Fidelis:                                            I^H
_                   Koroška jezera.                 "^^
Hi Koroška se imenuje: dežela jezer in gora. Najveeja in najlcpša koroska m Fjezera so nastala v ledeni dobi, in sicer na ta naČin, da so ledeniki — tc I W ogromne ledene reke, ki so se z orjaŠko icžo počasi pomikale naprej — 1 ¦    izorali globoke doline. Te doline so sc po prcstanku ledene dobe napolnilc
z vodo. Iniamo štiri velika koroška jezcra in nebroj manjših in malih, vsch
skupaj nad dve sto.
Največje   je   Vrbsko   jezero.   Leži  v slovenskem  delu   Koroške,
imio uro lioda ocl Celovca. Zato se imenuje tudi Celovško jezero. Njegova
Vrbsko jezero.                                                          I
površina znaša: 21.6 kma. Drugo po velikosti je Milštatsko jezcro. Lcži v bližini mesta Špitala ob Dravi v nomškem delu KoroŠke. Njegova I>ovršina znaŠa l!i.3 km*. Še enkrat uianjše nego \rbsko jezero je Osoj-sko jezero, ki iina površiiie: 10." km3. Jezero leži v bližini Beljaka, na meji med neniško in slovcnsko KoroŠko. Tu ob Osojskem jezeru je stal star benediktiuski samostan (odpravljen 1. 1782.). \ tem samostanu je delal pokoro kot neini spokornik poljski kralj Boleslav II., ki je 1. 10T9. umoril škofa Stanislava v Krakovu. Spokornik je živel v samostanu kot hlapec in je umrl 1. 1089. Preprost kamen na severni strani ccrkve pokriva njegov grob. Na zunanji strani cerkve je kauien z neosedlanim konjem in z na- -pisoin: Rex Boleslaus Poloniae, occisor sancti Staiiislai, epi. Gracovensis (kralj Boleslav poljski, morilec sv. Stanislava, škofa krakovskega). Aškerc je zložil pesem *Mutec osojski«.
Še enkrat manjše uego Milštatsko jezero je   Belo   jezcro,   s povr-šino 6.6 km*. Jezero leži severno od Šmohorja med Ziljsko in Dravsko dolino. Tudi io jezero leži v nemškcm delu Koroške, ali bolje rečeno: v ponemčeni Koroški. Kajti nekoč je bila cela KoroŠka slovenska. 'To so štiri velika koroška jezera.
Trikrat inanjše nego Belo jezero je Baško jezero. Sredi jezera -je otok. Baško jezero leži v slovenskein delu Koroške. na severnejn vznožju Karavaiik. Nad jezerom se dviguje Kepa ali. kakor ji pra^-ijo koroški Slo-venci, Jepa. ki je na severni' strani muogo veliČastnejša nego na južni. Basko jezero spada med pokrajijisko najle^ff alpska jezera. Po otoku sredi jezera sporainja ua Blejsko jczero.         '
59                               _______
Več ko še enkrat nianjše  nego  Baško jezero .je  K. 1 o p i n j s k o j e -     i
zero   v   Podjuni   (BaŠko jezero;  2.i km-,  klopinjsko:   1 kms). Tudi Klo-     I
pinjsko jezeru je jako ljubko in mnogo obiskovanu. Leži, kakor rečeno,     ' v  PiKljuni. tore.j   v  rlovenski  Knioski.
liaiki.   I
še zn polovico manjŠe jiego Klopinj^ko je Rabel jsko j e z e r o v Kaual^ki dolijii (0.5 kms). Jezero leži skoro 1000 m nucl morjem, zato ostane tutli poleti hladno. Ima tutii poicti komtij 10° C (oplote in je zato 2a kopanje manj prikladno. Kanalska dolina spada ptwl Halijo,
Najdaljše je Vrbsko jezero: Ihkm. Osojsko, Bclo i« Milštutsko jezero so skoro vsa tri cnako dol$ra. namirč po 11 kni. Najholj jrloboko je Mil-Štatsko jeztTo. nainrec- 140 m. Za njim sledi Belo z globino 98 m. Potem pride Vrbsko, ki je 85 m globoko. Osojsko jezero je 46 in globoko in Baško 29 m.
Ali ti je znana površina in #lobina izvenkoroških sloveaskih jezer: BIejske»ca,  Boliinjskega  in   Cerkniškepa?