večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Urodnlfitvo In npravnlštvo: Kolodvorsko ulioo Slov. 15. — Z urednikom no moro Rovariti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi >e ne vračajo. — Inaeratl: So«t«topna potit-vr»ta 4 kr., pri veikiatnom ponav ljanji dajo io popmt. — Velja za Ljubljano v upravnijtvu: za oolo loto 6 gld., za pol leta S gld., «a čotrt lota 1 gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., poilljatev na dom volja moiočno » kr. več. Po poiti velja ia oelo   	loto	10	gl.,	za	pol	lota G gld., za čotrt lota 2 gld. BO kr. in za jodnr moaoo 8fi kr.
Štev. 198.
V Ljubljani v torek, 1. septembra 1885.
Tečaj II.
Izgon avstrijskih in ruskih podložnikov iz Prusije.
Vojske se dandanašnji med posameznimi državami ne vojskujejo samo s prelivanjem krvi na bojnih poljih; v mejnarodnem pravu skrbljeno je tudi za druga sredstva, s kojitni se države druga drugo lahko uničujejo, ali pa si vsaj lahko napravljajo zapreke. Jeden sedanji čas najnavadnejih tacih bojev brez prelivanja krvi je boj na gospo-darstvenem polji. Imeli smo uže priliko obširno govoriti o žitni carini, kojo je upeljala sosedna nam Nemčija na inozemska žita in vsled česar je bila zlasti Avstrija hudo zadeta. Temu nasproti naša država ni mogla ostati mirna in začela je misliti, kako bi silo vračala s silo, kako bi tudi °na z upeljavo carine dosegla oni vspeh, po katerem hrepeni Nemčija. Ta način bojevanja in nasprotovanja zdi se morda na prvi pogled zelo nedolžen, in vender je stvar dovelj resna Govoreč svoje dni o upeljavi carine na žita pokazali smo dovelj jasno, da ne pomeni tako postopanje nič druzega nego slabenje obojnih močij, in precej v začetku izrekli smo prepričanje, katero nas še danes navdaja, da se prej ali slej pokažejo slabi nasledki tega početja. Še bolj nevarno pa jn pomisleka vredno je, ako se prične vračevati sila 8 silo in se tako napovč boj v tako kočljivi zadevi, kakor je ravno vršeči se izgon avstrijskih, zlasti pa ruskih podanikov iz Prusije.
Ne hodi natn na misel in nikakor ne čutimo 86 poklicanih, presojati ta najnovejši čin pruskih državnikov z njih državnopravnega stališča. Mogoče, da ta v novejši zgodovini nepoznata naredba res zahteva interes pruske države, mogoče, da pruski državniki v svoji bistoumnosti res vidijo,
Listek.
P r o k 1 e t a!
(Roman. Spisal Emile Richebourg; po E Vacanovi predelavi proBto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
vsklikn0; to,ieojPo6Ve SvtTK ,ad°Stn°
za tega otroka. Kajti *°Ve‘Jene more foritl Kati matere! O, čuvajte nad dekle^J^’ gospod Pierre, ter delajte, da mu bode ?ivJ. ’ ^selo in srečno!"
„Jaz sem otroku boter", dostavi Rouvenat. »Zdi se mi, kakor bi mu bil oče." — „Kako se zove deklica?" — „Blauche!“ — „Lepo ime!“— uPa ne govoriva sedaj o drugih, Lucila, nego o vas in o vašem otroku. Vi mi še niste povedali, zakaj ste prišli v Saint-Irun." — ^Resnično. Povedala 8em vam Pierre, da sem vsak teden dčla na stran 8votico. Pred nekoliko dnevi sem preštela svoj Prištedek; bilo je nad sto frankov. Tu sem si
kar je nam navadnim ljudem prikrito. Zaradi tega te zadeve od te strani nečemo razmotrivati, a mislimo, da nam je dovoljeno spregovoriti o nji nekoliko besedi s stališča človečnosti mejuarod-nega prava.
Ako je res, kar se vse čita o omenjenem izgonu tujih podložnikov iz Prusije, potem je človeku težko vglobiti se v misel, da živimo v naprednem, človekoljubnem devetnajstem stoletji. Postopa se baje z neizprosno strogostjo. Do trideset tisoč ljudi dobilo je uže nalog zapustiti dosedanje svoje bivališče ter podati se čez meje. Trdilo se je od neke strani, da so to sami postopači, ki se izganjajo. Ta trditev zdi se sama ob sebi neverjetna. Ko bi temu tako bilo, potem bi uboga Prusija res bila preplavljena od malopridnih ljudij in čuditi bi se bilo le, da jim ni uže davno zabranila uhoda čez mejo, oziroma iztirala jih. A dobro poučeni viri naravnost oporekajo, da bi bila ta trditev istinita in pripovedujejo temveč, da se izganjajo tudi veleposestniki in ljudje, ki so na bojnih poljih često za Prusijo prelivali kri in ki so se še le zdaj spoznali za tujce.
Pri izvrševanji izganjanja ne jemlje so nika-kih ozirov. Kedor je dobil usodepolni nalog, ta mora iti, ne gledč na stan, spol, starost. Osemdesetletni starčki, ki so večino svojega življenja preživeli v Prusiji, morajo iti iskat si hladnega groba čez mejo. Matere z dojenci na prsih podati se morajo na dolgo, trudapolno pot. Tu se morajo ločiti otroci od starišev, tam žena od moža in nasprotno. Posestniki prisiljeni so vse svoje imetje izročiti za malo, z vrednostjo v nikaki meri stoječo odškodnino ter podati se čez mejo, kjer jih čaka le siromaštvo in beda. Sic6 pretresujoči prizori se gode pri slovesih; solzč se pretakajo, rokč se vij6 v obupu, ko se poslavlja znanec od
mislila, da bi bilo dobro, če bi pobožno romala na pokopališče v Frčmicourt; ker tamkaj so ga pokopali, ne-li?" — „Da.“ — „Na katerem mestu?"
— „V kotu, za staro lipo.“ «0, zdaj si lehko mesto mislim." — „Sicer je kamen na grobu. Pa Lucila, ali se ne bojite, da vas spoznajo v Frč-micourtu? In če se to zgodi, kaj poreko ljudje o tem? So hudobni ljudje, Lucila." »Umirite se, Pierre. Jaz pridem po noči v Frčmicourt; ob uri, ko vse spi, hočem stopiti na pokopališče ter s svojim otrokom poklekniti na grob njegovega očeta, in tudi na grobu svoje matere hočem moliti." — „ Le zato ste torej prišli? Mislil sem si • • •“ — n Kaj ste mislili, Pierre?" — „Da bi kaj zahtevali, Lucila; če ne za-se, pa vsaj za tega ubogega, nedolžnega otroka."
— „Rekla sem vam uže, Pierre", odgovori kratko, »jaz nečem ničesar in ne bodem svojega očeta nikdar ničesar prosila." — »V tem nemate prav, Lucila, in, da vas ne poznani tako dobro, imel bi vas ... /a slabo mater!" — »Bog vidi moje srce."
Stari mož je spoznal, da bi se zaman trudil, pregovoriti jo.
„Kako dolge ostanete v Saint-Irunu?" po-
znanca, sorodnik od sorodnika. Vse zaman! Treba se ločiti! Nobenega razločka ni, iti mora bogatin, kot revež, star, kot mlad, nobenega razločka — in vender! Trdi se, da so protestantje izvzeti, da se oni ne izganjajo, da ta naredba zadeva samo katolike in jude. Ravno to je, kar postavlja celo to zadevo v tako čudno luč, to je, kar rahločutno človeško srce še globokeje žali. Tako razločevanje med veroizpovedanji v devetnajstem stoletji! Ne, to ne more biti, to je nemogoče!
A zapustimo to čisto človečansko stališče in mislimo nekoliko o	posledicah,	ki bi	jih to	izganjanje	inozemcev	iz Prusije	lahko	imelo.	Uže
zgoraj omenili smo, da mednarodno pravo dovoljuje represalije, da se sila lahko vrača s silo. Kake nasledke bi to imelo, ako bi Rusija in Avstrija pričeli vračati z jednako mero, ako bi vsem pruskim podanikom, ki so se naselili v njijnih mejah, ukazali, vrniti se v svojo prvotno domovino? In se da li tudi kaj druzega pričakovati? Da, od Rusije se uže trdi, da je pričela svoje delo in da postopa ravno tako brezozirno, kakor Prusija. Ali naj se postavi tudi Avstrija na tisto stališče? Ako bi se to zgodilo, potem pač ne vemo, kedo bode huje prizadet, ali avstrijski, ali pruski podaniki. Kolikor je sedaj znano, ne prebiva v Avstriji nič manj nego 87000 nemških državljanov, med njimi okolo 40 000 pruskih podložnikov. Samo na Dunaji živi 12 000 Prusov, ravno toliko v Šleziji, 7000 na Češkem; drugi razkropljeni so po druzih avstrijskih kronovinah. Naj se li vsi ti sedaj od nas izženo, in sicer iz tega je-diuega	uzroka, ker	so Prusi ?	Naše	mehko	srce
protivi	se temu in	vender bilo	bi to	v mednarod-
nem pravu po polnem utemeljeno, da, bilo bi cel<5 mogoče, da bi naša država to storiti morala, da se drugače ne sklepa na njeno slabost, in sicer
vpraša jo. — »Sedaj, ko sem vas videla, dobri mi Pierre, nemam tu več nobenega opravka. In prihodnjo noč otidem." — „Lucila, ostanite le še dan dalje, prosim vas!" — „Čemu li, Pierre?"
—	»Vidite, to je tako-le neka moja ideja. Rad bi vas jutre zopet videl." — „Nu prav. Vam na ljubo, hočem še jutre tu ostati."
Rouvenat vstane, ljubeznjivo Lucilo objame, poljubi malega Leona ter odhajajoč reče: „Da se vidimo jutre!"
Bila je uže noč, ko se vrne na pristavo seuil-lonsko. Ne da bi se zmenil kaj za deklo, ki ga je vabila k večerji, napoti se po stopnjicah naravnost v sobo gospodarjevo.
„Kje si li bil danes?" povpraša ga le-ta. „Odšel si, ne da bi bil rekel komu besede." — „Bil sem v Saint-Irunu." — „Po opravkih?" — „Šel sem obiskat tvojo hčer," odgovori osorno. — ^Lucilo!" zakriči posestnik stresši se. — „D&, Lucilo, katera trpi, katera je nesrečna, katera v btidi živi in katera je primorana, da si prisluži vsakdanjega kruha, po gozdih skorijo z dreves lupiti (loščiti)." Obraz posestnikov tožniše postane.
to tim bolj, ker baje tudi naši potni listi v Prusiji nimajo nobene veljave več.
Mi tega ne želimo, mi izražamo temveč nado, da se bode ta zadeva rešila povoljno diplomatičnim potom. Vsakako pa bi bilo dobro, da se to zgodi v kratkem, da se prej ko mogoče stori konec dogodkom, ki nikakor ne spadajo prav v sedanji vek in na koje bi naši potomci morda s pomilovanjem nazaj zrli.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državno gospodarstvo v Bosni in Ercegovini obrača se vedno na bolje. Po državnem proračunu za 1. 1886., kateri je uže sestavljen ter se predloži delegacijam, je razvideti, da bodo dohodki presegali stroške. Zdaj bodo pač oni možje, kateri so obetali Avstriji ob okupaciji obilih žrtev, sprevideli, da te dve deželi nista tako slabi, in ko se dvignejo še drugi v teh deželah ležeči zakladi, bodo finance gotovo zeld ugodne.
O	odstopu sarajevskega grško-pravoslavnega nadškofa se poroča, da je ta pisanje ekumeničnega patrijarha, kateri ga pozivlje, naj ostane še v službi, pokazal guvernerju baronu Appelu ter na njega podlagi hotel umakniti ostavko. General Appel pa mu je baje odgovoril, da on zdaj ne more več odločevati o prošnji za odpust in da zdaj treba počakati višjo odločbo.
Tuje dežele.
Ruski car baje namerava drugo leto podati se v Merv, da si tam da položiti krono carja Srednje Azije. To bi se bilo zgodilo baje uže letos, a zaradi pomanjkanja potrebne zveze, zaradi pomanjkanja železnic moralo se je odložiti to potovanje do časa, da se dogradijo potrebne železnice do tja, kar se bode zgodilo do prihodnjega leta.
Na Parnellovo izjavo v Dublinu, da bode irska stranka v prihodnjem zasedanji zahtevala legisla-tivno nezavisnost irske od Angleške, odgovarjajo skoro vsi nemški listi ter pravijo, da se to pač ne bode zgodilo. „Times“ pišejo o tej zadevi : ,,Angleški narod se mora po polnem spremeniti, predno bi bilo pri volji, gledati Irsko ne-zavisno od Angleške.41 „Daily News“ pa pišejo: „Angleški državljani so se odločili, da, v tem ko se izkaže Irski pravica, se jej ne sme dovoliti, da bi izsilila koncesije s pretenjem.14
Dopisi.
Gorenji Logatec, duč 30. avgusta. (Izv. dopis.) Strašna nevihta in vihra pridrvila se je včeraj okolo polu šestih zjutraj nad našo dolino. Nastal je grozen naliv, kakor kadar se vtrgajo oblaki, potem pa je še do popoludne v jedno mer hudo deževalo. Vsled tega izstopila je Logačica iz struge ter razlila se čez bregove in je poplavila pri Go-
„Jacques,“ nadaljuje stari, „da jo ti obiščeš, prišla bi vender domov, tako si mislim jaz. Jacques, ali ne bi šel k njej?" — »Ne,“ odgovori zamolklo. — „Tedaj te čisto nič ne gane nje nesreča? Če ti pravim, da v največji bedi živi, da trpi glada; ali ti srce ne joče? In, če bi še sama bila; pa ona ima otroka, sina, dečka, lepega kakor dan!“ Posestnik vzdigne nagloma glavo, njegove oči se bliskajo in roke se krčijo sedečemu v naslonjači.
„Vidim,“ pravi Rouvenat, „ura še ni prišla. Pa pomisli, kar ti zdaj porečem, Jacques. Pride dan, in morda kmalu, ko bodeš svojo hčer klečeč in jokajoč prosil, da prevzame svoje mesto zopet v tvoji hiši 1“
Mellier ostane pri svojem tožnem molku. „Kako!“ nadaljuje Rouvenat jezno. „Lucila Mellier, hči mojemu gospodarju, naj je obsojena v to, da dninari, da le ne umrje od gladu, dočim tu gospoduje bujnost, bogastvo! Ne, ne, to ni mogoče!" — „Jaz sem pripravljen izplačati jej doto njene matere1', reče posestnik mrzlo. — »Kar bi ji pred vsem moral dati, Jacques, to je tvoje srce! Dota njene matere je le denar! In tega
renjem Logatci, pri Gorenji Vasi, pri Brodu in Martinhribu polja in travnike daleč na okolo. Ob jednem prodrla je v teh vaseh pa tudi v hiše in v gospodarska poslopja.
V Gorenjem Logatci bila so pritlična stanovanja vsa pod vodo, tako da so morali prebivalci rešiti se v zgornja stanišča. Naj večjo težavo napravljalo je izganjanje živine iz hlevov, v katerih je voda tako visoko stala, da je živina uže skoro plavala. Toplo zahvalo in zasluženo priznanje izraziti nam je pri tem naši žandarmeriji, kakor tudi nekaterim tukajšnjim prebivalcem, ki so res z veliko požrtvovalnostjo delovali. Morali so po večkrat v vodo, katera jim je po nekaterih mestih segala do prsij, da so rešili živino iz preplavljenih hlevov. Sem in tjh bilo se jim je boriti za lastno življenje, ker je bilo po nekaterih krajih zelo težko priti iz mogočno drvečih se valov. Iz neke pritlične hiše v Gorenjem Logatci rešila je žandarmerija tudi otroke iz vode ter prinesla jih na suho.
Tudi državna cesta, ki drži skozi Gorenji Logatec, bila je pod vodo in je voda prodrla tudi v hiše, ki ob cesti nekoliko višje stoje. Ravno tako stal je pod vodo park notri do grajskih vrat.
Glavni uzrok, da je tukaj povodenj dosegla take dimenzije, pripisovati je pač temu, da so pri eraričnem mostu, ki drži čez Logačico, oboki tako majhni, da se voda ne more odtekati in da most, kadar je povodenj, kakor jez vodi brani odtok. Nesreča bila bi še večja, ako bi se ne bili hlodi, katere je voda vzela pri višje ležeči žagi in kateri so se vjeli pri mostu, potegnili naglo venkaj. Želeti bi bilo v interesu javne varnosti, da se ta most v kratkem tako prezida, da se voda pod njim laglje odteka in se na ta način jednaka po-plavljenja vsaj deloma preprečijo.
Ravno taka godila se je prebivalcem v Brodu in Martinhribu. Tudi tam morali so z jednakim trudom živino spravljati iz preplavljenih hlevov, kakor v Gorenjem Logalci. Tukaj morali so pa tudi po ljudi nekaterih hiš s plavom iti, ker je bila voda uže tako globoka, da ni bilo več mogoče prebresti jo.
Danes je voda sicer še precej visoka, vender se ni bati nobene nevarnosti več. Po travnikih in poljih napravila je povodenj dokaj škode.
Vihar, ki je spremljal grozni naliv, povzročil je pa tudi še drugo škodo. Podiral je dimnike in razkrival strehe. Grajski kozolec je deloma prevrnilo in v Hotedršici in v Novem Svetu vzelo je strehe štirinajstim kozolcem. Razen tega treščilo je v Martinhribu v nek kozolec in le požrtvovalnemu delovanju spodnjelogaške požarne brambe zahvaliti se je, da se ogenj ni razširil in da je upepelil le omenjeno poslopje.
Iz Vipavske doline, dnč 29. avgusta. (Izv. dopis.) Dan, kakeršnega smo danes preživeli, bil je grozen, bil je za ljudstvo vipavsko za veliko, veliko let usodepolen. Ni ga niti najstarejšega
bi zaničujoč ne hotela sprejeti. Ona nič ne zahteva od tebe! Čuješ, Jacques? Nič, prav nič! O, ona ti je v trmi le še prepodobna! Da, v trmi in v tvoji stanovitnosti, v tvoji pogubni prevzetnosti. Kakor ti, tudi ona je neupogljiva, celo proti sebi l44
— »Potem naj dela, kar jej drago."
Na te trde besede je sledil majhen odmor. A kmalu povzame zopet Rouvenat britkim glasom: „Poglej, Jacque8. Poslušaj me. Hočeš li? Uže od svojega dvanajstega leta služim na pristavi. Štirideset let je, kar sem služil tvojemu očetu, pozneje tebi. Od tukaj so me pošiljali v šolo, oblačili so me, redili. To mi je zadostovalo; nisem potreboval drugih reči, nikoli nisem česa druzega tirjal. In vender, Jacques, ali misliš, da ne bi lehko česa zahteval?" — nGotovo, gotovo, ljubi moj Pierre! Vrhu vsega druzega lehko zahtevaš brezmejno mojo hvaležnost. A prosim, izrazi se določnejeI"
— „Rad bi poračunal s taboj." — „0! Saj me vender nečeš ostaviti, ka-fi ?“ — „Tebe ostaviti, Jacques? Tega pač ne. K večemu, če bi me zapodil ; upam pa, da umrem na seuillonski pristavi, kakor sta mi tu umrla oče in mati." — -Mislil
starčeka, koji bi se zamogel take nezgode vsaj primeroma spominati, kakeršna nas je danes obiskala. Ako jo jaz s temi vrsticam nekoliko osli-katn, povem za danes samo to, kar sem deloma sam videl ali pa iz verodostojnega vira poizvedel.
Uže nekoliko; dnij sim imamo tako čudno, soparno in deževno vreme, da je Vipavska vsa predrugačena, kakor je nje navadna podoba.
Danes zjutraj, t. j. v soboto 29. t. m., na vse zgodaj uže deževalo je silno. Toda okoli 8. ure prevedri se nekoliko. Kar nam se preko jugo-za-hoda privali čuden debel, jaz bi rekel, nekako zelenkasto-siv oblak, ki je pretil vso dolino v svoja temna krila zakriti. Ko bi trenil, veter potegni* in iz oblaka udere dež, udere voda od oblaka, ka* kor bi Bog vse zatvornice odprl bil. Hipoma je vse pod vodo. Razni studenci, potoki in drugi vodotoki in hudourniki privrč v glavno vipavsko vodo, v Močilnik, in vtem trenutki komaj na četrt ure bila je vsa vipavska nižava preplavljena čez in čez.
Ljudje, delajoči na polji, morali so vse, vse pustiti, samo sebe in živinče so hitro hiteli rešiti. Toda, tako naglo je vse se zgodilo, da jih je dosti voda tako hitro prehitela, da so se komaj do bližnjih hiš v ravnini zamogli rešiti, ali pa, da so sredi polja .na kaki višini v uajvečjem strahu morali več ur prestati, da je tok vode v toliko vpadel, da so jo mogli prebresti in tako golo življenje pred očividno smrtjo rešiti.
Ti in drugi pak so tudi videli, koliko škode je voda učinila. Hišne oprave, deli hišini, mrtve živali, nekateri trdijo, celo mrtve otročiče, videli so, da jih je voda nesla. Ostanki po polji, ki smo jih pozneje videli, spričujejo žalostno, da so ljudje le preistinito resnico govorili. Pravi se, da je v zgornjem delu doline več hiš in mlinov odnesla, in žali Bog, da je morda kak otrok ali odrasel pri tej nezgodi življenje izgubil.
Nesreča, ki jo je Močilnik storil, je nepopis-ljiva; videti se jo mora, potem se jo deloma za-popade.
V najlepšem stanu stalo jo prejšnji dan Vse polje, vsi travniki. Na tisoče centov najlepše otave sušilo se je na polji ali pa je bila zrela za košnjo; vse je danes uničeno ali pa pokončano. Koliko poljskih pridelkov čakalo je pridnega Vipavca, da jih bode v kratkem pod varno streho spravil, danes je vse odnešeno in po polnem pokončano.
Skoda je neizmerna, ne da se sedaj precenili-Znaša gotovo nad sto tisoč gld.
Toda komaj je Močilnik svojo jezo ohladil iu v svoje struge vpadel, pride za Vipavo, za trg sam, vselej druga nezgoda. Vode, ki tik trga izvirajo in ki svoje vrelce pod Nanosom imajo, im-rastle so tako močno, da je ves trg pod vodo, na nekaterih mestih I meter in čez na visoko.
Koliko nesreče se je še drugje v Vipavski dolini zgodilo, o temu manjkajo do sedaj prava poročila. Toda žalibog, povsod bode gotovo velika in nepopisna.
sem si uže, da nameravaš Tedaj ti ne zahtevaš
druzega, kakor to, kar ti dolgujem? To je tvoja pravica. Naredi si sam račun." — „Če vsako lelo pet sto frankov računam od štiridesetih let, potem bo to zneslo ravno 20000 frankov." — „Ti slabo računaš, ljubi Pierre. Ti pozabljaš interesov nabranega tega kapitala." — „I*o tem takem bi zneslo". . . . „Najmanj trikrat po 20 000 frankov." Rouvenat od veselja poskoči. — „ Hočeš li morda svoj denar kam drugam naložiti ?“ povpraša Mellier-»Tega ne," odgovori starec v zadregi. »Praviš, j jaz bi rad enkrat lepo svoto imel v svojih rokah-Morda bi utegnil z njo spekulovati, ali tako. . •“
Posestnik ugane, kaj je hotel ter neboleč #11 to globoko gane.
»Tu —! Evo ključ od denarnice. Vzemi ,£,) likor hočeš."
Rouvenat odpre denarnico, v k°t0», •	'	'
i	.	j	.1	raz“Cm vrcd-
poleg gotovega denara nakupičem
nostni papirji. V»n,o d,.naj«
VBAk stebriček po tisoč fi-Aok°v ,(fl ^ ,avi jue.l Mellierom na mizo.
Danes je vreme ves dan še zelo otožno. Na nekaterih mestih je tudi toča škodo naredila. I
Iz Planine, 31. avgusta. (Izv. dopis.) Skoro bi bili mislili, da bode sodni dan, ko se je pre tečeno sobolo zjutraj okolo osme ure med silnim pišem, zemljo pretresajočim grmenjem in strašnim nalivom nebo tako stemnilo, da so ljudje, bolj na tančna dela opravljajoč, luči prižigali. Med to nevihto, katera je še le proti večeru pojenjala, treščilo je tudi v zvonik sv. Luke v Grčarevci ter on-dotnega Cerkvenika, kateri se je baš pod zvonikom mudil, s tako silo vrglo ob cerkvena vrata, bo se odprla, a on je na mestu omamljen ob-težul. Po gozdu je vihar tudi obilo škode napravil, ker drevje — up našega kmeta — leži vse na-vskriž in čaka ljudi, da je bodo pospravili. Tam od Strmce sim se je privlekel zelen oblak, kateri gotovo nič dobrega ne pomeni. — Da je pri takem deževji naša Unca jako hitro svojo strugo prestopila ter obilo škode provzročila, umč se samo ob sebi. Ljudje so se sicer hitro podvizali, da bi rešili uže pokošeno otavo, a vender jo je veliko šlo tja proti Lazam in Jakovici v grmovje in podzemeljske špilje. če v kratkem jako radodarni Pluvius s svojim mokrim darom ne odjenja, pri čakovati imamo še kaj hujšega. Vederemo!
Od Adrye, 31. avgusta. (Izv. dop.) Najzna-menitejši dogodek, ki vse zvesto avstrijsko prebivalstvo Trsta in njegove okolice v srce zanima, je °bisk in prebivanje med nami presv. nadvojvodinje Štefanije. Pretečeni četrtek bila je v Trstu; pripeljala se je po morji ter iz ladije stopila na P°molu sv. Karla, kjer so jo pričakovali namestnik, Bron de Pretiš, baron Kober, baron Wipplingper, 'avnatelj redarjev in drugi dostojanstveniki, med katerimi tudi naš župan Bazzoni, kateremu je gotovo sen zabranil iti jo pričakovat na postajo M ir a m ar e na večer, ko je sem prišla!
Čudno je res vedenje tega župana, ki bi moral vender gluh biti proti javkanju in skominam tukajšnjih laških nemirnežev ter postopati z vsemi nepristransko. Na večer 18. t. m., ko je društvo »Avstrija" izraževalo svoje in vsega prebivalstva patrijotifine čute in vdanost v vladajočo hišo, ko se niso drugi dostojanstveniki ustrašili hudournega vremena ter navzlic temu prišli k slavnostni ve-se *ci po onem društvu prirejeni — manjkal je
so vsi pri-
Podesti, glavar mesta: otroci bili ujoči, očeta pa zraven ni bilo!
Burni ,,živio“- in ,,evviva“-klici zadoneli so ®ed navdušenim ljudstvom, ko je visoka gospa * opila na suho, krasna in mila, smehljajoča se 'n Ozdravljajoča navdušeni množici. Ko je spre-je a krasen šopek cvetic podarjenih Jej po gospicah Sartorio in Verona, stopila je v VOrno kočijo, ki Jo je tamkej čakala ter se na ^Prehod peljala v divni drevored sv. Andreja poleg morja.
, Pred Njo peljal se je župan in za Njo drugi °stojanstveniki, ki so k sprejetju prišli, nazadnje
»Misliš li, da je to preveč?" povpraša ga boječe. — ^jje, saj dolgujem mnogo več!“
Iz pogleda starčkovega se zablisne tiho ve-8elje. Zuprši zopet denarnico, izroči ključ svojemu gospodarju. Ta ga dalje ni povpraševal. Rouvenat vzame svoj zaklad ter ga skrije pod vzglavje, kjer Je to noč prav slabo spal. Zmerom se mu je zdelo, kleta'!”81011^6 ul)°ge Lucile: „Jaz sem pro-
Btebs;:,irrs rz::	fie>	vtakne
Saint-Irun.	r	Ke	naPoti	v
Lucila ga je pričakovala. Mali t W	•	*•	011 Sa spozna
^r mu stegne ročici naproti.
„0 ti ljubi otrok!1' deje Rouvonat gUUe„ ter ga vzdigne in poljubi. „Vso noč sem na-te mislil, tu sem ti prinesel tudi malo darilo!"
Imejoč otroka v naročji, prične svoje žepe Prazniti. Zlato na zlato meče mladi materi v na-ročje.
»Pierre, vi ste me izdali!" zavpije le-ta. »Vzemite zopet denar, jaz o tem, ničesar nečem! Ničesar nečem od svojega očeta!" — „Ta denar
dolga vrsta ekvipaž raznih tržaških rodovin tako, da se je, sicer mirni in zapuščeni drevored, v hipu spremenil v najbolj obiskovan „corso“. Mladeniči, imenitnejših tržaških rodovin sinovi, šli so vsporedno z kočijo, v kojej se je presv. uadvoj-vodinja peljala ter spremljali jo z burnimi klici; Ona pa vedno odzdravljala pozdravljajočemu Jo občinstvu.
Ko je nazaj v parnik stopila, ki Jo je odpeljal v Miramare, ni hotelo biti „živio“-klicev ni konca ni kraja. Sploh bilo je za bodočo svojo cesarico ljudstva navdušenje tako, kakeršno malo-kje. In potem ti pritlikavci s svojimi marnjami, bombami in krivimi apostelji! Laški črevelj bi jih ne hotel, in vender tu nam ukazovati hočejo ter nas slepiti.
Tudi zastava jim je sredstvo! Ti nedolžna zastavica; kako plaho si plapolala na mestni hiši v dan cesarjevega rojstva, kakor bi te bilo sram imeti pod seboj, v kolibi, tako gardo nerešenih. Magistrat namreč ima dve zastavi za razobesiti nad hišo, kjer je vstanovljen, eno manjšo, eno. večjo. Prva rabi mu za manjše praznike, druga pa za večje, patrijotičue (v njih zmislu!). Cesarja rojstni dau magistratovci tudi štejejo k par vi dics fcsti, kar se je pokazalo na oni dan, ko so na mestu večje, kakor se je spodobilo, razobesili ono malo
Morda, kakor pravi „Soldo", so iz tega izuzeti mestni župau in magistratni uradniki, vender pa bi se moralo bolje gledati, da se take netaktnosti ne ponavljajo, koje v sedaujem času mnogi prištevajo radovoljuim ter kakor — navlašč. Mi bi morda bili zadnjega mnenja.
Pogreb v Lloydovi ladjetesalnici ponesrečenih bil je v petek ob 3. uri popoludue (in ne ob 5.) in zelo sijajen. Osem mrtvaških kočij šlo je ena za drugo iz mestne bolnice, pet črnih, dve modri in ena zelena, pred vsako duhoven in v vsaki jeden mrtvec. Spremljala je sprevod veteranska godba, razna delavska slovenska in laška društva, Lloydovi delavci, ki so bili na straneh mrtvaških voz ter za njimi: namestnikov tajnik, župau, baron Morpurgo, kavalir Petke, mnogo Lloydovih kapitanov, c. kr. častnikov itd. Domski pevci peli so „Miserere“ in druge tožne pesni.
Ko so prišli na pokopališče opravile so se zadnje mrtvaške molitve in potem, za to v srce presunljivo, katoliško ceremonjo, prisilil se je govoriti oni znani nevernež, prostomišljak in renegat vere in naroda — E. Raškovič. To ti je bilo sedlo na kozi! „Alabarda“ pravi, da je vsem izvabil solze iz očij?! On gotovo ne; pač pa tožno ihtenje zapuščenih vdov in otrok ranjcih, ki so v nesvesti padali na grob svojih nenadomestljivih očetov.
Za zapuščene nabralo se je uže mnogo. Sam baron Morpurgo podaril je 500 gld., g. Mauser 400 gld. in drugi darovi dosegli ao blizu 1000 gld. Ali vender očetov ni več!
Ostalih pet ponesrečenih, dva sta zelo oparjena, treh zdravje je uže boljše.	—k.
je moji" odgovori Rouvenat ponosno. „S svojim trudom sem si ga pridobil, iu mislim, da imam pravico da ga darujem vašemu otroku?"
Lucila udari v jok. Mali Leon se iztrga Rouve-nalu ter zdrči k svoji materi.
„Mama!“ prijetno po otroško zabeblja. „Zdaj pa uže zopet jokaš, kakor včeraj, kakor danes po noči! Ali boš sedaj zmerom jokala?"
Lucila stisne ginena svojega otroka na svoje srce. Po tem poda Rouvenatu roko.
„Pierre, edini mi prijatelj!" deje. „Mali tu-kaj-le bode nekdaj vedel, kaj ste storili zanj. On se vam bo onda tudi zahvalil. Da, Pierre, jaz sprejmem vaše darilo — za njega! Bog vam stotero plati!" — „In vi hočete zopet v gore, Lucila?" — „Da.“ — »Tako daleč!" — npa tam kraljuje mir, Pierre." — ^Obljubite mi le eno!"
„ Pišite mi časih par vrstic." — »Rada to storim." — „In če kaj potrebujete —— nHo-čem sprositi od vas."
Stari je prosteje dihal. Uže pozno povrne se na pristavo seuillonsko.
(Dalje prihodnjič.)
Domače stvari.
— (Efektuo loterijo) dovolilo je finančno mini8terstvo sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve požarni brambi v Spodnjem Logatci v korist družbine blagajnice.
— (Nagrada.) C. kr. deželna vlada je učencu III. realke, Karolu Klemenčiču, priznala nagrado za rešitev življenja v znesku 26 gld. 25 kr., ker je rešil 8letnega dečka Janeza Krakarja pred utopom t Ljubljanici.
(Popravek.) V včerajšnjem listu smo poročali, da dobi Rudolfovo garnizijo — tako čuli smo privatno v vojaških krogih — a to ni istina. Ru-dolfovo ne dobi garnizije, kajti prošnji so zbog pomanjkanja vojakov ni moglo ustreči. Višji vojaški krogi so sicer poudarjali, da bi bila novomeška zemlja prav pripravna za vojaške vaje — vender važni uzroki so bili proti dovolitvi. Morda pa se s časom vender ugodi tej želji Dolenjcev. — Podpis včerajšnjemu drugemu članku „ Vinarska in sadjarska šola na Slapu" je črka 1, ne c. Naj se torej to oboje izvoli v tem zmislu popraviti.
— (Umrl) je danes zjutraj ob 7. uri hišnik in posestnik g. Josip Matevži, lastnik gostilne „Nr. I.“ na Križovniškem trgu, v G5. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri popoludnč ob 6. uri.
— (Telefon v Ljubljani.) Nekateri trgovci v Ljubljani so se zjedinili, da bi upeljali tu telefon. Dotičniki so se na vse strani informirali, in zvedeli so, da se ta naprava lahko upelje, če so oglasi 20 do 25 udeležuikov. Napeljava v hišo stala bi kakih 100 do 120 gld.; takozvana letna naročnina bila bi zelo nizka, znašala bi okolo 20 gld. <3e so ta namera uresniči, pridobila bi Ljubljana mnogo; sčasoma bi se razširila ta naprava, ker bi bila mnogo ceneja, kakor pa navadno občevanjo z vožnjo, po postreščekih itd. Omislila si bodo telefon kavarna, gostilna, tovarna in gotovo tudi nekateri uradi
(Nezgoda na železnici.) V noči od 29ga na 30. avgusta udrla se je vsled deževja zemlja v Boli Peči, med Radečami in Trbižem ter zasula železniški tir državne Rudolfove železnice. S Trbiža v Ljubljano vozeči lokomotiv (osebni vlak) zadel je na ta nasip ter skočil iz tira. Vozovi se niso poškodovali; tudi nobene osebe ni zadela nesreča. Promet se je moral za nekaj časa pretrgati,
(Berače in vlačug ar j e) lovila je v ponedeljek zjutraj tukajšnja policija v svojem okrožji in zajela jih je 60 ter jih zaprla. Večino izmed njih izročila je c kr. mest. del. sodniji v kaznovanje. Tudi žandarinerija v okolici jih jo iskala ter jih več zaprla.
(Iz Višnjo Gore) se nam poroča, da je minolo soboto tudi tam grozno razsajal vihar ter mnogo provzročil škode: Podrtih je več polnih kozolcev; križ na stolpu mestne cerkvo je upognjon navzdol. Vihar polomil jo mnogo sadnega drovja; posestniku A. R. izruval je dve debeli jagnjedi.
— (Trtna uš na Dolenjskom.) V krškem okraji, in to prav blizu Trške Goro, kjer se prideluje izvrstna kapljica, prikazala se je baje trtna uš.
— (Is Gorenjih Vrem) so nam poroča: V dan 30. avgusta t. 1. bili so v gorenjevremski občini jednoglasno častnimi občani izvoljeni zaradi obče marljivega pogozdovanja našega ,.Krasa" sledeči gospodje: Čast gosp. Goli, c. kr. gozdni inšpektor v Ljubljani; gosp Pran Pad er, c kr. gozdni vrtar v Postojini, in obče znani pogozdovalec gosp. Franjo Novak, posestnik v Britofu.
— (Iz Colovca) so z dno 30. m. m. poroča: Nadvojvoda Karol Ludovik obiskal je danes živinsko razstavo; v razstavi sprejel ga je poljedelski minister Falkenliayn, deželni predsednik baron Schmidt-Zabiemv in eksekutivni odbor deželne ravstave. Navzlic obilnemu deževanju ostal jo nadvojvoda na razstavišči poldrugo uro; pri mnogih razstavljalcih povpraševal jo po raz-raorah njihovo domovine. Nadvojvoda izrekel jo večkrat predsedniku razstavo dr. vit. Edolmannu svojo posebno zadovoljnost ob lopi živini. Ob 11. uri po noči odpotoval je nadvojvoda.
— (Promeščenjo.) Nadsodnije predsednik v Zadru, dr. Josip Dofacis, premeščen je v jednako službo v Trst.
— („Kres.“) Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof v Celovci. Obseg 9. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Prevarjena. Mirko. — Zakaj Mirko poje? Mirko. — Stari Džuldaš in njega sin Mamet. Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje) — Trioleti. J. Kostanjevec. — Narodno pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — Bakterije in njih znamenitost v našem gospodarstvu. Spisal H. Schreiner. — Stanko Vraz, slovenski rodoljub. Andrej Fekonja. — Kdaj je Središče dobilo pravice cesarskih trgov? M. Slekovec. — Glagolski ulomfiek. M. Valjavec. — Watschger. Dav. Trstenjak. — Poročilo o hrvatski književnosti, Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti. Izhaja v mosečnih zvezkih na 3 do 4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na polu leta in se tudi lehko po snopičih h 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se še dobi, in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel.
Št. IX. prinaša te spise:
1.) A. Funtek: Gozdno svetišče. Pesem. — 2.) J.Cimperman: Osčhlo cvetje. Soneti.. — 3.) Dr.Fr.Detela: V61iki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 4.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 5.) J. Stare: Pisma iz Zagreba. XI. — 6.) F. G. P.: Božica. Pesem. — 7.) Dr. J. Vošnjak: Odlomki iz človeške tragikomedije. 1. Pepita. — 8.) Ivan Vrhovec: Slavni Slovenci II. Peter Pavel Glavar. (Dalje.) — 9.) J. Stritar: Pogovori. VII. —10.) A.Fekonja: Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati. — 11.) Janko Kersnik: Agitator. Boman. (Dalje.) — 12.) J. Suni an: Odgovorna Strekeljevo kritiko moje slovnice. — 13.) Slovenski glasnik: Fr. vitez Miklošič.— Nove knjige slovenske. — Die Karntner Slovenen. Preširen v Busih. — Kratke opazke. — 14.) J. Kalan: Šah. — ,,Ljubljanski Zvon“ izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 tiskovna pole velike osmerke obsežnih, ter stoji pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
■m««
 B
«... V i „
Vabilo na naročbo.
Z septembrom pričela se je nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, tla se pošiljanje lista ne pretrga. A aj bolj e se to u&ini po poštni nakaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti le nasloii, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po posti:
za celo leto .  ...................gld.	10*—
„	pol leta  ........................ S'—
„	četrt leta . .	 2-50
„	en mesec.......................... —'85
Za Ljubljano:
za celo leto...................- gld. 6-—
,, pol leta........................ti	3'—
, četrt leta........................n	1’50
„	mesec .  ........................ —‘BO
za donašanje v liišo vsak mesec 9 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Stalilava, 1. septembra. Cesar udeležil se je včeraj tu v okolici zopet manevrov ter večkrat izrazil svoje zadovoljstvo. Okolo polu 2. ure vrnil se je v Plzno. Nadvojvode Albrecht, Viljem, Rainert šef generalnega štaba, minister Welsersbeitnb podali so se v grad. Veliko priznanje izreklo se je brambovskim pešcem.
Plzno, 1. septembra. Cesar odpotoval jo ob 6V2. uri; spremljal ga je bolgarski knez. Pred hotelom bil je namestnik, župan, mestni sv6t, garnizijski poveljnik in častna kompanija z godbo. Župan zahvalil se je za podeljen mu Fran Josipov red ter za to, da se je ta kraj izvolil za manevre. Cesar zahvalil se je še jedenpot za prijazni sprejem ter se odpeljal med „slava“-klici.
Kijev, 1. septembra. Car in carevna vrnila sta se zvečer v Petrograd.
Plzno, 31. avgusta. Po manevrih je obiskal cesar muzej; vsprejel ga je tu nameBtnik in ku-ratorij. Dvornega obeda udeležil se je knez Bolgarski, Kalnoky, Bylandt, namestnik, državni nadpravdnik in več drugih dostojanstvenikov.
Pariz, 31. avgusta. V Toulonu umrlo je v 24 urah 20 oseb na koleri. Koiera vsled ugodnega vremena pojema.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 1. septembra.
/M
Jednotni drž. dolg v bankovcih....................... 82 95
>	>	»	» srebru.........................83'40
Zlata renta.............................................109	05
5% avstr, renta.........................................100
Delnice n&rodne banke..................................869’
Kreditne delnice....................................... 288	50
London 10 lir sterling................................. 124	40
20 frankovec............................................. S)	•,
Cekini c. kr............................................   f*	89
100 drž. mark........................................... 01	‘05
Tiyci.
Dn6 30. avgusta.
Pri Maliči: Kunze, kandidat, iz Berolina. — Zehler, po-tovalec, in Mandl, hči uradnika, z Dunaja. — Jasbitz iz Trsta. — Lukerschitsch, komisar, iz Maribora.
Pri Slonu: Placzek, c. kr. polkovnik, s soprogo, iz Klausen-burga. — Stempf iz Prage. — Kuralt, tajnik, iz Zagreba. — pl. Constantino, zasebnica, z rodbino, iz Trsta.
— Nemvvitter, inžen. soproga, z Beke. — Jellenz, s hčerjo, iz Karlovca.
Pri Južnem kolodvoru: Budnik, zasebnica, z rodbino, z Dunaja. — Finger in Bamor, lesotržec, iz Trsta. — Czo-vich, učiteljica, z Beke. — Kristan, gozdar, iz Vrbovca.
— Waitz, zasebnica, iz Badgone. — Sleušek s soprogo iz Ljubljane.
Pri Avstr, carji: Mazzoldi in Pillepich, posestnici, iz Ti sta. Tabay, dijak, iz Gorice. — Pavletič, duhovnik, iz Vojske. — Weinberger in Bren iz Zagorja.
Umrli so:
Kra-
Dn6 30. avgusta. Marija Černe, hišnica, 57 kovske ulice št. 6, srčna hiba.
V civilni h61nici:
D n 6 29. avgusta. Marija Nagode, delavka, 36 I., tuberkuloza.
Dnč 30. avgusta. Jakob Lončar, gostač, 31 let, plučna tuberkuloza.
	Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobn	Mo-krina v mm
	bD > ei rH co	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731■12 734-62 735 28	162 1 14-4 1 12-8	svzh. sl. » vzh. sl.	dež » »	33-30 dež
Meteorologično poročilo.
Vožni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. junija 1885. LjiaToljairiSL-TerloIž;.
Osobni vlaki
Postaje		12 3 razred po noči	1. 2 3. razred zjutraj	1 1.2 3 razred j dopolud	1. 2 3. razred zvečer
Ljubljana, juž. želez.	odh.	12.15	640	11.40	6,35
Ljubljana, Rud. želez.		12.19	644	1145	6.39
Vižmarje			12.29	6 53	11 55	6.48
Medvode			12.41	7 04	12.07	6 59
Loka			12 56	7.17	12.21	7 12
Kranj			1.12	7.31	12.38	726
Podnart-Kropa . . .	M	1 30	7.48	1256	7 43
Radovljica (m. p). .		149	8 05	1 14	8,-
Lesce-Bled		M	1.55 zjutraj	8.12	1.24	8.08
Javornik 			2 16	829	146	825
Jesenice 			2.27	8.39	157	833
Dovje			2.47	8 56	2 18	8.49
Kranjska Gora . . .		3.16	9.21	248	911
Rateče-Bela Peč . . .		3.31	9 37	3 03	9 24
Torbiž		prih	348	9.55	3.20	9.38
TerTDiž-Ljti-bljaiaa.
Ratoče-Bela Peč . . Kranjska Gora . .
Dovje................
Jesenico ............
Javornik.............
Losce-Bled .... Radovljica (m. p.) Podnart-Kropa . .
Kranj................
Loka.................
Medvode..............
Vižmarjo.............
Ljubljana, Rud. žol Ljubljana, juž. žel.
odh.	po noči 12 36	zjutraj 728	popol. 1.10	mlet 6 20
	1.01	7.44	1.30	6 39
	1 22	7.57	1.46	653
	1 55	8.22	2 19	'7.19
	2.23	8.41	2.43	7.41
	cjiitraj 2.30	8 47	2.50	7.48
	2 56	9.06	3.15	8.13
	3.03	9.12	3.22	8 21
	3.27	9.29	344	8.44
	3.47	9.45	4 02	9.03
	4.06	9.59	4.20	9.20
It	4.21	dopol. 1012	4 34	934
	434	10.23	4.46	9.46
prih.	4.44	10 31	4.55	9.55
»»	4.50	10.35	5 —	10 —
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
■\7‘
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.	f
Cimperman, Pesni, 60 kr.	|
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piesmah 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Diagoljubci, 30 kr.
II. »	>	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. H... dr., Pesmarica, 60 kr. vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovonski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkftti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlorn-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kaploi in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritlikovou
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	14
J. C. Hamann-u
IMIeetni trg'.
XXXXXXXXXIXXXXXXX
x Oznanila
in rnl/luniu vq iroa /. <1 m . .i....	.	L	.,..1.'
K
x
in reklame za vse časopise, stroU«’^' novimi in koledarje domačih in tuji11 ‘ceiih	2
preskrbava reellno in najceneje °Vvstro-27 let obstoječa najstarejša na jju-
Ogerske v tej stroki: A. OpPf'*	^
Ugerske v tej stroki: A. OpP,?**
4A najl (Stadt, Stubenbastei Nr- ’’
XXXXXXXXXJ**###XXX
Odgovorni urednik J. Nagli«,
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr A Fod. B»m,,or,r v Ljubljani