Mlekarska zadruga pri Sv- Bolfanku v Slov. gor. Dne 22. aprila minulo je leto, kar posluje tukajSna mlekarska zadruga, katera se je ustanovila le iz tega namena, da se pomaga na robu propada stoječim, z raznimi bremeni preobloženim kmetovalcem. Pesniška dolina je kakor ustvarjena za živinorejo, ker ima obilo izvrstnih travnikov in tudi dobrih njiv. Vendar mora vsak, kdor razmere le količkaj pozna, drage volje pripoznati, da se Ijudstvo ravno za živinorejo vse premalo briga, zlasti pa da nekako zanemarja rejo goveje živine. — Res, malo najdeš posestnikov, v katerih hlevih bi bilo primerno število krav, Se manj pa takih, ki bi skrbeli za res dobro, plemenito pleme. — SlišiS v tem obziru razne izgovore in med drugimi tudi tega, da bi Se po zitni že Slo, ker je dovolj slame, — seno z večine konji pojejo, — a po leti je križ ker manjka krme. Kakor stvari sedai stoje, je to res, ker se ukvarjajo kmetOTalci le vse preveč s pridelovanjem raznega žita, dasi jim pri sedanjih slabih cenah in pri pičlej rodovitnosti ne prinaša skoraj nikakega dobička, a deteljo iščeS često zaman ali je najdeš vsaj vse premalo. Zakaj pa se je do sedaj ravnalo z govejo živino bodisi glede števila in plemena, bodisi glede krmljenja tako po mačehovsko? — Zelo mnogo je k temu pripomogla resnica, da Ijudje niso mogli mleka, surovega masla i. t. d. po primernej ceni prodati, ali so pa morali sploh vse doma porabiti. Temu nedostatku naj bi odpomogle mlekarske zadruge in zbog tega je nastala tudi bolfanska. Z velikim strahom se je lotil odbor dela, ker svest si je bil popolnoma velike odgovomosti, katero je prevzel, vedel je pa tudi le predobro, da vsaj v začetku ne bo manjkalo hudih nasprotnikov, kateri bodo prebivalce strašili zlasti z velikimi stroški. Toda, korajža velja, mislil je odbor in se dela pogumno lotil. Zaupal je na božjo pomoč in zanašal se je na blaga srca tuk. gospodov rojakov živečih sedaj v raznih častnih službah, kateri so se v vseh potrebah blage volje spominjali svojih sožupljanov, zanašal se je pa tudi na deželno in državno podporo. Hvala Bogu! odbor se ni motil, in le obilnim podporam se imamo zahvaliti, da še mlekarna živi ter da celo prav lepo napreduje. — Kakor vse kaže, je upanje povse opravičeno, da bo v kratkem času brez dolga in da bo svoj velevažen namen popolnoma dosegla, da bodo gospodarji s kravicama, a lepe in dobro rejene kravice tudi z gospodarji zadovoline, kar se pri zadružnikih že sedaj godi, na veliko radost zadružnega odbora. Prej, ko se opiše denarno stanje zadruge še nekatere splošne opazke. Pred vsem bodi omenjeno, da je za vspešno delovanje mlekarskih zadrug d o b r a krma neobhodno potrebna; brez te naj se zadruge ne vstanavljajo! Če pa že katera posluje, naj se opusti popolnoma prid e 1 o v a n j e s i r a, ali se pa naj dela edino le masten sir. Kakor skušnja uči, pokoplje ravno sir največ naših mlekarn in to ni Suda. Naše zadruge stoje glede denarja večinoma vse na zelo slabih nogah, toraj morajo skrbeti, da svoje izdelke čim preje prodajo, kar pa je le pri surovem maslu mogoče. Naravno nimamo tudi pravih izučenih sirarjev, pa tudi ne mleka, iz katerega bi zamogli pridelovati sir, kakoršnega dobivamo iz planinskih krajev. In vendar se slišijo celo tam tožbe, da se sirom nič več ni za napraviti. Kam pa toraj s posnetim mlekom? Ce je mlekarna v bližini kakega večjega mesta, se bo lahko prodalo, sicer ga pa naj jemliejo udje za primerno nizko ceno nazaj. Cemu mi pa bo? bo kdo vprašal. Porabiš ga lahko sebi v živež —, mlečna kaSa, dobra paSa —, ali pa ga daj onim sicer gnusnim živalim, katerib debeli zimski kožuhi nam dajo tečne ocvirke in mastne klobase. Ščetinarji ti bodo zato zelo hvaležni, o čemur so se mnogi tukajSnji posestniki že v prvem letu do dobra prepričali. Mlekarske zadruge povspešujejo toraj kar naj bolj umno rejo goveje živine, a skrbijo tudi svinjam za kak priboljšek in donašajo kmetu, ki že za mleko mnogo dobi, že zopet dokaj svetlih kronic. V edinosti je močl bodi geslo zadružnega odbora. Ze ie bilo omenjeno, da zadrugi zlasti s početka ne bo manjkalo zakletih nasprotnikov, koji dajo odboru le premnogo posla; skrbeti mu je treba za denar, da se mleko v določenih obrokih redno plačuie, ter tudi za zanesljive in poStene odjemalce surovega masla itd. Vse to povzroča toliko dela, da ga posameznik, naj si bo za splošni blagor še tako vnet in požrtvovalen, nikdar ne zmore. — Pomisliti je Se treba, da odborniki za obilen svoj trud ne smejo terjati Bog ve kaksih nagrad, da morajo marveč tlačaniti. Kak hitro postanejo poslovni stroški le količkaj bolj občutljivi, gre podjetje rakom živžgat. Velike previdnosti je treba tudi pri določitvi cene za mleko. Za naše razmere je 8 k večjemu 9 v za liter popolnoma dovolj in kmetič dobi pri tej ceni Se gotovo več denarja, nego če prideljuje sam surovo maslo. Glede prodaje mlekarskih pridelkov je najbolje, da se plačujejo po poštnem povzetju in le če je odjemalec splošno in dobro znan kot premožen poštenjak, se naj blago plačuje po obojestranskem dogovoru. Prezaupljiv ne bodi v tem obziru odbor nikdar! «Dober kup sta red in snaga, vsakemu sta ljuba draga!» Tako se glasi naS vse pozornosti vreden pregovor. Le žal, da se zoper njega toliko greši! — Kakor je neki za vojsko treba denarja in denarja in zopet denarja, ravno tako je potreba mlekarnam snage in snage in zopet snage in to glede mleka samega, kakor glede mlekarnih prostorov, glede posod, orodja in mlekarja samega. Le vestno in snažno izdelan sir in surovo maslo imata tudi dobre odjemalce. Tem splošnim opombam sledi naj kratek opis denarnega stanja tukajšnje zadruge. Do konca leta imala je le la zadruga 10.253 K 09 v dohodkov in 9991 K 09 v stroškov. Med prvimi treba je omeniti najprej 3800 K posojila, 3571 K 83 v sprejelo se je za surovo maslo in sir, 640 K so darovali tuk. gosp. rojaki, a ostali znesek se je dobilo na pristopninah in deležih. Dobava stroiev in priprava zadružnih prostorov stala je znesek 4998 K 14 v, za mleko se je plačalo do konca decembra 4376 K 83 v — in sedaj t. j. v jednem letu čez 5700 K —, mlekarju in za obresti se je dalo 592 K in za najemnino 24 K. Upravni stroški so toraj zelo mali. Dolgov imela je zadruga koncem leta 1901 4600 K. — Temu nasproti vreden pa je inventar po odbitih 5% 2758 K, dalje je bilo sira v zalogi za 1600 K in obljubljene in sedaj tudi že izplačane podpore 1250 K ter preostanek leta 1901 po 262 K, toraj pokritja 5870 K, to je za 1270 K več kot so dolgovi. Pomisliti pa dalje gre, da je zadruga imela v prvem letu še več sto kron stroškov za uredbo prostorov, za registracijo, za dobavo knjig itd., kateri bodo letos odpadli, toraj se mora pripoznati, da mlekarna trdno stoji in si bo Se letos trdno opomogla, ker se je pridelovanje sira popolnoma opustilo in je za surovo maslo več kot dovolj stalnih odjemalcev.