v juniju' nekoliko poslabšali, vendar v it' Gl ocenjujemo, da bodo že v av' gustu normalni. Glede na dina' miko, smo plan za letošnje tet0 do 30. junija v vseh kategoriji dosegli in presegli. Ocenjujemo, da bomo konca leta uspeli pridobiti t» obseg del, da bomo polno zap°s lili naših 138 delavcev in da ^ ^ mo zagotovili rentabilno posi vanje. Besedilo: I. Ški ^ Pavi * je Hi Foto: C. vgr£ Jo.c • Prevoz Y nosilcev za investitorja LIP Pirče, Fara pri Kočevju* ^ Post opravili vozniki Strojno prometne operative Ljubljana. trov Gradnja 3. faze skladišča rezervnih delov in opreme gre h koncu. V času remonta je bilo treba premazati vse zunanje dele hladilnih stolpov, doslej najobsežnejšem remontu JE Krško je, tako kot vsa leta dosedaj, sodeloval tudi Gradis Na gradbišče v Krško pridejo samo preverjeni delavci Tudi letošnji remont v Jedrski elektrarni Krško ni bil opravljen l>rez prisotnosti Gradisovih delavcev. Še več. Letos so imeli med re-n,°ntom prvič nov status, kar pomeni, da so bili povsem enakovredni JJhMitažerskim izvajalcem. To je pomenilo tudi večjo obvezo za vse elavce GP Ljubljana, ki delajo na tem sektorju, saj so morali biti na j^zpolago 24 ur. Razen pomoči pri remontu so gradisovci opravili tu-1 nekatera sanacijska in vzdrževalna dela, gradijo pa tudi en popolnoma nov objekt, in sicer 3. fazo skladišča rezervnih delov in opreme. Sektor v Jedrski elektrarni Krško ima vedno dovolj dela. ako so v zadnjem obdobju zgradili kar nekaj objektov, kot So- skladišče tehničnih plinov, Saražc in mehanične delavnice, kodifikacija DDK sistema, te-ke*ji rezervnih transformator-■•ev, nadstrešnica oziroma manipulativni plato pred skladiščem radioaktivnih odpadkov, rekon-s,rukcija in razširitev vratarnice, rek°nstrukcija pomožne kotlov-kuo, objekt za radiološko zašči-°’ zbiralnica odpadnih olj, pri-Pravljaina dela na RTP 400/110 ^ in še nekaj manjših. Največji objekt, ki ga trenut-n° gradijo je 3. faza skladišča re-Zervnih delov in opreme. Objekt N dolg 100, širok 42 in visok 20 'Petrov. Skupna površina prosto-^ znaša več kot 9000 kvadrat-'n metrov. V njem bodo na r.VcP tretjinah skladiščni prosto-’ ena tretjina pa bo namenjena ■ računski center, arhivo, za Jutgensko tehniko, nekaj pro-°ra pa bo za inženiring ter ko-ercialno in finančno službo. Skladišče so sprojektirali v .^adisovem ljubljanskem Biro-za projektiranje, vanj pa Sradili 850 ton armature, 000 kubikov betona, ki ga ešajo v lastni betonarni, in ustavili 20.000 kvadratnih me-0V opaža. V Jedrski elektrarni Krško imajo še kar precej načrtov za prihodnje, kar pomeni, da za Gradis še nekaj let dela ne bo zmanjkalo. Pripravlja se razširitev obstoječega začasnega skladišča srednje in nizko radioaktivnega odpada na lokaciji jedrskega objekta, gradnja RTP 400/ 110 kV in še nekaj drugih del. Že leta 1982 se je v Jedrsko elektrarno Krško vključil tudi Gradisov Centralni laboratorij, ki dela na rednem vzdrževanju vseh gradbenih objektov. Jože Sovič je za Gradis v Krškem veliko naredil in je zelo spoštovan tudi s strani investitorja. Prav v Krškem pa so zaradi velikega obsega vzdrževalnih del največji porabniki epoksi materialov. Pogoji za zaposlovanje delavcev na gradbiščih Jedrske elektrarne Krško so strogi, tako glede fizičnega in psihičnega zdravja, kot tudi pri ocenjevanju delovnih navad, odnosa do sodelavcev, samostojnosti pri delu in podobnega. Vsak delavec, ki pride na to gradbišče, mora biti predhodno pregledan na Univerzitetnem kliničnem centru - Inštitutu za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani. Kako so ti psihofizični pregledi zahtevni pove podatek, da je pred časom od 105 pregledanih delavcev. dobilo potrdilo za delo v Krškem le 20. Tudi potem, ko so delavci enkrat v Krškem, so pod redno zdravstveno kontrolo, kar izhaja iz varstva pri delu in še posebej varstva v jedrskih objektih. Delavci, ki delajo na področjih, kjer so viri sevanja, so zdravniško pregledani vsako leto, tisti, ki delajo izven teh območij, pa vsake dve leti. Gre torej dejansko za posebej izbrane ljudi, ki znajo in so sposobni delati samostojno in odgovorno, so prilagodljivi na večkratno, tudi dnevno spreminjanje delovnega mesta, obvladajo več del, kar pomeni, da lahko delajo kot zidarji, tesarji, pleskarji in podobno. Največja napaka pa je, je dejal vodja projekta Dušan Divjak, da teh ljudi ne moremo ali nočemo boljše nagrajevati. Na gradbišču se dela vsak dan od 7. do 17. ure, malica pa je od 11.30 do 12. Tak delavnik je že leta 1979 postavil Westinghous, in mi se ga držimo tudi danes. Letos so bile delovne vse sobote, razen treh, veliko pa je bilo delovnih tudi nedelj. • Na gradbišču je zaposlenih nekaj manj kot 60 delavcev. Ekipo vodi Dušan Divjak, vodja projekta, njegov pomočnik je Drago Rašeto, Peter IVIagič je delovodja za izvajanje del na jedrskih objektih, Zdenko Rek pa je delovodja na novogradnjah. Polovica gradisovcev v Krškem je še iz tistega obdobja, ko se je gradil glavni jedrski objekt in so dobro seznanjeni z ameriškimi postopki za zagotavljanje kakovosti gradnje, po katerih smo morali takrat delati. Njim je bilo zato hitro jasno, zakaj sedaj v Gradisu tudi uvajamo postopke za kontfolo kakovosti poslovanja. Na koncu naj zapišemo, da Gradis ima svoje ime v Krškem, da delajo tako, da ohranjajo to dobro ime tudi v prihodnje, za kar so potrebni veliki napori, saj se je treba vsakokrat .znova dokazovati in kot sami poudarjajo, za delo v Jedrski elektrarni Krško ni popravnih izpitov. Razen tega, da smo gradisovci Jedrsko elektrarno v Krškem zgradili, sedaj izvajamo gradbena dela v času remontov, objekte vzdržujemo in gradimo tudi še potrebne nove objekte. Betonarna SB-35 je pripravljena za prevoz v Rusijo. TOSIN - z majhnimi koraki doseči velike cilje Zasukalo se bo na bolje Kar s številnimi težavami se srečuje 68-članski kolektiv Gradisove družbe TOSIN iz Ljubljane. Tržišče nekdanjih jugoslovanskih republik, kamor so plasirali več kot polovico svojih proizvodov, je še vedno zaprto, dobavitelji pločevine večinoma zahtevajo visoke avanse in uveljavljajo ostre plačilne pogoje, delovna sredstva imajo še vedno v najemu, finančna situacija je, tako kot drugje, težka, razmerje med proizvodnimi delavci in režijo je neustrezno, a so v Tosinu kljub temu optimisti, saj pričakujejo, ker imajo več želez v ognju, da se bodo stvari vendarle zasukale na bolje. V začetku junija je prišlo tudi do spremembe v vodstvu družbe, saj je dosedanjega v.d. direktorja Marjana Gostinčarja, ki mu je potekel mandat, zamenjal Boris Jakša, dosedanji tehnični pomočnik v Tosinu. Na mesto v.d. direktorja ga je imenovala skupščina družbe na seji 6. junija, za čas do imenovanja direktorja Tosina, ki bo izvedeno na podlagi razpisnega postopka. Na isti seji je skupščina sprejela tudi statut Tosina, ki vsebuje akt o ustanovitvi družbe. »Z reševanjem zgoraj omenjenih problemov in s prenosom delovnih in transportnih sredstev na Tosin, bi se lažje posvetili drugim nalogam, kot so raziskave tržišča, posodobitev proizvodnega programa, razvoj novih betonarn, zmanjševanje režijskih delavcev in podobno«, je dejal Boris Jakša in dodal, da je razvoj nove betonarne v zaključni fazi, v Tosinu pa si želijo, da bi bila ta razvojna naloga realizirana v Gradisu. V tem času delajo največ za tujino in sicer za Rusijo, Avstrijo in Nemčijo. V Rusijo so pred kratkim odpremili drugo betonarno SB-35 in tudi vse rezervne dele vezane na pogodbo z Emona inženiringom. S podjetjem Maurer so 23. junija obnovili licenčno pogodbo iz leta 1971, po Boris Jakša, v.d. direktorja družbe TOSIN. kateri je Gradis pooblaščen za proizvodnjo mostnih dilatacij tipa D 80-B, dogovorili pa so se tudi za proizvodnjo zahtevnejšega tipa mostne dilatacije D 160-B, vendar slednje samo za potrebe Gradisa. Za ostale Mavrerje-ve tipe dilatacij, kot sta D 240-B in D 320-B, pa bodo v Tosinu izdelovali samo določene elemente. Za uvajanje v redno proizvodnjo dilatacije D 160-B, so se z Mavrerjem dogovorili, da se bo skupina Tosinovih delavcev, šolala v njihovi tovarni. V težkih gospodarskih razmerah in hudi domači konkurenci je Tosinu uspelo pridobiti novo naročilo avstrijske firme Klemm & Damm za izdelavo šest kom- Jama pri Slaviji je spet mariborska Garaže že spomladi? Zgodba o gradnji podzemnih garaž v Mariboru se vleče kot jara kača. Ne bi je ponavljali, saj jo znamo že vsi na pamet. Za osvežitev naj samo zapišemo, da se v jami že lep čas ni delalo, vso stvar pa je v svoje roke vzelo sodišče. In sedaj seje razpletlo. Predstavniki Progresa, Sklada stavbnih zemljišč in občine Maribor so podpisali dogovor o uskladitvi interesov. Progres je za 6,5 milijonov nemških mark predal jamo občini, se »odpovedal vsem nadaljnjim zahtevkom iz kakršnegakoli naslova ter občini Maribor predal objekt in celotno dokumentacijo.« Maribor je imel dve možnosti, vstrajati na sodišču, ali se dogovoriti s Progresom. Občinski možje trdijo, da so izbrali najboljšo pot, saj bi se postopek na sodišču lahko vlekel kar nekaj let. Po napovedi predsednika mariborskega izvršnega sveta Antona Rousa bo Maribor gradil garaže sam. Pričakuje, da bodo prvi uporabniki garaž parkirali svoje jeklene konjičke že spomladi 1993. Bomo videli. Že kar preveč obljub in zagotovil je bilo, da bi lahko temu verjeli. Za gradnjo je potreben le denar in gradisovci bodo z delom nadaljevali takoj. p Štromajer biniranih silosov za cement in pravljajo, bo nujna posodobite' stiropor. Pogovori že tečejo o proizvodne opreme. Tako so v dodatnem naročilu kombinira- Železarni Ravne že naročil' nih silosov, kar je dobro zname- orodje za izdelovanje najrazlič" nje o možnosti kontinuirane nejših profilov, vendar jim ures' proizvodnje tega izdelka, isto- ničitev te naložbe onemogoča časno pa govori o kvaliteti slabo finančno stanje. Zato bo- opravljenega dela, s katero je do prisiljeni iskati dodatna f*' zadovoljen tudi avstrijski naroč- nančna sredstva, to je dodate" nik. svež kapital. Za dokapitalizacij0 V Tosinu so imeli pogovore bo treba poiskati resnično zai"' tudi z firmo CS-Cargo System iz teresirane in finančno zmogljiv Frankfurta, za katero naj bi iz- nove družabnike, delovali avtomobilske kontej- »Nalog je veliko«, je poudab1 nerje. Ponudba je v fazi preuče- v.d. direktorja, Boris Jakša: j vanje in v kolikor bo cena Tosinu pa želimo in upamo, j ustrezna, bo prišlo do podpisa jih bomo večino uspešno spelji1 | pogodbe. ter ohranili sloves in dobro ifn£ | Za uresničitev teh in še neka- Gradisa in seveda tudi Tosina-*1 | terih drugih projektov, ki jih pri- £. ? Skupina delavcev, ki je delala, tudi ob sobotah in nedeljah, na >z£^ U lavi kombiniranih silosov za cement in stiropor za firmo Klein n1 *o Damm. HE Vrhovo smo zaradi pomanjkanja denarja gradili dve leti več, kot Je bilo prvotno in po pogodbi predvideno. Konec leta poizkusno obratovanje____________ Zagon del na HE Vrhovo Skoraj dvoletna popolna ustavitev gradbenih del na gradbišču HE rhovo je bila prekinjena ta mesec, ko je investitor uspel zagotoviti °liko sredstev, da bodo delavci Gradisa z delom nadaljevali in storili *Se potrebno za poizkusno obratovanje, ki je predvideno za konec le‘oš„jega leta. Očitno je prevladala zavest, a je treba na nek način zbrati še manjkajoči denar in HE Vrho-v katero je bilo dosedaj vložnih čez 120 milijonov DEM, judi dokončati, vsaj toliko, da bi di dani minimalni pogoji za poskusno obratovanje. Poudariti je treba, da je bilo dosedaj opravljenih že 91 odstotkov del na glavnem proizvodnem objektu in 84 odstotkov el na bazenu, tudi strojna oprejo3 je več ali manj že montirana. ela> ki jih bo treba opraviti v sedanji fazi, ne bodo zahtevala večjega števila delavcev, saj bo šlo v pretežni meri za zemeljska dela. Za preusmeritev Save bo treba opraviti okrog 180.000 ku-bikov izkopa na gorvodnem in dolvodnem čepu, 50.000 kubi-kov izkopa sipine in 5.000 kubi-kov skalometa za oblaganje brežin Save. Preusmeritev Save se bo začela z odpiranjem spodnjega čepa, septembra pa tudi z odpiranjem zgornjega čepa. Do takrat bo treba urediti, oziroma s skalami obložiti še 800 metrov desnega brega in 1.800 metrov levega brega za hidroelektrarno in sicer do kote polnjenja bazena za poizkusno obratovanje. V tem času bo na gradbišču delalo do 30 gradbenih delavcev in 25 strojnikov iz SPO, ki bodo upravljali z dvema buldožerjema, štirimi bagri in osemnajstimi tovornjaki in demperji. Če se gradnja HE Vrhovo ne bi ves čas otepala s kroničnim pomanjkanjem denarja, bi bila končana že v začetku leta 1991. Pogodbeni rok je bil 36 mesecev, gradnja pa se je pričela januarja leta 1988. Gradnja je bila razdeljena v pet organizacijsko tehnoloških celot, in sicer: glavni proizvodni objekt, bazen, zaščita Radeč, ostala vzporedna gradnja in ekološka sanacija Save. Glavni proizvodni objekt sestavljajo strojnica s tremi agregati (vsak ima moč 11,3 MW), pretočni objekt, ki ga sestavlja pet prelivnih polj ter levoobrežna in desnoobrežna platojna objekta. Bazen bo nastal za objektom hidroelektrarne, kjer se bo gladina Save dvignila za deset metrov in se bo pri maksimalni polnosti bazena nivo dvignil do Hrastnika. Dela v bazenu zajemajo ureditev deponij izkopanega materiala, levoobrežni gor-vodni preusmerjevalni nasip z debelostensko diafragmo, des-noobrežni dolvodni nasip s tanko stensko diafragmo in drenažo, oblogo oziroma ureditev brežin, predstavitev Burkeljčevega grabna in izvedbo in prestavitev cest na nasipih. Zaradi zajezitve Save in dviga vodne gladine je nujno potrebna ureditev in"zaščita področja Radeč. Regulirati bo treba korito Sopote, zgraditi nov most na trg v Radečah, zgraditi novo kanalizacijsko omrežje in drenažni sistem, zgraditi novo črpališče za vodo, izvršiti nasipavanja ob novem koritu Sopote in Save, opraviti tesnitev doline Sopote ter urediti magistralno in regionalno cesto. Ostala vzporedna gradnja zajema izdelavo eno ali dveh pro- dornih jam, sanacijo mostov in opornih zidov v Zidanem mostu in dvig ceste na desnem bregu reke Save. Ekološka sanacija Save zahteva za en razred čistejšo vodo v Savi, vendar ti projekti niso neposredno vezani na gradnjo HE Vrhovo, temveč na ekološko sanacijo industrije med Ljubljano in Vrhovim. Za HE Vrhovo je bilo treba opraviti čez milijon kubikov zemeljskih del ter vgraditi 6.500 ton armature in 75.000 ton betona. Na glavnem objektu je treba opraviti še nekatera gradbeno obrtniška dela v strojnici, izdelati grbe na prelivnih poljih, odstraniti oba čepa, dokončati ribjo stezo in drstišče, urediti okolico in še nekaj drugih manjših del, v bazenu pa je nekaj več de-* la. Urediti je treba levoobrežni in desnoobrežni nasip z drenažo in diafragmo, prestaviti Burkeljčev graben, opraviti celotno dolvod-no zavarovanje, urediti dve deponiji materiala, opraviti izkop sipine, urediti in prestaviti še nekatere ceste, urediti brežine dol-vodno izven območja gradbene jame in opraviti humuziranje in zatravitve. c. P. Nov objekt v Zgornji Kungoti Avtosalon Šerbinek V Zgornji Kungoti, nedaleč od Maribora, so delavci mariborskega Gradisa zgradili poslovno stanovanjski objekt za zakonca Šerbinek. Znana sta predvsem po avtoodpadu v katerem je moč dobiti rabljen ali nov rezervni del za svojega jeklenega konjička. Objekt bo obsegal 445 kvadratnih metrov servisnih površin, 934 kvadratnih metrov avtosalona ter 438 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Objekt stoji tik ob cesti Maribor - mejni prehod Jurij, z gradnjo pa naj bi zaključili zadnje dni avgusta. p § \__________________________________________________________ Novo, sodobno, lepo Na odseku ceste od Vrhovega proti Krškem, ob desni strani ceste in nedaleč od odcepa za Sevnico, stoji nekoliko skrit očem Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, v katerem je na jesen življenja našlo verjetno svoje zadnje zavetje nekaj več kot 250 upokojencev in duševno prizadetih oskrbovancev. Vodstvo doma je leta 1989 začelo uresničevati investicijo, ki bo omogočala upokojencem in oskrbovancem višji standard nastanitve, bivanja in zdravljenja, hkrati pa bo osebju omogočala neprimerno boljše delovne pogoje. Leta 1990 je bila zgrajena prva faza, lani druga, letos pa gradijo tretjo, zaključno fazo. Pred pričetkom gradnje vsake izmed faz je bilo treba predhodno porušiti enega od starih poslopij. Dom upokojencev in oskrbovancev je namenjen starostnim upokojencem, predvisem pa duševno prizadetim mlajšim oskrbovancem. Z novogradnjami, ki so v treh letih nastajale po fazah, so delavci GP Celje funkcionalno zaključili in povezali obstoječi atrij v obliki črke- U z obstoječim dvorcem. Dom ima pritličje in dve nadstropji, zgradbe pa sp prostorsko zgrajene v obliki črke U. Dolžina zunanjega, daljšega trakta je 75 metrov, širina 17 metrov, višina do slemena pa je največ 15 metrov. V vsaki etaži je šest stanovanjskih enot, po dve enoti pa imata od 21 do 24 oskrbovancev. Dostopi v dom so trije iz atrija. Vhod v vsak trakt je lociran v sredini trakta, tako da tvorijo dohodne poti v atriju enakokraki križ. Iz pritličja se pride v nadstropja po dvorampnem stopnišču v katerem je tudi bolniško dvigalo. V pritličju so v vseh treh krakih zgrajene arkade, ki tvorijo funkcionalno vez med atrijem in terapevstskimi prostori v pritličju doma. Pritličje je v celoti namenjeno terapijam v telovadnici, trim kabinetu, prostorih za suhe in mokre masaže ter zaposlitvenim dejavnostim oskrbovancev, saj imajo delavnico za lesene izdelke, za pletenje košev, delavnico za kovinske izdelke, šivalnico z likalnim prostorom ter dve učilnici za posebno prizadete oskrbovance. Poleg zgoraj omenjenega so v pritiličju tudi bivalni prostori, prostori za zdravnika, zobozdravnika in laboratoriji, moški in ženski frizer, soba za socialno delavko, čajnica, sanitarije, razna priročna skladišča za delavnice in še nekateri skupni prostori. V obeh nadstropjih so eno do šestposteljne sobe, kopalnice, sanitarije, delilnica hrane za ne-pokretne oskrbovance, prostor za vozičke, za čistila, prostori za negovalke, bivalni prostori, prostori za glavno in dežurne sestre in še nekaj drugih prostorov. Skupna površina doma znaša brez balkonov 6.545 kvadratnih metrov, z balkoni in loggiami pa nekaj manj kot sedem tisoč kvadratnih metrov. V domu je prostora za 276 oskrbovancev in sicer, 50 prostorov za ležeče starostnike, 60 postelj za pokretne starostnike in mlajše, težje duševno prizadete osebe, ki morajo biti stalno pod nadzorom in 166 postelj za mlajše, lažje prizadete oskrbovance. Mariborski Biro za projektiranje Večjih projektantskih del ni Se sreča, da ima Biro za projektiranje Maribor v tem sušnem obdobju skoraj polovico projektantov na delu v Nemčiji, saj doma za vse ne bi bilo dovolj dela. Druga »sreča« pa je v tem, da se ti projektanti v tujini tudi strokovno usposabljajo in bodo svoje znanje lahko s pridom koristili po povratku domov. V zadnjem času v mariborskem biroju resno razmišljajo, pa tudi že delajo na tem, da bi skupaj z avstrijsko firmo sodelovali pri delih na Madžarskem in Češko-Slovaškem. Doma pa nestrpno čakajo na izid natečaja za Koroški most. Sami so pripravili štiri projektne varijante, pet pa so jih načrtovali skupaj z Metalno. Rezultati bodo znani kmalu, potem pa jih, seveda, če bodo izbrani, čaka ogromno dela. Zdajšnji razpis je bil samo za arhitektonsko rešitev, izvedbeni jih pa še čaka. Most naj bi pričeli graditi spomladi 1993, seveda, če se bo našel denar. Inženir Vukašin Ačanski je optimist. Upa na najboljše, v močni tehnični operativi pa vidi tudi bodočnost mariborskega biroja. Tehnično so dovolj močno opremljeni, strokovnost pa s0 potrdili že z več objekti, ki danes stojijo na domačih in tujih tleh-Franjo Štromajer -------------- ------------■— V Mariboru še letos 48 novih stanovanj _______ Vselitev že letos J ^ " Gradis Gradbeno podjetje Maribor gradi v mestu ob Dravi stanovanjski blok, v katerem bo 48 stanovanj od eno do trisob-1 "ih. Objekt je grajen klasično z monolitno ploščo in opečnimi ste-| nami. Z deli so pričeli 15. februarja letos, konec novembra pa j že načrtujejo vselitev. Vrednost gradbeno-obrtniških del znaša s 140 milijonov tolarjev, v to ceno pa niso vračunane podražitve. | Streha bo dvokapnica prekrita z bakrom. Gradnja je bila predvidena kot plomba, zato je bilo potrebno 3 sanirati oba sosednja objekta. F. S- C. P. pP Celje gradi v Pivovarni Laško Stara valilnica prenovljena v pivnico in galerijo Že skoraj deset let ima GP Celje sektor v Pivovarni Laško, ki je v tem času izredno močno investirala v posodobitev proizovdnje in tehnoloških postopkov pri izdelavi piva. Poleg številnih večjih in n,anjših novogradenj so naši delavci opravili celo vrsto sanacijskih, obnovitvenih in adaptacijskih del ter manjših gradbenih del, ki so povovarni omogočili postavitev novih tehnologij v najkrajšem času. Naj omenimo samo klet s fer-mentorji, povečavo varilnih, vrelno-zorilnih in polnilnih kapacitet, ta mesec pa je bila dokončana tudi prenova stare va-rilnice v muzej s pivnico. Po-atembno je omeniti, da je GP Celje v tem času obnovilo tudi Grad Tabor nad Laškim, investi-tr>r tega dela pa je bila prav tako Pivovarna Laško. Vsa potrebna gradbena de-a za postavitev nove polnilne li-"'je so v najkrajšem času opravi-11 delavci GP Celje. Zadnje večje delo, ki so ga junija v Pivovarni Laško uspešno končali naši delavci, je bila Predelava stare varilnice v muzej ln manjšo pivnico za potrebe pivovarne. Prostor v katerem ' —i tuaiui v Nčiicicm jc da dobro ohranjena stara, veli- C. P. Končan video projekt premostitveni objekti Video dokumentacija V okviru programa propagandne dejavnosti je bil pred kratkim končan izredno pomemben video projekt - premostitveni objekti. Na kaseti so predstavljeni vsi sistemi in načini gradenj, ki jih izvajajo Gradisova podjetja, poleg tega pa je izdelana tudi animacija oz. računalniška grafika industrijskega načina gradnje premostitvenih objektov. Žal je večina gradiva, ki smo ga snemali zadnjih pet let, ostalo v dokumentaciji, ker sredstev za več kot 5 minutno kaseto ni bilo. Kljub vsemu ali pa morda prav zato, je video izredno dinamičen. V projekt ni bilo mogoče vključiti letalskih posnetkov, ki bi Podaljšali video kar za nekaj minut. Morda jih bomo lahko vključili v naslednji projekt - splošno video kaseto o Gradisu, ki že nekaj časa čaka na odobritev, le-ta pa je seveda povezana s sredstvi. Kako je trenutno z njimi pa je verjetno vsem znano. Kakorkoli že, okvirni scenarij je že nekaj časa izdelan, bil je tudi že potrjen, le zelene luči za snemanje in končno obdelavo še ni dobil. Ob tem je škoda edino ta, da pomembne gradbene faze pri objektih, ki smo jih vključili v ta video projekt, ne bodo posnete. Tudi zbiranje gradiva za referenčni katalog se nadaljuje, tako da ga bomo izdelali še v letošnjem letu, seveda v kolikor \ bodo to dopuščala finančna sredstva. M Krnc ka bakrena posoda za kuhanje piva iz leta 1938, ki so jo hranili kot simbol tradicije, so preuredili v dva manjša prostora. V zgornjem delu je galerija, kamor so postavili razstavo Zgodovina pivovarstva v Laškem, pod galerijo pa je urejena pivnica. Načrte je naredil arhitekt Andrej Kemr, likovne in oblikovalske rešitve pa je prispeval mag. Tomaž Kržišnik. Pivovarna Laško ima pripravljene programe še za nekatere nove naložbe, kar pomeni, da še nekaj časa ne bo zmanjkalo dela za delavce GP Celje. Več bomo o sektorju v Pivovarni Laško pisali v naslednji številki. Podaljšek kontejnerskega terminala v Luki Koper je bil pravočasno in v roku zgrajen. Marina v Izoli in objekti v Luki Koper Gradimo na Obali Za delavce GP Gradis Koper je letos na Obali kar dovolj dela. Skupaj z domačim Stavbenikom gradijo marino v Izoli, v Luki Koper so ta mesec končali podaljšek kontejnerskega terminala, za istega investitorja pa nadaljujejo gradnjo nadstreška za les. V Luki imajo pripravljene projekte tudi za drugo polovico leta in tudi te bo opravil Gradis. c. P. Nadstrešnica za les stoji na mestu nekdanjega nepokritega platoja za skladiščenje lesa ob lesni obali. Njene tlorisne dimenzije so 140 X 60 metrov, višina do slemena pa je 11 metrov. Temelji so pasovni s čašami za pritrditev in sidranje stebrov jeklene konstrukcije. Tlak pod nadstrešnico bo asfaltiran, kanalizacija pa bo samo meteorna. Odkar je investitor gradnje izolske marine, Marinvest, dobil gradbeno dovoljenje za ureditev obale in mogočnega valobrana, so dela spet v polnem zamahu. Če ne bi bilo daljše ustavitve del zaradi dovoljenj in zaradi pritiska zelenih, ki nasprotujejo gradnji marine v Izoli, bi bila le-ta že zgrajena, tako pa bo končana šele do naslednje sezone. Marinvest trenutno še čaka na dovoljenje za gradnjo objek-- tov, kot so recepcija, sanitarije, trgovina in še marsikaj drugega, kar sodi v infrastrukturo vsake marine. Projektivni biro Ljubljana Vstopnica za ruski trg Lansko leto so v ljubljanskem Biroju za projektiranje pripravljali obsežno ponudbo za gradnjo stanovanjskega naselja v ruskem Vor-onežu na reki Don, kjer naj bi za investitorja. Kombinat za proizvodnjo sintetičnega kavčuka, zgradili nekaj manj kot tisoč stanovanj. Projekte so oddali oktobra lani, sedaj pa že vedo, da je njihov projekt izbran in da bodo v Biroju za projektiranje Ljubljana glavni projektanti. Projekt stanovanjskega naselja je v celoti pridobilo ljubljansko mednarodno podjetje Ponti, ki je za izvajalca graditve izbralo trboveljski Rudis. V ta projekt, ki bo končan čez pet let, bodo poleg Gradisovega projektivnega biroja vključena tudi druga podjetja, od gradbene operative in proizvajalcev gradbenega ma-terijala do izdelovalcev opreme. Na projektu v Voronežu bo ves čas delalo od 400 do 500 slovenskih delavcev vseh gradbenih profilov. Za celoten posel je bil razpisan mednarodni tečaj. Za gradbeni del so se potegovali tudi Finci, Turki in Italijani. Eden od pomembnih elementov za pridobitev posla je bila tudi možnost oziroma kar zahteva po barters-kem poslu s sintetičnim kavčukom, pri katerem bo investitor plačeval naložbo z dobavami sintetičnega kavčuka za tretjega kupca. Vsa stvar pa ne bo tako enostavna. Gre za tako imenovani coun-ter purchase ananžma (dobava s protidobavami). Najprej se torej izvrši dobava kavčuka, potem pa protidobava projekta. Rusko podjetje bo lahko kavčuk dobavljalo precej enakomerno, gradbena dela pa bodo zaradi cikličnega gibanja gradbene sezone potekala nenenakomerno. Podjetje Ponti je zato moralo vključiti v celotni projekt štiri skupine bank iz različnih zahodnih držav, saj bodo prodajali kavčuk za trdo valuto. Nekaj več o samem projektu je povedal direktor biroja Drago Dolenc: »Gre za projekt, ki bo za nekaj let kar precej zaposlil naše zmogljivosti. Projektirati bomo začeli avgusta letos, zadnji projekti pa bodo končani marca 1996. Vrednost projektiranja je ovrednotena na nekaj več kot milijon dolarjev. Po projektu bo zgrajenih 982 stanovanj, pri nas pa bomo pripravili tudi projekte za zunanjo ureditev. Gradnja bo potekala v Zaradi pomanjkanja denarja je pričetek gradnje preložen : Kdaj cesta Šentilj-Pesnica? Na okrogli mizi o cesti Šentilj - Pesnica v Rošnji, je pomoč- : nik ministra za promet in zveze napovedal pričetek del, denar pa naj bi pridobili s posojilom v višini 108 milijonov mark. Za pričetek del naj bi namenili letos iz te vsote 28 milijonov mark. V maju naj bi se že pričela pripravljalna dela, pa iz tega ni bilo nič, ker še ni izdano gradbeno dovoljenje. Milan Brečko: »Za odsek smo v vladi namenili 60 milijonov | mark, in iz te vsote naj bi poplačali tudi spremembo namembnosti zemljišč. Prejšnja vlada je sprejela tak sklep, nova pa bi morala za posojilo dobiti soglasje parlamenta. Sedanja vlada je sprejela sklep, da se ne bo zadolževala v tujini. Tako iz tega ni nič. Denarja za ceste je še vedno samo toliko kolikor ga je bilo v januarju, zato je republiška uprava za ceste Slovenije posredovala cestnim podjetjem sklep, da ustavljajo dela na največjih nadgradnjah, rekonstrukcijah in obnovah cest. Tako smo sedaj spet na začetku. Optimisti so postali pesimisti in ni ga človeka, ki bi si upal napovedati pričetek te prepotrebne gradnje.« Franjo Štromajer : dveh fazah, ki bosta razdeljeni na dve etapi. V vsaki prvi etapi bo zgrajenih 250, v drugi pa 241 sodobnih stanovanj. Skupna stanovanjska površina naselja v Voronežu bo znašala 110.740 kvadratnih metrov.« Prav gotovo je, da je ta posel naša vstopnica na ruski trg, kjer se ponujajo še druge poslovne možnosti. Projektivni biro Ljubljana je svoje izkoristil. C. P. Po več kot dvoletni prekinitvi del Nadaljevanje gradnje TPC Dravograd Kot vse kaže so v naši družbi z omejeno odgovornostjo Gradbeništvo, ki je nastala po likvidaciji Gradbenega podjetja Ravne, rešili enega največjih problemov - slabo zasedenost z d®*'' Po več kot dvoletni ustavitvi del, do katere je prišlo zaradi pomanjkanja denarja in zamenjave investitorja, so ta mesec nadaljevali z delom na trgovsko-poslovnem centru v Dravogradu. Vrednost pogodbe znaša 120 milijonov tolarjev. Nosilec posla je Gradbeno podjetje Grosup- saj je znano, da je izkop gradbene jame in izdelavo temeljev z nosilnimi kletnimi stebri, že pred leti opravilo Gradisovo GP Ravne na Koroškem, ves ta čas pa okrog gradbišča stoji Gradisova ograja in na gradbišču tudi Gradisov žerjav. Če naši Ravenčani dobijo v izvajanje še dva objekta na slovenjegrajski obvoznici, potem bi bila rešena njihova angažiranost za letošnje leto in prve mesece prihodnjega leta, saj imajo zaposlenih le 120 delavcev, ki delajo v petih . . . profitnih centrih, in sicer PC Baza Log, PC Me- lje (GPG), ki je operativno izvedbo prepustilo žiška dolina, PC Slovenj Gradec, Dravograd in svojemu podjetju Evgrad iz Vrhnike, le-to pa Radlje ob Dravi, PC Maribor in PC Celje, je izvajanje del odstopilo Gradbeništvu d.o.o., q p u i CEFT irn—Ff i __________ Gradisovci z Raven so vendarle nadaljevali z pred leti začeto gradnjo trgovsko-poslovnega središča v Dravogradu. S tem so si zagotovili dobro angažiranost v letošnjem letu. Prototip finišerja G 7 je kupilo podjetje Cestograd iz Vinkovcev. Y_ mariborski Strojegradnji razvojniki ne mirujejo Novi finišer G7 Pravilno zasnovan proizvodni program vsakega podjetja zahteva Poleg dopolnjevanja obstoječega programa tudi razvoj novih izdel-ov' ki jih tržišče potrebuje. Tako so v mariborski Strojegradnji dopolnili svoj proizvodni program asfaltnih finišerjev z novim izdel-°m, goseničnim finišerjem G 7, ki so ga razvijali lansko leto, proto-'P Pa je bil maja letos poslan kupcu Cestograd v Vinkovce. Gre za izboljšan in z gosenica-opremljen že znani asfaltni fi-nišer K 6, ki so mu dodali močnejši Deutzov motor in uvoženo 'dravliko. Glede na želje kupca se na osnovni model lahko namestijo gosenice ali kolesa (v |ern primeru bo njegova oznaka 7), rtaročnik pa lahko izbira med dvema izvedbama hidrav-'čnih desk, in sicer desko 2,5 ->7 metra s podaljški do 6,1 me-*ra 'n desko 3,2 - 6,1 metra s po-aljški do 7,5 metra. To pomeni, a lahko polaga asfalt za cestišča šlr°ka od 2,5 - 7,5 metra. Vgra-Jevalna debelina je lahko do 30 cm, kapaciteta vgradnje pa 400 ton v eni uri. posebne značilnosti finišerja G 7 so: hidrostatičen pogon vožnje, hidrostatičen pogon transporta in polža s pomočjo load-Sensing črpalke in proporcional-nega ventila, hidravlična raztegljiva deska z Zabijačem in nastavljivim ho-°m vertikalno delujočih vibra-torjev, nivelacija s progresivno avtomatiko, " gretje deske, možnost vgradnje gosenic ali koles. ^si obratovalni in kontrolni . Iementi so združeni v premika-l°čem krmilnem pultu. S po- močjo ergonomsko oblikovanega prostora za voznika je omogočeno enostavno upravljanje s finišerjem. Specialni volanski mehanizem in dva hidravlična manipulatorja omogočata dosledno držanje smeri vožnje. Hidravlična deska z brezsto-penjsko regulacijo in podaljški omogoča prilagajanje ustrezni širini polaganja asfalta. Brezsto-penjska regulacija širine se doseže z izvlačenjem deske na levi in/ ali na desni strani s pomočjo hidravličnih cilindrov. S pomočjo posamezno vodenih goseničnih verig z različnimi tekalnimi hitrostmi je omogočena optimalna ravnost, profilna točnost in enakomerna površinska struktura polaganja. Širina zaprtega silosa je 2,5 metra, odprtega pa 3,25 metra. Njegova kapaciteta je največ 16 ton asfalta. Tehnični podatki finišerja G 7 so: - motor je vodno hlajeni 6-ci-lindrski Deutz, moči 88 kW (na željo kupca lahko vgradijo tudi nekaj cenejši motor reškega Torpeda, ki je narejen po licenci Deutz), - vozni pogon je izdelan za vsako gosenico posebej, - hidravlika je v celoti uvožena, - delovna hitrost je 0 - 16,5 metra v minuti (0,99 km/h), Novice iz »totega konca« Mariboru se obeta še ena velika gradnja. Prihodnje leto naj bi pričeli sanirati stari glavni most in graditi podhod pod Glavnim trgom. Stari most v Mariboru je bil izgrajen pred osemdesetimi leti, predlani pa so temeljito obnovili desni kamniti opornik. Na vrsti je sedaj še levi, obnova pa je povezana z izgradnjo podhoda in podzemnih garaž na Glavnem trgu. V načrtu so sedaj še ene garaže, čeprav še tiste slovite pri Slaviji nismo dokončali. Žal še ni znana vsota, ki bi bila danes potrebna za gradnjo podhoda in popravilo mostu, vrednost lani marca je znašala 32 milijonov takratnih dinarjev. • • • Prejšnji četrtek se je iztekel javni natečaj za konstrukters-ko-arhitektonsko rešitev projekta Koroškega mostu v Mariboru. Most naj bi, po možnosti, pričeli graditi prihodnje leto. Razpisnika natečaja sta občina Maribor in v imenu države Republiška uprava za ceste Slovenije, zraven pa bo tudi Društvo arhitektov Maribor. Komisija bo morala pregledati veliko več natečajnih rešitev kot so jih ob razpisu pričakovali. • • • Gradisovo gradbišče Cimosa v Zagrebu stoji že od lanskega oktobra. Takratne vojaške razmere namreč niso dopuščale nadaljevanje gradnje. Z deli bi lahko spomladi nadaljevali, pa se je pojavil drug problem. Spremenile so se finančne okoliščine na Hrvaškem, pojavilo pa se je tudi vojno pridobitništvo. Posamezne firme so gradbeni materijal pokupile, sedaj ga pa preprodajajo po trikrat višji ceni. Predstavniki GP Maribor se z investitorjem dogovarjajo, vendar dogovora ne pričakujejo pred jesenjo. • • • V Mariboru so se konec maja svojci in prijatelji poslovili od prezgodaj umrlega uglednega arhitekta in profesorja Boruta Pečenka. Bil je velik arhitekt, humanist in vizionar. Njegovo ime je bilo tesno povezano z Mariborom, pa tudi Slovenijo, in nenazadnje tudi z Gradisom. Eno izmed njegovih, po mnenju mnogih, najlepših del v novejšem času, je vsekakor nova avtobusna postaja v Mariboru. Njegovo ime je postalo sinonim sveže ustvarjalnosti predvsem za mlajše arhitekte. ^ - transportna hitrost vožnje je 55,8 metra v minuti (3,35 km/h), - hidravlična deska se razteza od 2,4 do 7,5 metra, - vertikalno delujoči nabijači so montirani na osnovnem, izvlačil-nem delu in na podaljških. Hod nabijačev je nastavljiv na 4 ali 8 mm, - vibrator z vertikalno usmerjenimi vibracijami, - gretje deske do 16 kW je enakomerno porazdeljeno po drsnih površinah hidravlične deske, - teža stroja s 4,7 metra raztegljivo dekso je 16 ton, s 6,1 meter raztegljivo desko pa 16,7 tone. V Strojegradnji upajo, da bo novi finišer G 7 na tržišču še bolj iskan in uspešen, kot so bili dosedanji modeli, in da ga bodo, glede na njegovo kvaliteto, tudi izvažali. C. P. Raztegljiva hidravlična deska z nabijačem in vertikalno delujočim vibratorjem. Nova lakirnica iz programa CLIO bo dolga 180, široka pa 42 metrov. Delavci GP Ljubljana jo gradijo v štirih fazah, začetek obratovanja linij za lakiranje pa je predviden za konec leta. Gradnja mora biti končana letos Lakirnica za REVOZ Investitor REVOZ, nekdanji IMV, mora za realizacijo načrtovane letne proizvodnje 120.000 vozil R 5 in CLIO, to je 450 vozil na dan, zgraditi novo lakirnico. Postavili jo bodo delavci GP Ljubljana, ki so v Novem mestu stalno prisotni že več kot deset let. Nova lakirnica bo namenjena izključno za nanos in sušenje premaznih sredstev na karoserije vozil. Predvidene so štiri tehnološke linije, in sicer linija predlakov, linija brušenja napak na predlakih, linija pokrivanja laka in linija za popravila. Linije predobdelave, kataforeze, tes-nenja in reparaturna linija bodo obstoječe in so nameščene v sedanjih objektih. Izkop, 30.000 kubikov, je opravil SPO, potem pa je Geološki zavod uvrtal 95 Benotto pi- lotov, v globino od 4 do največ 20 metrov. Piloti so medseboj povezani s temeljnimi gredami. Na pilotih so čaše za montažo jeklene konstrukcije, ki jo je izdelal Trimo, montira pa jo mariborska Metalna. Objekt, ki ga gradijo v štirih fazah, bo dolg 180 in širok 42 metrov, kar pomeni, da bo njegova površina 9600 kvadratnih metrov. Dosedaj so položili že 1700 metrov temeljnih gred in vgradili nekaj več kot 1000 kubikov betona. Glede na obseg r* Gradisovci so prvič preizkusili transportno malto Bencinski servis Hlade Bencinski servis Hlade stoji ob poti med Mariborom, Zgornjo Kungoto in mejnim prehodom Jurij, kjer so delavci mariborskega Gradisa postavili ličen in sodoben bencinski servis. V njem bo, poleg vseh vrst goriv, moč dobiti tudi droben avtomobilski materijal ter se okrepčati v bifeju. Lastnik bodočega bencinskega servisa si lahko obeta velik obisk, saj daleč naokrog, vse do Maribora, ni nobene črpalke. Zanimivo je, da so na tem objektu gradisovci prvič preizkušali transportno malto, ki so jo pričeli proizvajati v svojih betonskih obratih. Franjo Štromajer