pomladna utrujenost
IZDAJATELJ
Elektro-Slovenija, d.o.o.
UREDNI©TVO
Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (061) 174 30 00 faks: 061/ 174 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si
»ASOPISNI SVET
predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Vladimir VaupotiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Nino MaletiË (EGS-RI Maribor), Drago Skornpek (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana
Peter Zebre
OBLIKOVANJE

ADA GRAF d.o.o. Ljubljana
DELO TISKARNA d.d., Ljubljana
je vpisan v register casopisov pri RSI
podšt. 746. Po mnenju urada
za informiranje št. 23/92 šteje NAS STIK
med izdelke informativnega znacaja.
NAS STIK je brezplacen.
Naklada 8.000 izvodov
Prihodnja številka Našega stika izide 31. maja 2000. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 18 maja 2000.
omladni meseci so v naravnem koledarju sicer zaznamovani s prebujanjem, rastjo in cvetjem, znanstveno dokazano pa je tudi, da imajo na ljudi pogosto manj spodbudne uËinke, med katerimi je posebej znaËilna pomladna utrujenost. Vse kaæe, da se je ta sindrom vtihotapil tudi v energetske vrste, saj je bila aprilska seja zdruæenja za energetiko bolj podobna predavanju, kot pa resni razpravi o velikih in pe vedno nerepenih poslovnih vprapanjih in prihodnji usodi elektroenergetskih podjetij. Glede na to, da je od zadnjega za javnost odprtega zasedanja minilo æe kar nekaj mesecev, pri Ëemer je bila prva letopnja seja æe veËkrat napovedana, pa pozneje tudi odpovedana, so bila napa priËakovanja o veËji æivahnosti razprave upraviËena. Æal pa je nato predstavitev dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba, ki je navzoËim podrobneje razloæil vladna izhodipËa pri pripravi letopnjega finanËnega naËrta elektrogospodarstva, kljub temu, da ta napovedujejo precej hude Ëase, ostala brez pravega odmeva. Pravzaprav sta se na povedano odzvala le dva, pri Ëemer je direktor Elektro Ljubljane Ludvig Sotopek opozoril, da je letopnji kos pogaËe, namenjen distribuciji, proti priËakovanjem pe manjpi od lanskega ter da uprave delnipkih druæb zato nujno potrebujejo argumentirano obrazloæitev veËinskega lastnika o razlogih za zmanjpanje obsega investicij in predvidenega prihodka za predloæitev drugim delniËarjem, ter predsednik upravnega odbora zdruæenja dr. Franc Æerdin, ki je ponovil æe veËkrat izraæene teze o nujnosti veËjega strokovnega sodelovanja med lastnikom in direktorji podjetij, saj se glede na to, da odprta globalna vprapanja ostajajo nerepena, vse bolj poveËuje medsebojno nezaupanje. Skratka, dokaj piËla bera, Ëe upoptevamo, da so se slovenska elektroenergetska podjetja po sprejemu energetskega zakona znapla pred ptevilnimi in niË kaj lahkimi nalogami. Po drugi strani pa dokaj mlaËen odziv niti ne preseneËa, saj so v strokovnih krogih doslej æe veËkrat ugotovili, da za njihova stalipËa in pripombe ni pravega posluha in da v zvezi s poslovanjem æe vrsto let ponavljajo staro zgodbo, ki ostaja brez doreËenega konca.
ISSN 1408-9548
www.eles.si
,<XLW\
1
tema meseca
brez varovalke
Dnevi energetikov 2000
Na Brdu pri Kranju so 6. in 7. aprila potekali dnevi energetikov, na katerih je bila osrednja pozornost namenjena odpiranju trga z energijo in trendom uËinkovite rabe oziroma smernicam, ki vplivajo na energetsko strategijo podjetij. V okviru omenjene prireditve pa so najboljpim podjetjem podelili tudi posebna priznanja.
Dnevi energetikov, ki jih organizirajo Center za energetsko uËinko-vitost pri Institutu Joæef Stefan, Agencija RS za uËinkovito rabo energije in Gospodarski vestnik, so bili letos æe drugiË in sodeË po zanimanju bodo verjetno postali tradicionalna prireditev slovenskih energetskih menedæerjev. Prvi dan sre-Ëanja je delo potekalo v treh sekcijah, in sicer so se v prvi spoznavali z izhodipËi za oblikovanje energetskih strategij podjetij in vplivom energetske uËinkovitosti na gospodarsko rast, v drugi je bila osrednja toËka namenjena predstavitvi sporazumov za energetsko uËinkovitost, tema tretje pa je bila odpiranje trga z energijo. Drugi dan pa je bil namenjen obravnavi praktiËnih primerov in uvajanju energetskega menedæ-menta v podjetja.
DRAÆJA ELEKTRIKA, VE»JA PORABA PLINA
V okviru sekcije o trendih uËinkovi-te rabe energije sta predavanje na to temo pripravila France KriæaniË iz
Ekonomskega inštituta Pravne fakultete in dr. Miha Tomšic iz Centra za energetsko ucinkovitost Inštituta Jožef Štefan.
France Križanic se je lotil vprašanja energetske ucinkovitosti in gospodarske rasti. Podaril je, da sta se trg energetskih surovin in povezava energetskih surovin z gospodarsko rastjo v zadnjih desetletjih mocno spremenila. Tehnoekonomsko paradigmo, ko so energetske surovine in še zlasti nafta kljucni dejavnik gospodarske rasti, je zamenjala paradigma informacijske tehnologije oziroma fleksibilna tehnoekonomska paradigma, ko podjetja ne dražijo svojih izdelkov s povecanjem cen za enak odstotek, kot se draži vhodna suro-vina, pac pa za precej manj, ce pa je delež energije v koncni ceni izdelka majhen, pa sploh ne. V razvitem svetu podražitve energetskih virov ne povzrocajo vec kriz, temvec preusmerjanje gospodarstva v manjšo porabo energije na enoto bruto domacega proizvoda. V nadaljevanju je dr. Križanic pojasnil, kako se v novih razmerah obnaša slovenski trg energetskih surovin. Do omenjenih ugotovitev so na inštitutu prišli s simulacijami eko-nometricnega  energetskega modela
Slovenije. V raziskavi so najprej za leti 1995 in 1996 napravili dinamiË-no simulacijo priËakovane rasti porabe energetskih surovin ob enaki hitrosti ter strukturi gospodarske rasti, kot smo jo imeli pri nas sredi devetdesetih let. Nato so prikazali vpliv skupnega poveËanja cen energetskih surovin na njihovo porabo, zatem primerjali simulacije ekonometriËne-ga modela z dejansko porabo v omenjenih dveh letih in na koncu prikazali spreminjanje porabe energetskih surovin na enoto proizvodnje v letih 1997 in 1998. Prikazali so tudi, kje v napem gospodarstvu bi utegnili biti ukrepi za varËevanje z energijo najuËinkovitejpi.
Rezultati simulacije kaæejo, da gospodarska rast v posttranzicijskem obdobju pri nas, razen v industriji, kaæe na rast, ki je hitrejpa od rasti bruto domaËega produkta, porabe zemeljskega plina, premoga ter lahkega in ekstra lahkega kurilnega olja, ter v poËasno rast skupne porabe elektrike in bencina. Podraæitev vseh vrst energije vpliva na delno zmanj-panje, zlasti pa na spremembo strukture porabe energetskih surovin. Tako se v prvem letu po 10-odstot-ni podraæitvi energetskih surovin zmanjpa poraba elektrike v povpreËju
za 0,5 odstotka, pri industrijskih odjemalcih povpreËno za 0,4 odstotka, pri drugih odjemalcih na nizki napetosti za 1,7 odstotka, v gospodinjstvu pa se poveËa povpreËno za 0,8 odstotka. Zmanjpa se tudi poraba naftnih derivatov, na primer bencina za 4 odstotke. PoveËa pa se poraba zemeljskega plina v povpreËju za 11,6 odstotka, od tega se v elektroenergetiki zmanjpa za 31 odstotkov, v industriji pa poveËa za 26 odstotkov in v gospodinjstvih za 84 odstotkov. PovpreËno za 14 odstotkov se poveËa tudi poraba premoga, od tega v elektroenergetiki za 15 odstotkov. Na koncu dveletnega obdobja po 10-odstotni podraæitvi energetskih surovin poraba elektrike naraste za 1,7 odstotka, od tega v gospodinjstvih za 12 odstotkov, pri industrijskih porabnikih pade za 2,4 odstotka in pri drugem odjemu za 1,4 odstotka. Poraba zemeljskega plina se poveËa za Ëetrtino, od tega v industriji za polovico, v gospodinjstvih za dobrih 28 odstotkov, in zniæa v elektroenergetiki za 36 odstotkov. Za 15 odstotkov se poveËa poraba premoga, od tega za odstotek veË v elektroenergetiki. Po dveh letih po desetodstotni podraæitvi energetskih virov poraba mazuta naraste za dobrih 9 odstotkov, zniæa pa se poraba bencina za skoraj 8 odstotkov, dizla za dobrih 9 odstotkov in lahkega in ekstra lahkega kurilnega olja skoraj za Ëetrtino.
V zadnjem delu je dr. France Kri-æaniË govoril o vplivih uËinkovite rabe energije na porabo energetskih surovin. V opazovanem obdobju, sredi devetdesetih let, so imeli ukrepi uËinkovite rabe energije zaznaven vpliv na blago zmanjpanje porabe elektrike za proizvodnjo v industriji ter moËnejpe zmanjpanje zemeljskega plina in kurilnega olja za ogrevanje v gospodinjstvih. Pomembnejpi porabniki energetskih surovin so sredi devetdesetih let intenzivno spremljali strukturo porabe energetskih surovin na enoto proizvodnje. Pri tem so brez izjeme zmanjpali porabo mazuta in z nekaj izjemami v tekstilni industriji, proizvodnji papirja, grafiËni dejavnosti in industriji nekovin tudi zemeljski plin na enoto proizvoda. PoveËali pa so porabo elektrike na enoto proizvoda, razen v tekstilni industriji, in porabo lahkega in ekstra lahkega kurilnega olja, razen v prehrambeni industriji in industriji ne-
kovin. Zelo uspešna pri spodbujanju gospodarnejšega ravnanja z energijo je bila strojna industrija. Po Križanicevih besedah se je v Sloveniji po letu 1993 hitreje povecevala poraba zemeljskega plina, premoga ter lahkega in ekstra lahkega kurilnega olja ter v pocasno rast skupne porabe elektrike in bencina. Ce se podražijo energetske surovine, se del porabe elektricne energije v gospodarstvu nadomesti s porabo zemeljskega plina in premoga ter pozneje še mazuta. Obenem pa se poraba elektricne energije in zemeljskega plina v gospodinjstvih poveca ter s tem nadomesti upad porabe naftnih derivatov.
ENERGETSKA STRATEGIJA DEL RAZVOJA PODJETJA
Dr. Miha Tomšic je v svojem nastopu obdelal izhodišca za oblikovanje energetskih strategij podjetij. Ta so del celotne poslovne strategije podjetja. Ena izmed nalog energetskega menedžerja je zagotoviti kakovost energetskega dela podjetniške strategije, ki bo sprejeta kot samostojni dokument ali del razvojne strategije na najvišji ravni podjetja. V energetski strategiji naj bi bila obdelana podrocja ravnanja z energijo pri porabi, kar je sestavina poslovne odlicnosti podjetja in zahteva analize gospodarnosti. Obseg in organiziranost energetske službe v podjetju sta odvisna predvsem od obsega specificne energetske opreme. Tržna dejavnost podjetja pa je samoumevna v primeru, ce podjetje proizvaja presežke ali elektricne ali toplotne energije. Tu se bo treba odlociti, ali samostojno prodajati koncnim kupcem ali prodajati preko tržnih posrednikov. Slednjih bo z nastankom trga vec. Po energetskem zakonu bodo lahko tudi kvalificirani proizvajalci do 1 MW prodajali elektricno energijo gospodinjstvom in drugim malim odjemalcem. Ker bo pri tovrstni prodaji moc doseci ugodnejše cene kot bodo na trgu, bo primerna povezava s trgovci. Dr. Miha Tomšic je poleg razmisleka o povprecni ceni energije, kot najpomembnejšega vprašanja energetske strategije, navedel tudi analizo tveganj, ki se nanašajo na zanesljivost in kakovost oskrbe ter nihanje cen. Tveganja lahko omejimo z izbiro kakovostnega dobavitelja in dobro po-
PRIHODNOSTI
BREZ
TVEGANJA
dejstvo je, da so nenehne spremembe temelj slehernega razvoja in napredka. V energetski sistem poËasi, a nezadræno prodirajo napredne zamisli energetskega menedæmenta. V precejpnjo podporo sodobnemu podjetnipkemu razmipljanju in delovanju so bili prav Dnevi energetikov 2000. Teæko je celovito povezati raznovrstne vidike energetske uËinkovitosti, kaj pele, da bi jih v kratkem prispevku globlje osvetlili. To pa je v precejpnji meri uspelo uglednim predavateljem na dvodnevnem sreËanju energetskih menedæerjev. Podali so tendence uËinkovite rabe energije, poglavitne dileme in poslovne priloænosti v energetskih podjetjih ter moænosti za uvajanje dolgoroËnih sporazumov v industriji. Obravnavali so uvajanje energetskega menedæmenta in sistema ravnanja z okoljem ter pogoje, priloænosti in tveganja pri odpiranju trga z energijo. Posebno pozornost so namenili celovitemu naËrtovanju energetike (IRP) in vodenju na strani porabe (DSM). Ob tem so predstavili tudi nekatere pomembnejpe projekte na podroËju ravnanja z energijo v podjetjih. Skratka, na sreËanju energetskih menedæerjev so bili dani pomembni poudarki na energetski uËinkovitosti, ukrepih za spodbujanje gospodarnejpega ravnanja z energijo, zmanjpanju stropkov, spremljanju in merjenju energetske uËinkovitosti ter pe posebej na izobraæevanju, znanju in svetovanju. SreËanje, na katerem so æe ËetrtiË podelili priznanja za energetsko uËinkovita podjetja, je imelo tudi velik medijski odmev in je podprlo promocijo tovrstnih dejavnosti. Za izvrstni podvig si organizatorji zasluæijo vso pohvalo in priznanje.
Sicer pa v vsakem podjetju lahko med upravno elito odkrijemo tri vrste ljudi: prvi so napredni in bi radi takoj vse spremenili; drugi delujejo v skladu z obstojeËimi modeli upravljanja; tretji oprezno Ëakajo, kaj se bo izcimilo iz napovedanih sprememb. »e se slednji poËutijo dovolj varne, takoj preskoËijo v skupino naprednih. Seveda poslovno æivljenje ni Ërno-belo in obstaja pe vrsta drugih kombinacij in odtenkov. Prihodnost je sicer negotova, vendar je brez novih poslovnih priloænosti in tveganj pe temnejpa. ResniËni napredek je tam, kjer vlada træna svoboda ob spoptovanju etiËnih, socialnih in drugih
norm.
MIRO JAKOMIN
3

4
tema meseca
4
godbo, z lastnim virom energije, z nizkim deleæem cene energije v primerjavi z dodano vrednostjo, s po-veËanjem odpornosti na motnje, kot so rezervni viri. Za podjetnipko strategijo so pomembne cene pri dobaviteljih oziroma na lokalni ravni. Te cene vsebujejo poleg uvozne cene tudi transportne in predelovalne stropke, maræo in davke. Za zdaj pri nas kakovostno statistiËno spremljanje cen, ki bi ustrezalo træ-nim razmeram, pe ni uvedeno. Predvideno je, da bi to nalogo za elek-triËno energijo in zemeljski plin prevzel Urad za statistiko RS. V nadaljevanju referata se je dr. Miha TompiË dotaknil odpiranja trga z elektriËno energijo in priËako-vanih uËinkov ob tem. Vse to zajema tudi lani sprejeti energetski zakon, ki bo popolnoma zaæivel, ko bo sprejetih pe okrog 50 podzakonskih aktov. Vse te spremembe naj bi vseboval tudi novi Nacionalni energetski program /NEP/, ki naj bi ga pripravila vlada do prve polovice naslednjega leta. NEP bo tudi podlaga za izdelavo podjetnipkih strategij. Danes se sestavljavec energetske strategije sreËuje pe s ptevilnimi negotovostmi, povezanimi predvsem z delovanjem energetskega trga, in sicer kako bodo svojo ponudbo energije in storitev oblikovali sedanji in novi akterji na trgu. Ob koncu obeh predavanj, ki so bila v okviru sekcije o tendencah uËin-kovite rabe energije, je njen voditelj dr. Peter Novak izrazil pohvalo, da se tudi pri nas vendarle dokonËuje dolgo priËakovani ekonomsko in energetsko povezani model porabe
energije. Glede odprtega trga elek-triËne energije pa je pripomnil, da prodaje elektriËne energije ni moË enaËiti s prodajo krompirja in solate in da bi bilo zavajajoËe, Ëe bi govorili o velikem zniæevanju cen. Meni, da je trg pametna zadeva, vendar danes na svetu prostega trga z elektriËno energijo ni, vsi so namreË nadzorovani. RaËun je vedno treba plaËati, tudi tistega za dolgoroËno dezinve-stiranje panoge.
PROSTOVOLJNI SPORAZUMI ZA ENERGETSKO U»INKOVITOST
V naslednjem delu sreËanja so predavatelji mag. Boris Selan (Center za energetsko uËinkovitost), mag. Mat-ti Hellgren (Motiva iz Finske) in mag. Alojz Bitenc (samostojni svetovalec v pomembnih slovenskih podjetjih) podali problematiko prostovoljnih sporazumov za energetsko uËinkovitost. Iz njihovih obseænih predavanj povzemamo le del naj-pomembnejpih pojasnil, ugotovitev in poudarkov.
Mag. Boris Selan je predstavil uvajanje dolgoroËnih sporazumov z industrijo in veËji del predavanja namenil izkupnjam z dolgoroËnimi sporazumi v Evropski uniji. Pri danski shemi za energetsko uËinkovitost v industriji gre za kombinacijo prostovoljnih sporazumov, taks na emisije æveplovega dioksida in ogljikovega dioksida ter spodbud za svetovanje in investiranje v energetsko uËin-kovitost. Za podjetja, ki vstopajo v sporazum, pomeni najpomembnejpo stimulacijo znatno zmanjpanje takse na emisijo ogljikovega dioksida. Pri-
Ëakujejo, da se bodo na podlagi tako imenovanega paketa ogljikovega dioksida zmanjpale te emisije od leta 1988 do 2005 za 4,4 odstotka. Nacionalni cilj zmanjpanja emisij ogljikovega dioksida za to obdobje je 20 odstotkov. Ciljna skupina tovrstnih danskih sporazumov pa so podjetja iz energetsko intenzivnih panog.
Francoska shema za zmanjpanje emisij ogljikovega dioksida je bila oblikovana z namenom stabilizacije emisij ogljikovega dioksida do leta 2000 na ravni iz leta 1990 v skladu z dogovorom iz Ria. V tem okviru je bil v Nacionalnem programu za pre-preËevanje klimatskih sprememb februarja 1995 sprejet pristop, ki temelji na konsenzu in dialogu na podlagi prostovoljnih sporazumov. Ta pristop se nanapa na energetsko intenzivne industrijske panoge. S sporazumi so æeleli prepreËiti negativne vplive politik za zmanjpanje ogljikovega dioksida na konkurenË-nost industrije (na primer uvedba takse).
Na Nizozemskem so bili dolgoroËni sporazumi uvedeni v zgodnjih devetdesetih letih. S sprejetjem Drugega memoranduma o uËinkoviti rabi in obnovljivih virih v letu 1993 so dol-goroËni sporazumi postali glavni instrument za uËinkovito rabo energije in zmanjpanje emisij ogljikovega dioksida v industriji. Za celotno gospodarstvo Nizozemske je veljal cilj zmanjpanja emisij ogljikovega dioksida za 3 do 5 odstotkov do leta 2000 glede na leto 1989. S sporazumi so æeleli doseËi dvig energetske uËinkovitosti brez negativnega uËin-ka na ekonomsko rast in konku-renËnost. Program dolgoroËnih sporazumov je bil podprt z veËjim pte-vilom drugih instrumentov energetske politike, in sicer s spremljanjem uËinkov, finanËnimi spodbudami, zmanjpanjem taks ter informiranjem.
V tem okviru je zelo pomembna tudi Deklaracija nempke industrije glede prepreËevanja globalnega segrevanja ozraËja, ki je bila objavljena kot krovna deklaracija za 18 industrijskih zdruæenj preteæno iz baziËne industrije in energetskega sektorja. VkljuËuje okrog 70 odstotkov porabe energije v industriji in skoraj vso javno proizvodnjo elektriËne energije. Z deklaracijo industrija iz-raæa  pripravljenost,  da  na  prosto-
voljni podlagi izvede posebne ukrepe za zmanj-panje celotne specifiËne rabe energije oziroma spe-cifiËnih emisij ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2005 glede na leto 1990, kar je tudi nacionalni cilj NemËije.
KATERI KONCEPT
BI BIL ZA SLOVENIJO NAJPRIMERNEJ©I?
Pri oblikovanju koncepta dolgoroËnih sporazumov v Sloveniji se ponujata dve moænosti. Koncept, ki so ga uporabili na primer v NemËiji in Franciji, je bolj odprt in manj strukturiran. Je cenejpi in zahteva manj administrativne podpore, daje pa slabpe rezultate. Na Danskem in Nizozemskem so ubrali teæavnejpo pot. Vzpostavili so koncept, po katerem morajo podjetja oziroma panoge doseËi toËno doloËene cilje glede poveËevanja energetske uËinkovitosti, v zameno pa jim dræava zagotovi doloËene ugodnosti. Vodenje tako zasnovanih sporazumov je znatno zahtevnejpe, dajejo pa znatno veËje uËinke.
Glede na izredno zahtevne obveze, ki smo jih sprejeli s podpisom Kjotskega protokola, æe uveljavljene instrumente okoljske in energetske politike, velike potenciale za poveËanje energetske uËinkovitosti in ne nazadnje veliko pripravljenost industrijskih podjetij za smotrno in za okolje sprejemljivo rabo energije, se zdi primernejpi koncept dolgoroËnih sporazumov Danske, Nizozemske in nekaterih drugih dræav.
S podpisom Kjotskega protokola je Slovenija prevzela izredno zahtevno obveznost glede zniæevanja emisij toplogrednih plinov. Industrijska podjetja so k zmanjpanju teh emisij do sedaj æe veliko prispevala, saj so se emisije ogljikovega dioksida v industriji v zadnjih letih zniæale za 33 odstotkov. Uvedba dolgoroËnih sporazumov bo industrijska podjetja spodbudila za samoiniciativno in fleksibilno postavitev ciljev glede poveËanja energetske uËinkovitosti in zmanjpanja toplogrednih plinov ter izbire primernih ukrepov, s Ëimer bo zagotovljeno gospodarno ukrepanje.
POGODBE IMAJO VELIK POMEN TUDI NA FINSKEM
V nadaljevanju je mag. Matti Hellgren opisal finsko pot do energetske uËinkovitosti v industriji. Ministrstvo za trgovino in industrijo ter Zveza finske industrije in delavcev sta 10. novembra 1997 sklenila prostovoljno pogodbo za promocijo uËin-kovite rabe energije v industriji. Namen pogodbe je zmanjpati specifiËno porabo energije in razviti ter uvesti model, ki bi energetski uËinkovitosti omogoËil, da postane pomembnejpi dejavnik v podjetjih. OdloËilni dejavnik pri uresniËevanju sporazuma je opravljanje energetskih pregledov in analiz in na podlagi ugotovitev doloËanje nadaljnje rabe energije. Ministrstvo se je v mejah proraËuna zavzelo za financiranje teh ukrepov. Eden najpomembnejpih Ëlenov pogodbenega sistema je spremljanje rezultatov, predpisanih metod
ali tehnik, ki naj bi bile razvite letos. Industrija je sporazum dobro sprejela, tako da zajema æe skoraj 75 odstotkov vse porabe energije v industriji.
Glavni razlog za uvedbo pogodb, ki zavezujejo podpisnike k uËinko-vitejpi rabi energije, je skrb dræave za varovanje okolja in æelja, da bi uvedli prilagodljiv model dejavnosti z minimalnim posredovanjem administracije. Sistem prostovoljnih pogodb je predviden v mnogih dræavah, kar je spodbudilo Finsko k promoviranju svojega programa. Pogoji za uvajanje takega programa so na Finskem ugodni, saj so odnosi med industrijo in vlado æe po tradiciji dobri in brez nepotrebnih trenj. Pogodbe so marsikje omogoËile tudi uvajanje novih metod in tehnik uËinkovite rabe energije ter novih energetsko uËin-kovitih tehnologij. Podjetje, ki podpipe pogodbo za varËevanje z energijo, prevzame odgovornost za uresniËevanje predpisanih ukrepov. Kdaj bodo ukrepi izvedeni, je odvisno od tega, kako podjetje naËrtuje izvajanje. Sicer pa so glavni deli pogodbe poroËilo o trenutnih energetskih razmerah v podjetju, izvedba energetskega pregleda in analiz ter ocenjevanje var-Ëevanja.
SISTEM RAVNANJA
Z OKOLJEM PRINA©A NOVOST
Mag. Alojz Bitenc je predaval o energetskem menedæmentu in sistemu ravnanja z okoljem (ISO 14001). Tako zaradi pritiskov kupcev kot tudi zaradi zanimanja in pritiskov javnosti so organizacije motivirane, da svoje poslovne sisteme preuredijo in dopolnijo tako, da izpolnjujejo zahteve mednarodnih standardov, kot so ISO 9001, ISO 14001 in drugi. Zaradi trænih zakonitosti je interes razumljivo najveËji med industrijskimi podjetji. Sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001) je prinesel novost, in sicer celovitejpi in odgovornejpi pogled na poslovanje organizacije. Poleg skrbi za kakovost izdelkov mora ta skrbeti tudi za vplive na okolje, ki nastajajo med njenim delovanjem. Sistema ravnanja z okoljem namreË ni mogoËe vzpostaviti brez vkljuËitve energetskih vidikov, ki prav tako pomembno vplivajo na okolje. Zakaj  sistem  ravnanja  z  okoljem?
Trajnostni razvoj je vodilna filozofija trenutnega in prihodnjega gospodarskega in pirpega druæbenega razvoja. Koncept trajnostnega razvoja pomeni, da je treba poiskati ravnovesje med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. Skratka, enakopravno upoptevanje okoljskih vidikov pri sprejemanju poslovnih od-loËitev, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, postaja nujno za zagotovitev dolgoroËnega uspepnega poslovanja.
Kako lahko okoljske vidike vkljuËijo v svoje poslovanje posamezne organizacije? Na voljo je veË naËinov. Najbolj priznan naËin je vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem. To je poslovni sistem, ki je podprt z mednarodnim standardom ISO 14001. Standard doloËa osnovne zahteve tega sistema. Uvajanje sistemov ravnanja z okoljem ni obvezno, saj deluje kot træni mehanizem. Zato se takoj pojavi vprapanje, zakaj se je treba ukvarjati s tistim, kar ni obvezno. Vsekakor mora organizacija pri tem pridobiti veË, kot v tak projekt vloæi, sicer je to slaba poslovna poteza. Us-pepna vzpostavitev sistema lahko prinese: zmanjpanje operativnih strop-kov, nove poslovne priloænosti, nove kupce in poslovne partnerje, boljpe odnose z javnostjo, sprejemljivost za vkljuËitev v razvojne projekte, ki bodo temeljili na trajnostnem razvoju, ugodnejpe kredite, zavarovalne premije itd.
Skratka, vplivi na okolje nastajajo tako rekoË pri vseh dejavnostih. Raba energije je podroËje, s katerim se sreËujejo skoraj vse organizacije. Na tem podroËju se ponujajo ptevilne moænosti za uËinkovitejpo rabo energije, ki lahko prinesejo ugodne finanËne rezultate in hkrati zmanj-pajo vplive na okolje. Zaradi ptevil-nih skupnih znaËilnosti je projekt energetske uËinkovitosti smotrno vkljuËiti v pirpe zasnovan sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001).
TRG POVZRO»A GLOBALNE SPREMEMBE
V okviru dela tretje sekcije, katere rdeËa nit je bila odpiranje trga z energijo, je uvodoma osnovne novosti, ki jih prinapa slovenski energetski zakon, predstavil direktor Agencije za oskrbo z energijo mag. Marko SenËar. Ker smo o samih novostih na straneh napega glasila æe5
tema meseca
proizvodnja in oskrba
velikokrat pisali, si še enkrat poglejmo le najzanimivejše poudarke iz predstavitve. Kot je dejal mag. Marko Senear, je pojav trga z elektricno energijo in plinom v prvi vrsti posledica gospodarskih gibanj v svetovnem merilu, pri cemer so se pojavile težnje, da tudi elektrika in plin postaneta navadno blago, s katerim se trguje na odprtem trgu. Tem svetovnim težnjam se tudi Slovenija ni mogla upreti, lani sprejeti energetski zakon pa odraža naša razmišljanja o odpiranju trga. Vecina podzakonskih aktov naj bi bila sprejeta do oktobra, pri cemer že aktivno potekajo strokovne razprave oziroma priprava sistemskih obratovalnih navodil za prenosno omrežje, uredbe o nacinu izvajanja gospodarskih javnih služb, pravil za delovanje organiziranega trga z elektricno energijo in uredbe o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca. Energetski zakon po besedah mag. Marka Sencarja prinaša poslovne priložnosti za vse, pri cemer se bodo porabniki srecevali z razlicnimi ponudbami po zelo razlicnih cenah, vendar tudi z bistveno vecjimi tveganji. Ravno obvladovanje teh tveganj pa je za podjetja tista bistvena novost, ki ji bodo morali v prihodnje nameniti veliko pozornosti. Na vprašanje, kakšne bodo cene elektricne energije v prihodnje, pa je bil dan odgovor, da so napovedi za Slovenijo precej nehvaležne, ker v Evropi cene sicer res padajo, vendar s precej višjih ravni, tako da so najvec, kar lahko pricakujemo, cenovna nihanja. Na razpravo mag. Sencarja se je navezal tudi Karlo Peršolja iz delniške družbe Elektro Primorska, ki je odpiranje trga ocenil predvsem v luci distribucijske dejavnosti. V zvezi s tem je še posebej poudaril, da so v distribuciji podrobno analizirali nove razmere, analiza pa je pokazala, da bodo na tradicionalnem poslovnem podrocju tudi po novem lahko ponujali upravljanje z distribucijskim omrežjem in distribucijo elektricne energije, se ukvarjali s proizvodnjo elektricne energije in dobavo elektrike neupravicenim odjemalcem ter tudi trženjem, pri cemer bi lahko trgu ponudili tudi vzdrževanje elektroenergetskih naprav, dobavo drugih ener-gentov in storitve telekomunikacijskega in informacijskega znacaja. Zanimivi so bili tudi njegovi odgovori na vprašanje, zakaj naj bi se odjemalci še naprej odlocali za domaca distribucijska podjetja, pri cemer je izpostavil predvsem manjša tveganja, medsebojno zaupanje, kakovostno in zanesljivo preskrbo, veliko tehnicno znanje in financno podporo ter ne nazadnje tudi cenovno konkurencnost.
Bernard Heinen, ki je podrobneje predstavil trenutne razmere na nemškem trgu z elektricno energijo, pa je dejal, da pri njih promet trgovanja z elektricno energijo trenutno presega 80 milijard mark na leto, kar postavlja Nemcijo v sam evropski vrh. Ker hkrati Nemcija sodi med energetsko bogate države in ima presežke elektricne energije (trenutne proizvodne zmogljivosti naj bi bile kar za 40 odstotkov prevelike), tudi ne preseneca, da so se ob odprtju trga cene zacele naglo zniževati, 6pri cemer naj bi posamezni porabniki dosegli tudi
do 60-odstotna znižanja. Seveda pa to ne pomeni, kot je poudaril Bernard Heinen, da so takšno znižanje dosegli vsi, saj so si velike popuste lahko izborili predvsem veliki porabniki, za druge pa so bila znižanja bistveno manjša. Vsekakor pa je trg postal neverjetno dinamicen, pri cemer postajata tudi vloga energetskih menedžerjev v podjetjih in sploh obvladovanje stroškov za energijo vse pomembnejša.
ENERGETSKO
NAJU»INKOVITEJ©E PODJETJE JE YULON
V okviru dnevov energetskih menedžerjev je potekala tudi slovesnost, na kateri so že cetrtic zapored podelili posebna priznanja in nagrade energetsko najuspešnejšim podjetjem. Letos je bilo v okviru natecaja, ki ga razpisujeta revija Gospodarski vestnik  in Agencija  za  ucinkovito
rabo energije, prvic organizirano tudi tekmovanje za energetsko ucinkovit projekt. Kot je bilo poudarjeno na prireditvi, je glavni cilj natecaja spodbujati racionalno izkorišcanje energije v slovenskih podjetjih in ustanovah ter tako prispevati tudi k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Sicer pa je slavnostna govornica dr. Tea Petrin v pozdravnih besedah poudarila, da ucinkovito ravnanje z energijo za državo ni le pomembno z vidika pozitivnih ekonomskih in ekoloških ucinkov, temvec ima še dodaten pomen, ker spodbuja tudi usmeritev ministrstva za gospodarske dejavnosti za ucinkovitejše gospodarstvo. Razvojna naravnanost slovenskega gospodarstva je namrec usmerjena k prevzemanju evropskih standardov, za dosego teh pa je ucinkovito ravnanje z energijo prvi pogoj. Racionalna in ucinkovita raba energije je posebnega pomena tudi v vseh podjetjih, kjer energija pomeni velik delež stroškov, saj lahko uvajanje energetsko ucinkovitejših tehnologij pomembno prispeva k vecanju konkurencnosti in enakopravnejšemu vstopanju v Evropo. V tej luci razglasitev najboljših ni le sklepno dejanje akcije, ki se je zacela pred meseci, ampak je po besedah ministrice Petrinove tudi potrditev, da energetski menedžment v Sloveniji pocasi, a vztrajno pridobiva mocnejšo vlogo pri poslovanju podjetij. Pozitivni rezultati udeležencev tekmovanja pa niso razveseljivi zgolj z vidika napredka teh podjetij pri rabi energije in posredno nižanju njihovih stroškov, saj hkrati potrjujejo oceno ministrstva, da so varcevalni potenciali na tem podrocju še precejšnji. Sicer pa se je za naslov za energetsko ucinkovito podjetje letos prijavilo enajst podjetij, za energetsko ucinkovit projekt pa pet, pri cemer sta bila kot zmagovalca izbrana podjetje Yulon iz Ljubljane ter podjetji Domel in Niko iz Železnikov za skupen projekt rekonstrukcije kompresorske postaje za obe podjetji. Laskavi naslov energetski menedžer leta 2000 pa je tokrat šel v roke Gregorja Kovaca, direktorja investicij in vzdrževanja v Yulonu.
MINKA SKUBIC
MIRO JAKOMIN BRANE JANJI?
PORABA ©E NAPREJ VISOKA
vSloveniji so porabniki iz prenosnega omreæja marca prevzeli 918,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je za 4,4 odstotka veË kot isti mesec lani. Poraba je bila veËja tako pri neposrednih odjemalcih, ki so marca iz omreæja prevzeli 168,8 milijona kilovatnih ur elektrike ali za 2,9 odstotka veË kot leto prej, kot pri javnih podjetjih distribucije, ki so s skupaj prevzetimi 749,7 milijona kilovatnih ur lanske marËevske rezultate presegla za 4,7 odstotka. Dejansko porabljene koliËine elektriËne energije so precej presegle tudi napovedi porabnikov, zapisane v elektroenergetski bilanci za leto 2000, saj so veliki porabniki svoje napovedi presegli kar za 15,6 odstotka (med njimi najbolj v Rupah in na ©torah), distribucijska podjetja pa so se uptela za 4,1 odstotka.
HIDROELEKTRARNE MANJ, TERMOELEKTRARNE VE»
GWh 1000
800
600
400
200
0
marec 1999                    marec 2000
U NEPOSREDNI |__j DISTRIBUCIJA |JSKUPAJ
pr
je preno
GWh
"recej supen zaËetek leta in nadaljevanje prenovitvenih del na Dravi in SoËi sta poglavitna razloga, da slovenskim hidroelektrarnam tudi marca ni uspelo preseËi lanskih proizvodnih rezultatov in so tako s skupaj oddanimi 183,6 milijona kilovatnimi urami za lanskimi primerljivimi rezultati zaostale za dobrih 15 odstotkov. Zato pa so se marca bolje izkazale termoelektrarne, ki so v omreæje oddale 881,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 8,8 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Skupna proizvodnja je marca tako dosegla milijardo 65,3 milijona kilovatnih ur, od Ëesar nam je uspelo 178,4 milijona kilovatnih ur tudi izvoziti. Za pokritje vseh potreb po elektriËni energiji, zlasti v konicah, pa smo morali del elektriËne energije tudi uvoziti, in sicer je marËevski uvoz znapal 60,6 milijona kilovatnih ur, kar je za 15,8 milijona ali 35,3 odstotka veË kot isti mesec lani.
500			s					
			^r					
	»			m				
	S							
			r					
400								
								
								
					?- s-			
					s h			
300								
								
								
								
								
200								
								
								
								
								
100				I	j			
								
							Air	¦
		ni ni						1 ~
0								l x°- i
DEM         SEL         SENG   ,'	NEK*		TE©         TET      T	E-TOL       TEB*	
* TEB - topla rezerva v sistemu                                                 ___ marec 1999         U marec 2000					
PO TREH MESECIH SKORAJ 6 ODSTOTNA RAST					
/••                                                                                      GWh v Sloveniji smo v prvih treh letopnjih mesecih porabili æe 2 milijardi 760 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, kar je za 153,3 ....                  .              J       - „      j         ,            v t             ¦              v          t       ¦    T          1                 t                                         1000 milijona oziroma za 5,9 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Lanske rezultate so presegli tako veliki porabniki (za 9,1 odstotka) kot distribucijska podjetja                     „__ .  r        «' ,        ,    .          ,\               i  •        i                 i              j  r    ¦¥   ~r     j        r                                                          800 (za 5,2 odstotka), pri Ëemer dejanska poraba za dobrih 7 odstotkov presega tudi letopnje bilanËne napovedi. Na sreËo so v prvih treh mesecih zelo dobro                      600 delale tudi vse slovenske elektrarne, ki so do aprila v omreæje oddale kar 3 milijarde 78,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije in tako lanske                             400 rezultate presegla za 5,5 odstotka. Ob tem se je v prvem trimeseËju poveËal tudi izvoz, ki je z oddanimi 442 milijoni kilovatnih ur primerjalnega                                200 presegel za dobro tretjino. Vendar pa se je hkrati poveËal tudi uvoz, ki po treh mesecih znapa 205,2 milijona kilovatnih ur, to je pe enkrat veË kot lani.                         0 1					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
			-----H-----		
			¦ \=		
	marec 1999 JPROIZVODNJA   |__[PORABA			marec 2000 __| UVOZ   | IZVOZ 7	
iz elektrogospodarskih podjetij
pod medijskim žarometom
ELES
OBISK ©VEDSKE DELEGACIJE
V Sloveniji se je 12. in 13. aprila mudila delegacija iz ©vedske, v kateri so bili ugledni predstavniki pved-skega elektroenergetskega gospodarstva, in sicer ministrstva za industrijo, sistemskega operaterja, nacionalne energetske agencije in Nord Poola. Prvi dan so obiskali ministrstvo za gospodarske dejavnosti, kjer so bila osrednja tema pogovorov vloga vlade pri odpiranju kon-kurenËnega energetskega trga in s temi vprapanji povezana zakonodaja, pvedske izkupnje z odpiranjem trga z elektriËno energijo in vloga regula-tornih organov, drugi dan pa so se mudili pe v Elesu in Elektro Ljubljani, kjer je beseda tekla predvsem o prihodnji vlogi sistemskega operaterja. Kot je bilo slipati na tiskovni konferenci po obisku, so tudi na ©vedskem trg odpirali postopoma, saj so z deregulacijo energetskega trga zaËeli æe leta 1992, trg pa odprli pele ptiri leta pozneje. Prvi rezultati konkurence se kaæejo v precejpnjem zniæan-ju cen elektriËne energije, pri Ëemer pa se je bistveno spremenila tudi sama struktura cene. Tako je bila cena ob odprtju trga leta 1996 sestavljena pe tretjinsko, danes pa se je deleæ proizvodnje zniæal na 24 odstotkov, prenosa zrasel na 36 odstotkov in davkov na 40 odstotkov. Na vprapanje, kaj bo s cenami v Sloveniji, gostje iz ©vedske niso znali odgovoriti, povedali pa so, da smo glede odpiranja in prestrukturiranja trga na pravi poti, pri Ëemer so kot pomembno prvino za delovanje trga posebej izpostavili neodvisnost sistemskega operaterja, ki mora vsem udeleæencem zagotavljati enake pogoje prenosa. Slipati je bilo tudi, da imajo na ©vedskem kar 250 trgovcev z elektriko ter da jim po odprtju trga ni bilo treba zapreti nobene elektrarne, ker bi bila njena elektrika predraga.
BRANE JANJI?
OKROGLA MIZA EIMV VELIKO NEZNANK PRI ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI
Sredi aprila je na pobudo Republip-kega energetskega inppektorata in s soudeleæbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slove-
nije Elektroinptitut Milan Vidmar v Ljubljani organiziral o-kroglo mizo o zagotavljanju kako-vosti elektriËne energije - napetosti v elektroenergetskem sistemu. Orga-nizirali so jo za vse akterje prihodnjega dereguli-ranega trga elektriËne energije, ki bi morali biti vsak s svojega zornega kota zainteresirani za uskladitev vseh aktov, ki opredeljujejo kakovost elektriËne energije v elektroenergetskem sistemu, za vzpostavitev sistema in njegovo spremljanje. V uvodu so referate o predstavitvi energetskega zakona in pripravi podzakonskih aktov podali mag. Djordje Æebeljan z MGD, mag. Mateja Zorman iz EIMV, ki je govorila o zagotavljanju kakovosti elektriËne energije- napetosti v smislu smernic EU in novega energetskega zakona, strokovnih podlag za vsebino prihodnjega pravilnika o zagotavljanju kakovosti elektriËne energije se je lotil dr. Franc ÆlahtiË, tudi iz EIMV, njegov sodelavec mag. Drago Bokal je podal problematiko kakovosti elektriËne energije v pogodbenem odnosu dobavitelj odjemalec, Joæe Perme, tudi iz EIMV, je govoril o zanesljivosti napajanja glede na veljavne kriterije, primer analize kakovosti napetosti v EES po kriterijih standarda SIST EN 50160 pa je prikazal Dejan Matvoz. Okrogle mize se je udeleæilo veliko ptevilo zainteresiranih in odgovornih za kakovost elektriËne energije. Po uvodnih besedah so razvili pestro razpravo, iz katere je bilo razbrati, da pri zagotavljanju kakovosti elektriËne energije v razmerah odprtega trga obstaja pe precej nejasnosti. Znane so
zahteve tehnike, ni pa znano, do kdaj jih je treba izvesti, prav tako ne vrstni red izvedbe, kar vse naj bi naredil tisti, ki æeli vpeljati trg. Kdo je to, pe ni jasno, tudi zato se na trg in njegove zahteve pripravljamo preveË volontersko. Delavce iz prakse, ki jih zanimajo konkretna pravila s tega podroËja, pa je poto-laæil mag. Æebeljan, in sicer z informacijo, da se tudi drugje po Evropi, kjer se je trg æe odprl, sreËujejo s takimi teæavami.
MINKA SKUBIC
PRIZNANJE
NOVINARSKA NAGRADA NA©EMU UREDNIKU
Konec marca je bila v Kopru v okviru delovnih pomladnih dnevov Druptva novinarjev Slovenije podelitev novinarskih nagrad Bratstvo resnice za leto 1999. Porota podeljuje nagrade v ptirih kategorijah: za æiv-ljenjsko delo, izstopajoËe novinarske doseæke, za doseæke novinarjev v glasilih lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih druæb, zavodov in organizacij ter debitantsko nagrado. Med skupno pestimi letopnjimi nagrajenci je nagrado za doseæke novinarja v glasilih lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih druæb, zavodov in organizacij prejel urednik Napega stika Branko JanjiÊ. Novinarsko nagrado Branku JanjiÊu porota utemeljuje z dejstvom, da je æe vrsto let glavni in odgovorni urednik, pa tudi pisoËi novinar glasila slovenskega elektrogospodarstva Nap stik, ki je osrednje sredstvo komuni-
ciranja z zaposlenimi. »eprav je glasilo meseËnik, je vsaka ptevilka namenjena aktualnim dogajanjem v slovenski energetiki, s poudarkom na elektrogospodarstvu. Skupaj z dvema novinarjema in strokovnimi sodelavci oblikuje verodostojno in vselej aktualno glasilo, v katerem ne manjka razliËnih novinarskih zvrsti. Kot novinar in urednik skrbi za uravnoteæenost informacij o elektrogospodarstvu, nacionalno pomembni veji, in informacij o dogajanjih, pomembnih za posamezno podjetje v okviru elektroenergetskega sisitema. Pri tem ne zanemarja stroke in ne zaposlenih, katerim je glasilo namenjeno. Zato je v prispevkih pe posebej poudarjen vidik obravnavanja posameznikov oziroma skupin zaposlenih v slovenskem elektrogospodarstvu. Avtorski prispevki, pe posebej uvodniki, Branka JanjiÊa in njegov zgledni novinarski pristop k urejanju glasila Nap stik prispevajo, da to pomembno izstopa med glasili, ki jih izdajajo slovenska podjetja.
MINKA SKUBIC
PREMOGOVNIK VELENJE VZROK IZGUBAM MANJ©A PRODAJA TE©
Nadzorni svet Premogovnika Velenje je na svoji seji konec marca obravnaval poslovno poroËilo za leto 1999. Kot so ugotovili, je Premogovnik kljub 2,3 odstotka zmanjpanim strop-kom poslovanja glede na leto 1998 posloval z izgubo v vipini 834 milijonov tolarjev, ki je v prvi vrsti posledica ptirimeseËnega remonta v Termoelektrarni ©optanj in posle-diËno 6,4 odstotka manjpe prodaje kot leto prej. Spodbudno pa je, da se je lani kar za 53 odstotkov poveËal deleæ prihodkov, doseæen z dejavnostmi, ki niso vezane na prodajo premoga, s Ëimer so zasluæili kar 2,7 milijarde tolarjev. Podjetje tudi ni zadol-æeno in ni imelo lani niti dneva blokiranega æiro raËuna. Sicer pa je Premogovnik v letu 1999 uspepno uresniËeval zastavljene stratepke cilje, predvsem pri varnosti pri delu in ravnanju z okoljem. V Premogovniku Velenje so lani odkopali 3,804 milijona ton premoga. V TE ©optanj so prodali skoraj vso odkopano koliËino, natanËneje 98,9 odstotka, kar kaæe, da  je  prodaja  premoga  za  piroko
©E ENA V TE-TOL-u so lani nameravali zamenjati sistem kemiËne priprave vode, a je IN©PEKCIJSKA ministrstvo za gospodarske dejavnosti tik pred zdajci zahtevalo, da toplarna
ODLO»BA ustavi vse postopke, Ëep da ta naloæba ni prednostna. Omenjeni sistem je spomladi pregledal energetski inppektor in ugotovil, da bi lahko pri veËjih obremenitvah toplarna odpovedala pri delovanju, kar pa bi pomenilo motnje pri daljinskem ogrevanju. Ministrstvo se je zato odloËilo, da bodo sanirali le posamezne dele sistema, Ëeprav je po mnenju strokovnjakov revitalizacija sistema nujna. To pa pe ni vse, medtem je v TE-TOL prispela nova inppekcijska odloËba, ki zahteva, da do 17. julija opravijo sanacijo preËrpavalipËa in pripadajoËe opreme za preËrpavanje nevarnih snovi, da nevarna voda ne bi odtekla v povrpinske vode, kanalizacijo ali tla. Toplarna je tako razpeta med ministrstvom in inppektorati, v nobenem primeru pa ne morejo izpolniti zahtev slednjih v zahtevanih rokih, zato bodo zaprosili za njegovo podaljpanje.
Dnevnik, 6. aprila
HRVATI Sredi marca so se predstavniki pogajalski skupin Slovenije in Hrvapke glede NEK VZTRAJAJO dogovorili, da znapa kapital elektrarne namesto dosedanjih 30 milijard 84,7 PRI SVOJIH milijarde tolarjev, in definirali leto 2023 kot leto, ko preteËe njena æivljenjska STALI©»IH doba. Niso pa repili vprapanja radioaktivnih odpadkov in ne ekonomskih odnosov med HEP-om, Elesom in NE Krpko. Po januarskem predlogu naj bi HEP kupoval letos in drugo leto elektriËno energijo od NEK. Vjesniku HEP se zdi to nesmiselno, saj po njihovem mnenju lastnik ne more biti tudi kupec. Poleg tega pa naj bi bila cena, ki znapa 5,24 pf/kWh, previsoka in nesprejemljiva. Direktor NEK Stane Roæman je to februarja pojasnil v intervjuju za Delo, kjer je povedal, da je NEK v teækem finanËnem stanju in da zaradi prodaje HEP-u po niæjih cenah zgubijo okrog tri milijarde tolarjev na leto. Poleg tega pa je slovenska stran zadolæena za odplaËevanje kredita in za obnovo elektrarne, zaradi Ëesar se je cena energije povipala. Hrvati pa na to odgovarjajo, da popilja HEP nuklearki in Elesu od avgusta 1998 meseËne fakture za stropke, nastale zaradi angaæiranja lastnih virov elektriËne energije in zaradi nezmoænosti izrabljanja lastnega kapitala, vloæenega v NEK. Septevek teh zneskov znapa do zdaj 179,8 milijona mark.
Vjesnik HEP, 11.aprila
MANJ PovpreËni stropki dela v Sloveniji so bili lani po oceni sluæbe za konjunkturo in KOT POL ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije 1.456,20 tolarja na uro, ZASLUÆKA kar je za 13,6 odstotka veË kot leta 1998. PovpreËna plaËa lani se je v primerjavi ZA PLA»O z letom 1998 poveËala za 9,6 odstotka, zato lahko sklepamo, da so prispevki za socialno varnost rasli hitreje od Ëistih dohodkov. Najhitreje narapËa davek na plaËe in akontacija dohodnine. Lani je povpreËna neto plaËa znapala 109.279 tolarjev, povpreËna bruto plaËa pa 173.245 tolarjev. Strokovnjaki so pripteli pe druge stropke in upoptevali povpreËno 174 plaËanih ur na mesec ter dobili povpreËne skupne meseËne stropke dela 252.031 tolarjev na zaposlenega. Podrobnejpi pregled stropkov je pokazal, da dobijo zaposleni v obliki neto plaËe le 43,4 odstotka vsote, ki jo izplaËa delodajalec, ali drugaËe povedano: na vsak tolar, ki ga delodajalec izplaËa zaposlenemu kot Ëisto plaËo, mora plaËati pe 1,3 tolarja za druge dajatve.
Delo, 12. aprila
ISKANJE  Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v dogovoru s Petrolom objavilo javni STRATE©KEGA  razpis za izbiro finanËnega svetovalca, ki bo pomagal poiskati stratepkega PARTNERJA  partnerja za Nafto Lendavo. Kandidati morajo ponudbe oddati do konca junija, NAFTE  Ëe se bo pojavil ustrezen partner, pa mora biti prodajna pogodba podpisana do konca leta. Ministrstvo ponuja najmanj 55-odstotni deleæ v Nafti, v kar je vptet ves dræavni deleæ v vipini 45 odstotkov in 10-odstotni deleæ Petrola. Glavno merilo pri izbiri partnerja bosta cena in razvoj celotne regije, zagotavljanje delovnih mest in ekolopko sprejemljivi programi. »e razpis ne bo uspepen, bodo rafinerijo najbræ morali zapreti - najverjetneje v naslednjih treh letih. Po zadnjih informacijah naj bi bila za zaprtje ali posodobitve rafinerije potrebna pe dræavna subvencija v vipini 300 do 700 milijonov tolarjev, odvisno od proizvodnje in cene, po kateri bodo Petrol oziroma druga podjetja kupovali naftne derivate.
Delo, 12. aprila
RIREDILA SIMONA BANDUR
9
8
iz elektrogospodarskih podjetij
10
potrošnjo skorajda zamrla. Prihodki v letu 1999 so znašali 23,4 milijarde tolarjev, od tega 20,6 milijarde od prodaje premoga. Poleg manjše prodaje za potrebe termoelektrarne Šoštanj je hil za 28,6 odstotka nižji kot v letu 1998 tudi prihodek od prodaje komercialnega premoga. Med letom se je poleg tega veckrat spreminjala cena premoga za proizvodnjo toplotne energije, tako da je bila ta cena konec leta nižja kot pred uvedbo davka na dodano vrednost. Vsa hcerinska podjetja Premogovnika Velenje pa so minulo leto sklenila z dobickom. Skupno so ustvarila 2,5 milijarde tolarjev prihodka in v povprecju 50 odstotkov poslov opravila zunaj maticnega podjetja. S tem se postopoma tudi uresnicuje strategija rudnika, da se vsako leto povecuje delež ustvarjenega prihodka zunaj Premogovnika Velenje. Drugace pa je nadzorni svet poslovanje Premogovnika ugodno ocenil in sklenil, da je treba izgubo pokriti iz rezerv podjetja ter v naslednjem letu nadaljevati z uresnicevanjem sprejete poslovne strategije Premogovnika Velenje. To je z zmanjševanjem vseh stroškov, predvsem stroška dela, s prezaposlovanjem delavcev v hcerinska podjetja, z ustvarjanjem cim vec prihodka podjetja na zunanjih trgih ter ustanavljanjem novih hcerinskih podjetij.
BRANE JANJld
SAVSKE ELEKTRARNE SE PREDSTAVIJO
V Savskih elektrarnah Ljubljana so letos izdali pouËen prospekt z naslovom Savske elektrarne se predstavijo, namenjen predvsem ptevilnim obiskovalcem - osnovnopolcem in dijakom na strokovnih ekskurzijah v SEL. Kaj nam pomeni elektrika? Kako hidroelektrarne delujejo? Reka Sava - Ëisti vir energije itd. Pod temi naslovi je v poljudnem jeziku zapisano nekaj najbolj osnovnih pojmov o energetiki. Na primer: Predstavljaj si, kakpno bi bilo tvoje æi-vljenje brez elektrike. Elektriko so ljudje zaËeli mnoæiËno uporabljati pele v zaËetku 20. stoletja. Prej so æi-veli brez elektriËnih luËi, hladilnika, televizije, interneta, Game Boya in vsega drugega udobja, ki se nam danes zdi tako samo po sebi umev-
no. V prospektu je na kratko predstavljen tudi center vodenja, ki s sodobnim raËunalnipkim sistemom omogoËa stalen in natanËen pregled nad obratovanjem elektrarn na Savi. Poleg tega je kot v nekak opomin zapisano, da ljudje ob reki Savi brezvestno odlagajo vsakovrstne odpadke, ki jih ob nalivih odnese na jezove elektrarn. Presenetljiv je podatek, da je proizvodnja elektrike zaradi potrebnega ËipËenja jezov tudi za veË kot polovico manjpa in zato tudi precej draæja.
Naj ob tem zapipemo, da bi bilo zelo priporoËljivo, Ëe bi predstavniki slovenskih HE o problematiki ones-naæevanje jezov redno obvepËali in opozarjali pristojna ministrstva, medije in slovensko javnost. Sicer pa bi skrb za Ëisto okolje morala postati predvsem predmet nenehnega izo-braæevanja in osvepËanja ljudi. Odgovornost za Ëisto okolje, od katere ni prav nihËe izvzet, je najprej v zavesti Ëloveka ali pa je sploh ni.
MIRO JAKOMIN
ELEKTRO MARIBOR KMALU ZA»ETEK GRADNJE RTP RA»E
V delnipki druæbi Elektro Maribor naj bi junija ali julija zaËeli konkretno uresniËevati investicijski projekt RTP 10/20 kV RaËe, to je gradnjo 20 kV stikalipËa s komandnim prostorom in 110 kV stikalipËa. Doslej so opravili æe veË potrebnih korakov za pridobitev dovoljenj za poseg v prostor, trenutno pa potekajo dejavnosti za izdelavo elaborata za izvedbo protihrupnih ukrepov v Ëasu gradnje. Kot je pojasnil Boæidar GovediË, vodja gradnje zahtevnih objektov, se energetsko omreæje RaËe danes napaja iz RP 20 kV RaËe. Pribliæno polovica moËi pride iz RTP Slovenska Bistrica, polovica pa iz RTP Dobrava po starem 35 kV daljnovodu Slovenska Bistrica-RaËe-Dobrava, ki sedaj obratuje na 20 kV. Zaradi dolgih prikljuËnih vodov v smeri RTP Slovenska Bistrica in v smeri RTP Dobrava so padci napetosti na meji dopustnih. »eprav je razdelilno 20 kV omreæje tega obmoËja razmeroma dobro zazankano, pa to pe vedno ne omogoËa kakovostnega prenapa-janja v primeru izpada nekaterih vodov. Elektro Maribor je leta 1998 naroËil
ptudijo razvoja energetike na obmoË-ju PE Slovenska Bistrica. Na podlagi predvidenih novih poveËanj moËi in odjema elektriËne energije je EIMV izdelal ptudijo Razvoj elektrodistri-butivnega omreæja javnega podjetja Elektro Maribor (PE Slovenska Bistrica). ©tudija predvideva gradnjo RTP 110/20 kV v letu 2000, kot argumente za ta projekt pa navaja naslednje: slabe napetostne razmere, izpad enega dovoda s termiËno moË-jo 9,5 MVA onemogoËa normalno obratovanje podroËja RaËe-Fram, izgube v omreæju.
Z zgraditvijo RTP RaËe se bodo izgube v srednjenapetostnem omreæ-ju zmanjpale za pribliæno 0,7 mega-vata. Zmanjpanje izgub se bo odrazilo v 0,36-odstotnem manjpem nakupu elektriËne energije javnega podjetja Elektro Maribor. Ne nazadnje bodo z zgraditvijo RTP RaËe razbremenili obstojeËe RTP-je Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica in Dobrava ter omogoËili rezervno napajanje RTP-jema Slovenska Bistrica in Dobrava.
ELEKTRO PRIMORSKA PRECEJ VETRA, A MANJ PRAVE VOLJE
Kakpne so trenutne moænosti za ure-sniËevanje projekta elektrarn na veter na ustreznih obmoËjih delnipke druæbe Elektro Primorska? Po besedah Karla Perpolja, direktorja komercialnega sektorja, so ta projekt sprejeli z razumevanjem in odobravanjem na vseh ravneh. In to ne samo zaradi projekta, temveË tudi zato, ker je Slovenija podpisala oziroma ratificirala vrsto dokumentov, ki dræavo v bistvu silijo, da mora na podroËju obnovljivih virov storiti veË potrebnih korakov v naslednjem obdobju. Konec koncev mora Slovenija do leta 2010 pridobiti 12 odstotkov energije iz obnovljivih virov, kot so veter, biomasa, geotermalna voda in drugi (Bela knjiga). »eprav so doslej predstavniki Elektro Primorske opravili æe vrsto pogovorov na raznih ravneh in so v bistvu vse strani ta projekt podprle, ostaja zadeva - kot po nekakpnem æe uteËenem pravilu - nejasna. Kot so povedali na Uradu za prostorsko planiranje, je treba najprej uresniËiti spremembe prostorskih planov, in to predvido-
ma v naslednjem letu, kar pomeni, da se utegne postopek do konËne odloËitve v parlamentu precej za-vleËi.
V Elektro Primorski ugotavljajo, da je projekt elektrarn na veter ekonomsko povsem upraviËen, in da naloæba v tovrstni objekt stane polovico manj kot v hidroelektrarno. Pri vetrni energiji gre v bistvu za Ëist in ekolopko nesporen vir energije, ki glede na uvajanje sodobne tehnologije postaja z leti vse cenejpi. Po grobih podatkih znapa cena priklopa na omreæje za 750-kilovatno elektrarno na veter pribliæno milijon nempkih mark. S ppanskim podjetjem Energia Hidroelectrica de Nevarra so predstavniki Elektro Primorske æe lani podpisali sporazum za uresniËitev projekta elektrarn na veter. Ta dokument med drugim predvideva, da bosta podjetji ustanovili mepano druæbo za proizvodnjo elektriËne energije z obnovljivimi viri energije,
Ëe bodo za to dani potrebni pogoji. Tako je omenjeno ppansko podjetje v okviru programa Ëezmejnega sodelovanja Ecos overture 1998-2001 v sodelovanju z Agencijo za prestrukturiranje energetike in z Elektro Primorsko postavilo æe veË merilnih naprav za spremljanje hitrosti vetra na najbolj ugodnih krajih. Trenutno potekajo redne meritve na osmih lokacijah, kot so Sinji vrh nad AjdovpËino, Nanos, Bate na Banjpki planoti, Mapun, GoliË, VrempËica, Kokop nad Lipico in Trstelj. Eno izmed bistvenih izhodipË za odlo-Ëitev, kje postaviti vetrne elektrarne, je, da mora veter na doloËenem kraju pihati veË kot tri tisoË ur na leto in veË kot 6 metrov na sekundo. Kot so pokazale dosedanje meritve, so na vseh omenjenih lokacijah dobre razmere za izkoripËanje vetrne energije. Pa vendar, v Sloveniji pe tako ekonomsko in ekolopko nesporen projekt o izkoripËanju energije prej ali
slej pristane v togih postopkih sprejemanja in zavlaËevanj s konËno odloËitvijo. Tudi to je, kot kaæe, ena od slovenskih posebnosti. Skratka, vsi so za, hkrati pa bi in ne bi radi imeli vetrnih elektrarn. Upajmo, da imajo ©panci jeklene æivce in zvrhano mero potrpeæljivosti.
MIRO JAKOMIN
POSAVJE IZPADI TOKA POVZRO»AJO GOSPODARSKO ©KODO
ObmoËna zbornica Posavja, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, si je tudi letos zastavila ptevilne naloge in cilje za izboljpanje poloæaja tamkajpnjega gospodarstva. Poglavitna prizadevanja gredo predvsem v smeri poveËevanja konku-renËne sposobnosti podjetij, spodbujanja razvoja malega gospodarstva, poenotenja razvojnih ciljev regije, vkljuËevanja v dejavnosti lokalnih razvojnih koalicij in obËinskih po-spepevalnih centrov, spremljanja zakonodajne problematike ter repevanja socialnih, ekolopkih, komunalnih in drugih problemov na tem obmoËju. V novejpem Ëasu namenjajo veliko pozornost tudi procesu uvajanja kakovosti v posavskih podjetjih. Posebej omenimo, da posav-ska gospodarska zbornica dejavno sodeluje tudi v okviru Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju in njegove strokovne komisije, in sicer pri pobudi, da bi vlada v najkrajpem Ëasu sprejela vse ustrezne postopke za zaËetek gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, kot so: ureditev prostorskih aktov, izbira izvajalca del, sprejem zakona o po-roptvu Republike Slovenije za najetje posojil za gradnjo, ki je æe v postopku v parlamentu, in podobno. Ob tem posavska zbornica intenzivno spremlja tudi dejavnosti za gradnjo nove RTP 400/110 kV Krpko. Kot je znano, je vladi æe veËkrat posredovala pobude za sprejem potrebnih korakov, ki bi Posavju omogoËili uËin-kovitejpo oskrbo z elektriËno energijo. Zaradi nezanesljive dobave in slabih napetostnih razmer se s hudimi teæavami na tem obmoËju sreËu-jejo pe zlasti podjetja z obËutljivimi raËunalnipko vodenimi tehnolopkimi procesi. V primeru izpadov elek-triËne energije nastaja nemajhna gospodarska pkoda.
MIRO JAKOMIN                                               11
4
iz elektrogospodarskih podjetij
12
ELEKTRO LJUBLJANA ODJEMALEC NAJ BO KRALJ
Kot smo æe poroËali, si je Elektro Ljubljana decembra 1999 pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001. Po besedah mag. Janeza Hostnika, po-moËnika direktorja delnipke druæbe za kakovost, so projekt, ki so ga zaËeli uresniËevati aprila 1998, ures-niËili v izredno kratkem Ëasu, kar je zasluga vseh delavcev, pe zlasti pa vodilnega in vodstvenega kadra. Sedaj se zastavlja naslednje vpra-panje: kako nadaljevati izboljpevanje kakovosti? Naprej omenimo, da so za pridobitev certifikata morali izdelati okrog 44 organizacijskih predpisov, 119 navodil in 216 zapisov, v katerih so doloËili pravila poslovanja. Pravila temeljijo na Elaboratu poslovnih procesov, kjer so popisane vse naloge in izdelani diagrami povezav podprocesov, ki morajo usklajeno delovati in tvoriti poslovno celoto. S tem so postavili temelj pravil in pisnega poslovanja ter zagotovili spoptovanje opredeljenih izhodipË, ki so jih zapisali v Poslovnik kakovosti kot krovni dokument.
Kot pojasnjuje mag. Hostnik, je pomembno, da sistem kakovosti zahteva opredelitev strategije in ciljev kakovosti v druæbi, in sicer skozi politiko kakovosti. Pri tem je vodstvo druæbe odgovorno za nenehno spremljanje, izvajanje in doseganje primerne kakovosti (odpravljanje pomanjkljivosti, uvajanje poslovnih in tehniËnih izboljpav, dajanje osebnega zgleda). Izboljpati kakovosti pomeni uresniËevati temeljne poslovne cilje, to je izboljpati poslovanje druæbe, odjemalcem pa zagotoviti kakovostno in stalno dobavo elek-triËne energije ter kakovostne storitve. Izboljpati poslovanje pomeni racionalizirati notranjo organizacijo podjetja, zniæati stropke poslovanja ter poveËati produktivnost s stalnim razvojem druæbe. Zadovoljstvo odjemalcev pa pomeni, da jim druæba stalno dobavlja elektriËno energijo po dogovorjenih koliËinah in kakovosti. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na druge kakovostne storitve v odnosu do odjemalcev, kot so na primer posredovanje informacij, izdajanje elektroenergetskih soglasij, izdelava prikljuËka, repevanje rekla-
macij in podobno. Poleg tega je zelo pomembno, da podjetje Ëim prej uresniËi vse potrebne korake za iz-boljpanje napetostnih razmer. Hkrati sistem kakovosti poudarja tudi notranje zadovoljstvo delavcev delnipke druæbe, ki morajo biti ustrezno motivirani in stimulirani. Sicer pa se mora uvedeni sistem kakovosti Ëvrsto zasidrati v vse pore poslovnega sistema delnipke druæbe Elektro Ljubljana. Na poti k poslovni odliËnosti bo podjetje moralo utrditi in preËistiti vse poslovne procese z vsakoletnimi notranjimi in zunanjimi presojami ter razpiriti sistem kakovosti na podroËju ekologije. Ob tem je pomemben tudi sociolopki vidik, ki zajema repevanje raznih problemov, s katerimi se delnipka druæba sreËuje v odnosu do prebivalcev v svoji oæji in pirpi okolici.
MIRO JAKOMIN
ELEKTRO GORENJSKA NOVA PRIDOBITEV ZA U»INKOVITEJ©O OSKRBO
Med najbolj pomembne investicijske pridobitve v delnipki druæbi Elektro Gorenjska nedvomno sodi uspepno uresniËena novogradnja razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Zlato Polje. Objekt, ki je opremljen z najsodobnejpo primarno in sekundarno opremo in je vreden pribliæno milijardo tolarjev, je od januarja naprej v poskusnem obratovanju. Pri naËrtovanju, postavitvi in opremi tega objekta so kot projektanti uspepno sodelovali Elektro Gorenjska, IBE in CEE, kot izvajalci del pa Siemens AG, EMB, Elektroservisi, Gradbinec SGP Kranj, ETP-Elek-trotehnipko podjetje in Elektroin-ptitut Milan Vidmar. RTP 110/20 kV Zlato Polje je v bistvu sistemska distribucijska transformatorska postaja z vgrajenim 110 kV stikalipËem, energetskimi 20(40) MVA transformatorji 110/20 kV in 20 kV stikalipËem. Objekt se napaja z elektriËno energijo na napetostnem nivoju 110 kV v RTP 400/110 kV Okroglo in v RTP 110/20 kV Prim-skovo. PrikljuËitev obeh 110 kilo-voltnih dovodov je iz konËnega 110 kV daljnovodnega stebra do postaje v 110 kV kabelski izvedbi. Z novozgrajeno RTP je uresniËena 110-kilo-voltna kranjska zanka za napajanje
mesta Kranj in okolice ter hkrati izpeljana ena zadnjih etap prehoda srednjenapetostne distribucijske mreæe z 10 kV na 20 kV napetost. Potrebe po postavitvi RTP 110/20 kV Zlato Polje so se pokazale æe v sedemdesetih letih, ko so bile izdelane sistemske ptudije EIMV in Elek-tro Gorenjske za oskrbovanje mesta Kranj z elektriËno energijo. Ures-niËitev 110 kV kranjske zanke in s tem opupËanje 35-kilovoltne napetosti ter postopen prehod srednje-napetostne mreæe iz 10 kV na 20 kV so bile v osemdesetih in devetdesetih letih prednostne naloge Elektro Gorenjske. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev se je zaËetek gradnje RTP Zlato Polje prelagal vse do leta 1996.
PODPORA ENERGETSKE POLITIKE PRI VAROVANJU OKOLJA
V javnem podjetju Elektrogospodarstvo Slovenije, r.i., Maribor, je 27. marca potekalo prvo delovno sreËanje v okviru projekta EnPAcc, ki je financiran iz programa Synergy. Sodelovali so nekateri predstavniki elektrogospodarskih podjetij in kon-sultantskih podjetij za podroËje elektroenergetike in ekologije iz Slovenije, Poljske, Velike Britanije, Avstrije in Finske, odsotni pa so bili predstavniki iz Madæarske, »epke in Estonije. Na sreËanju so predstavili tako osnovne podatke o liberalizaciji elektroenergetskega sektorja v Evropski uniji in dræavah kandidatkah za vstop, kot tudi najpomembnejpe okoljevarstvene zahteve, s katerimi se sreËujejo elektroenergetski sektorji omenjenih dræav. Eno kljuËnih vpra-panj se glasi: Kaj se lahko elektroenergetska podjetja in tvorci politike iz dræav kandidatk nauËijo iz izkupenj EU? Glede tega so si udeleæenci v Mariboru izmenjali vrsto koristnih izkupenj, niso pa sprejeli konËnih sklepov, saj bodo o tem pe razpravljali na prihodnjih sreËanjih na Poljskem in v Estoniji. Na podlagi razprav bodo sprejeli specifiËna pri-poroËila tvorcem energetske politike in industrijskim strategom v dræavah kandidatkah za vstop v EU. Pri projektu EnPAcc, ki deluje kot konzorcij, gre za podporo energetske
politike pri varovanju okolja v elektroenergetskem sektorju pridruæenih Ëlanic Evropske unije. Tako naj bi zagotovili pomoË vladnim organizacijam, ki skrbijo za energetsko politiko, in podjetjem elektroenergetskega sektorja dræav kandidatk za vstop v Evropsko unijo. Pojavljajo se namreË potrebe in zahteve po zmanj-panju obremenjevanja okolja zaradi proizvodnje elektriËne energije ob hkratnem prilagajanju komercialnim zahtevam, ki jih prinapa prihajajo-Ëa liberalizacija elektroenergetskega sektorja. Za srednjeevropske dræave, ki se nameravajo pridruæiti Evropski uniji, je uskladitev odnosov med njihovimi obveznostmi na podroËju prepreËevanja klimatskih sprememb, politiko varovanja okolja in liberalizacijo elektroenergetskega sektorja kljuËnega pomena tako za postopek pridruæitve kot za zmanjpanje negativnega vpliva sektorja na okolje. Pomembno je, da imajo dræave, ki se pridruæujejo Evropski uniji, dostop do najnovejpih idej, in da se tvorci energetske in okoljevarstvene politike v teh dræavah zavedajo dosedanjih izkupenj iz Evropske unije.
MIRO JAKOMIN
LJUBLJANA SLOKO CIGRE V NOVIH PROSTORIH
Slovenski komite CIGRE je dobil nove prostore za delovanje druptva na Hajdrihovi 2 v Ljubljani ob vhodu v poslovno stavbo. Ob slovesni otvoritvi, ki je bila petega aprila, je bil tudi Ëetrti sestanek tehniËnega komiteja CIGRE pod predsedovanjem prof. dr. Maksa Babudra. Sprejetih je bilo nekaj pomembnih od-loËitev za prihodnje delo:
- Naslednja, peta, konferenca slovenskih elektroenergetikov bo na Bledu 28. do 30. maja 2001 v Festivalni dvorani in Hotelu Park,
-  ptudijski komite 31, ki je doslej zdruæeval distributerje elektriËne energije, se bo odslej imenoval sekcija CIRED in bo deloval v skladu s prednostnimi temami mednarodnega zdruæenja profesionalnih distributerjev CIRED,
- na konferenci bo organiziran seminar o uvajanju trga elektriËne energije pod vodstvom prof. dr. Ferdinanda Gubine,
- omizje na temo Stratepkega razvoja slovenske energetike bo organiziral prof. dr. Maks Babuder,
- za dodatni dan konference je predvidena mednarodna sekcija na temo elektroenergetskih  povezav  jugov-
zhodne Evrope, za katero bo osnutek izdelal mag. Vekoslav Koropec,
-  prednostne teme po ptudijskih komitejih bodo objavljene v naslednji ptevilki internih sporoËilih druptva SLOKO CIGRE,
-  v okviru konference pa bo organizirana tudi razstava izdelkov za elektroenergetiko.
Na sestanku je potekala tudi razprava o tem, kako Ëim bolj strokovno podpreti nastajanje slovenskega trga elektriËne energije in kako me-nedæerje po podjetjih prepriËati o intenzivnejpem strokovnem sodelovanju proizvajalcev, prenosnikov in distributerjev elektriËne energije v slovenskem komiteju CIGRE. Med pomembnejpe naloge SLOKO CIGRE pa naj bi v prihodnje sodilo tudi spodbujanje vkljuËevanja mlajpih strokovnjakov v delo tega strokovnega druptva.
MAG. KRE©IMIR BAKI»
4
mag. Vekoslav Koropec - prvi Ëlovek Elesa
naloæba v TEB
PREVVZOEDLSpTVrOizELnESaA n
STROKOVNJAK
Po nepriËakovani odloËitvi vlade, ki je predËasno razrepila direktorja Elesa dr. Iva BaniËa, je mag. Vekoslav Koropec 11. aprila prevzel funkcijo vrpilca dolænosti direktorja Elesa. Prihaja iz ljubljanskega podjetja IBE, kjer je bil zaposlen 27 let in je nazadnje delal kot namestnik glavnega direktorja. V vladnih in elektrogospodarskih krogih, pa tudi med tujimi elektrogospodarstveniki, je znan kot velik strokovnjak in je po mnenju poznavalcev za to funkcijo eden najsposobnejpih ljudi. To med drugim potrjuje tudi dolg seznam strokovnih referenc, ki si jih je pridobil z aktivnim sodelovanjem pri uresniËevanju ptevilnih elektroenergetskih projektov.
Æi
14
e uvodoma omenimo, da mag. Vekoslav Korošec aktivno deluje v uglednih strokovnih in gospodarskih združenjih, kjer opravlja številne naloge in funkcije podpredsednika Slovenskega nacionalnega komiteja CIGRE, clana izvršilnega odbora Elektrotehnicne zveze Slovenije, predsednika Združenja inženirsko svetovalnih podjetij Slovenije, clana upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, clana Slovenskega komiteja WEC ter clana in pooblašcenega inženirja v Inženirski zbornici Slovenije.
Kateri dogodki so najbolj vidni na njegovi dosedanji študijski, poklicni in poslovni poti? Kot je zapisano v življenjski knjigi, se je Vekoslav Korošec rodil leta 1948. Po koncani maturi na gimnaziji je študiral na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in leta 1973 diplomiral pri prof. dr. Marjanu Plaperju s temo: Prenos elektricne energije iz centralnega in vzhodnega dela Jugoslavije v Slovenijo po 220 in 380 kilovoltnih daljnovodih predvsem z gledišca po-
treb po proizvodnji jalovih moËi v Sloveniji. Po diplomi se je takoj zaposlil na Elektroprojektu (danes IBE), kjer je bil zaposlen 27 let. Na dosedanji poti je pel tako rekoË skozi vse faze strokovnega izobraæe-vanja in izpopolnjevanja, in sicer od
projektanta do vodje projekta in direktorja podroËja za projektiranje, svetovanje in inæeniring. Sodeloval je pri projektiranju in gradnji cele vrste energetskih objektov doma in na tujem. V seznamu strokovnih referenc so plinska parna elektrarna Brestanica, termoelektrarna ©optanj 5, Jedrska elektrarna Krpko, toplarna Ljubljana, industrijska toplarna v papirnici KoliËevo, industrijska toplarna v tovarni zdravil Krka, termoelektrarna Tuzla B, termoelektrarna Trbovlje 2, termoelektrarna Plomin 2 ter ptevilni drugi manjpi industrijski in infrastrukturni objekti. Specializiral se je tudi v tujini leta 1976 pri podjetju EVS (Stutgart, ZRN) s podroËja termoenergetike. Leta 1993 je Koropec magistriral na mariborski ekonomsko poslovni fakulteti po programu MBA - mednarodno poslovodenje s temo Poslovni vidiki vkljuËevanja podjetja Elektro-projekt v evropski energetski prostor. Po preoblikovanju Elektropro-jekta v delnipko druæbo IBE je mag. Koropec prevzel mesto namestnika glavnega direktorja in vodenje dejavnosti druæbe na tujih trgih. Kot pooblapËenec za tuji trg je bil vklju-Ëen v træenje in uresniËevanje ptevil-nih projektov z razliËnih podroËij. Med njimi omenimo projektiranje HE v Juæni Ameriki in Kanadi, projektiranje industrijskih in energetskih objektov v Rusiji, sodelovanje pri gradnji prenosnega in distribucijskega omreæja v Afriki. Pri tem je sodeloval z znanimi svetovalnimi podjetji Lahmeyer, Verbundplan, Gilbert, Parsons Power, Electrowatt in
ag. Vekoslav Koropec je po imenovanju v svojem prvem javnem nastopu povedal, da prihaja na Ëelo Elesa popolnoma neobremenjen in mu nova funkcija vrpilca dolænosti direktorja pomeni velik izziv. Njegova poglavitna naloga je, da v skladu z zakonom o energetiki preoblikuje Eles v prihodnjega sistemskega operaterja na podroËju uvajanja odprtega trga z elektriËno energijo. V tem smislu prevzema drugo fazo, saj je prvo fazo uspepno uresniËil æe dr. Ivo BaniË. V strokovnih krogih je znano, da mag. Koropec zelo ceni in poudarja vlogo kreativnih strokovnih znanj, ki so podlaga za nadaljnji gospodarski razvoj. Glede njegovega zasebnega æivljenja pa bi omenili, da je poroËen in oËe dveh otrok; hËerka ptudira farmacijo, sin pa maturira na gimnaziji.
Colenco. Kot konsultant WB in EBRD je leta 1995 sodeloval pri izdelavi ptudije obnove energetike BiH. V konsultantski vlogi sodeluje tudi z delegacijo Evropske unije v Ljubljani pri reviziji razpisov po programu Crossborder. Po osamosvojitvi Slovenije je mag. Koropec zaËel aktivno delovati v smeri organiziranosti slovenske in-æenirske stroke in vkljuËevanja v mednarodne strokovne organizacije. Leta 1996 je bil ustanovni predsednik Inæenirske zbornice Slovenije. Kot predsednik Zdruæenja inæe-nirsko svetovalnih podjetij Slovenije (ZISPS), ki deluje kot samostojno zdruæenje Gospodarske zbornice Slovenije, aktivno sodeluje v mednarodnih organizacijah FIDIC in EFCA. V okviru EFCA (Evropsko zdruæenje svetovalnih inæenirjev s sedeæem v Bruslju) je Ëlan delovne skupine Private project financing, ki sodeluje tudi z direktorati Evropske unije in mednarodnimi finanËnimi inptituci-jami.
MIRO JAKOMIN
Testiranje
zOPaREmME uja
V Termoelektrarni Brestanica so prvotno naËrtovali, da bodo med remontom velikega soseda, NE Krpko, zaËeli s poskusnim obratovanjem njihovih novih dveh turbin. Æelje se niso uresniËile Ëisto po naËrtu, in zdaj, ko se je remont zaËel, upajo, da bodo v drugem delu zaustavitve NEK izvedli poskusno obratovanje vsaj ene turbine in tako na najbolj optimalen naËin nadomestili izpadlo energijo iz jedrske elektrarne.
Kot je povedal direktor Drago Fabijan, trenutno potekajo dela pri naloæbi skladno s pogodbo z ABB, ki gradi objekt na kljuË. Napovedano pa imajo manjpo zamudo, okrog dva meseca, ki je nastala pri testiranju kontrolnega paketa, to je programske opreme. Izdelovalec turbin zamudo upraviËuje z ozkim grlom na simulatorju za testiranje programske opreme, ki je nastala zaradi velikega povprapevanja po tovrstnih turbinah v ZDA. V pogodbi je zamuda finan-Ëno sankcionirana, in TE Brestanica je æe najavila zahtevo po odpkodnini. Po drugi strani pa je elektrarn, ki bi obratovale na mepanico obeh goriv, malo, zato je tudi referenc in tipskih izvedb nekoliko manj. TE Brestanica pa je zaradi stratepke varnosti, omejitev v plinovodu in ekonomskih razlogov ta pogoj postavila v razpisni dokumentaciji.
flSedanja zamuda pomeni zamudo pri konËnem prevzemu, medtem ko bosta turbini postavljeni v roku in bosta lahko zaËeli obratovati na ekstra lahko kurilno olje, testiranje
na plinski pogon pa se bo nekoliko zavleklo,« pojasnjuje razloge za kraj-po zamudo Drago Fabijan. Sodi, da bo ena od turbin stalno pripravljena in obratovalno sposobna po opravljenih testiranjih v zaËetku julija, ko bi v elektroenergetskem sistemu lahko odpravili zakup rezerv v tujini. KonËni prevzem turbin z garancijskimi meritvami bo v drugi polovici septembra.
Po Fabijanovih besedah imajo trenutno najveË teæav z usklajevanjem med njimi, ABB, Elesom in Geo-plinom glede testnega in poskusnega obratovanja. Uskladiti je treba testiranja proizvajalca turbin ABB, dobave goriv in oddajo ter prevzem proizvedene elektriËne energije v omreæje. Trenutno TEB tudi niso naklonjene cene ekstra lahkega olja in plina. VeËjo teæavo pa vidijo v termoelektrarni pri financiranju projekta, Ëe ne bo priplo v vladi do pra-voËasnega sprejema globalnega na-Ërta oziroma podpisa pogodbe o prodaji elektriËne energije in moËi ter izvajanja dræavnega proraËuna, v katerem raËunajo, da bodo dobili za dokonËanje investicije 800 milijonov tolarjev od prodaje dræavnega pre-moæenja.
MINKA SKUBIC
15
18
s seje zdruæenja za energetiko pri GZS
Potrjen
GLOBALNI FINAN»NI
V prostorih Gospodarske zbornice Slovenija je bila 10. aprila seja zdruæenja za energetiko, na kateri so se Ëlani podrobneje seznanili z letopnjim finanËnim naËrtom in najnovejpim predlogom za gradnjo Savske verige elektrarn.
Z
16
druæenje za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije je po veËmeseËnem premoru, vmes je sicer bilo nekaj delovnih sestankov s predstavniki ministrstva, aprila vendarle pripravilo æe nekajkrat napovedano sejo, ki pa tudi tokrat ni imela veliko pozitivnih tonov. Poglavitni razlog za to gre iskati predvsem v seznanitvi z globalnim finanËnim naËrtom poslovanja elektroenergetskih podjetij v letu 2000, katerega glavni znaËilno-sti sta 27 milijard naËrtovane izgube na raËun amortizacije ter zmanjpanje obsega investicij na minimum. Iz-hodipËa, ki jih je vlada upoptevala pri sestavljanju letopnjega finanËnega naËrta elektrogospodarstva, je navzo-Ëim podrobneje predstavil dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, ki je uvodoma poudaril, da so se tokrat ukvarjali predvsem s stropki, in to na dveh ravneh. Na makronivoju so prouËevali problem stropkov za odplaËilo zapadlih kreditnih obveznosti in zagotovitve denarja za izpeljavo najnujnejpih investicij. Pri slednjih so sledili naËelu, da imajo prednost æe zaËete investicije, med novimi pa sta podporo dobila le gradnja RTP Krpko in nadaljevanje druge faze prenove dravskih elektrarn, ki pa naj bi jo Ëasovno po-daljpali. Na mikronivoju pa so stropke za plaËe zmanjpali na raËun
realnega zniæanja obraËunskega pte-vila delavcev za pet odstotkov in s tem posredno zniæanjem mase plaË, druge stropke pa omejili na izho-dipËno raven, ki je veljala 1. januarja 1999, kar ob upoptevanju inflacije pomeni realno zniæanje za 8 odstotkov. Glede repevanja pereËe problematike dolgov pa je dr. Robert Golob dejal, da so se glede na predvideno odpiranje trga odloËili, da kreditno breme delno prenesejo s proizvodnje na distribucijo in prenos, pri Ëemer se je vlada odloËila, da kreditnih obveznosti ne bo reprogramirala, saj bi bilo to v luËi dejstva, da je pred vrati zahtevna finanËna sanacija celotnega sistema, nesmiselno. Sicer pa po besedah dr. Roberta Goloba na vladi sprejeti globalni finanËni plan predvideva prihodke elektrogospodarstva v vipini 127 milijard tolarjev. Ker navedena vsota ne zadostuje za pokritje vseh predvidenih stropkov, je ministrstvo za gospodarske dejavnosti v sodelovanju z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj sklenilo predlagati podraæitev elektriËne energije s 1. majem za industrijo za 3,5 odstotka, za gospodinjstva pa za 4,5 odstotka. S to podraæitvijo in verjetno pe eno septembra naj bi elektroenergetskemu sistemu zagotovili dodatnih 3,6 milijarde tolarjev, kar naj bi bila tista
minimalna vsota, ki pe zagotavlja normalno obratovanje. Ob tem je pe zanimivo, da je vlada potrdila tudi predvideno izgubo v vipini 27 milijard tolarjev in glede na to, da ta izhaja iz premalo obraËunane amortizacije, zanjo prevzela tudi odgovor-
nost.
RAZPRAVE SKORAJ NI RILO
Ceprav je globalni financni plan dokument, iz katerega bodo podjetja morala izoblikovati svoje gospodarske nacrte in bo tudi podlaga za sklenitev kupoprodajnih pogodb (te naj bi podpisali do 27. aprila), pravega odmeva na njegovo predstavitev ni bilo. Oglasil se je le direktor Elektro Ljubljane Ludvig Sotošek, ki je opozoril, da se delež distribucije v prihodku z letošnjim nacrtom še zmanjšuje, in sicer z dosedanjih 20 odstotkov, za katere so distribucijska podjetja že doslej trdila, da je premajhen in ne omogoca normalnega poslovanja, na 16 odstotkov. Poudaril je, da bo vecinski lastnik moral pripraviti tudi podrobno obrazložitev letošnjega poslovanja za skupšcine delnicarjev, saj bo drugace zelo težko zagovarjati, zakaj so podjetja pristala na okrnjene investicije in manjšo udeležbo pri prihodku. Predsednik upravnega odbora združenja za energetiko in direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Zerdin pa je poudaril, da s financno sanacijo elektroenergetskega sektorja ni mogoce vec zavlacevati, saj ne gre le za letošnjih predvidenih 27 milijard izgube, temvec so tu še izgube v višini 17,9 milijarde tolarjev iz leta 1998, pa ocenjena lanska izguba v vrednosti 29 milijard ter še 140 milijard tolarjev iz naslova dolgorocnih kreditov, kar vse mocno bremeni tekoce poslovanje podjetij. Gre za velika financna bremena, ki jih bo morala država kot lastnik ustrezno razrešiti, še preden se umakne iz sistema. Dr. Franc Zerdin je še predlagal, da naj bi ustanovili neodvisno strokovno skupino, ki bi podrobno proucila razvojne nacrte elektroenergetskih podjetij in uskladila njihova izhodišca, saj bodo ravno ti nacrti podlaga za pripravo nacionalnega energetskega programa. Prav tako pa bi bilo po njegovem mnenju treba še enkrat prouciti sedanjo organiziranost elektroenergetskega sistema, saj ta danes deluje prevec razdrobljeno,
kar ob napovedanem odpiranju trga in predvideni mocni tuji konkurenci ni prevec dobro.
SE ZADNJI POSKOS ZA SAVSKO VERIGO
Zupan obcine Sevnica in predsednik sveta pokrajine v ustanavljanju Kristijan Jane je na kratko predstavil poglede županov Posavja od vložitvi predloga zakona o pogojih koncesije za gradnjo hidroelektrarn na Savi. Predlog, ki so ga v parlamentarni postopek posredovali vlagatelji poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije (Jože Avšic, Branko Jane in Tone Anderlic) je po njihovem prepricanju usklajen tako z zahtevami energetskega zakona kot z zakonom o varovanju okolja. Ob tem je Kristijan Jane izrazil upanje, da bo omenjeni zakon v parlamentu vendarle sprejet.
Nekatera pomembnejša prizadevanja za uresnicitev spodnjesavskega projekta v obdobju od zacetka leta 1999 do marca 2000 je predstavil Niko Galeša, vodja strokovne skupine za HE na spodnji Savi, ki deluje v okviru Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju. Kot že veckrat doslej, je tudi tokrat poudaril, da je predvidena zgraditev hidroelektrarn na Savi izredno pomembna za Posavje, in si-
cer s prostorskega in ekološkega vidika, reševanja poplavne problematike, ureditve kmetijskih zemljišc ob Savi, aktiviranja in izrabe zmogljivosti slovenskega gospodarstva ter proizvodnje elektricne energije iz obnovljivega domacega energetskega vira. Kot je menil Borut Miklavcic, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, gre v primeru vložitve predloga o-menjenega zakona za zadnji po-skus. Povedal je, da mu je zelo hudo, ce pomisli, koliko sredstev so doslej že zapravili za dosedanje dejavnosti, razprave, študije in podobno. Vsekakor je treba cim prej poiskati neko drugo pot, saj smo za dosedanji nacin reševanja spodnjesavske problematike placali visoko ceno. Izrazil je upanje po konstruktivni razpravi v državnem zboru in pozitivni odlocitvi.
Dr. Robert Golob, državni sekretar za energetiko, pa je dejal, da so vlagatelji predloga zakona o pogojih koncesije za gradnjo hidroelektrarn na Savi sicer iz vrst poslanske skupine LDS, vendar kljub temu pricakuje širši družbeni konsenz. Ker je bil ta predlog zakona pripravljen v sodelovanju s predstavniki vlade, ne vidi nobenega razloga, da ga vlada ne bi podprla. BRANE JANJld MIRO JAKOMIN
STRATEGIJA ZA ZAPRTJE »ERNOBILA
Ukrajinska vlada je sprejela resolucijo, s katero se zavzemajo za zaprtje zadnjega pe delujoËega reaktorja jedrske elektrarne v »ernobilu do konca tega leta. Resolucija nalaga nekaterim ministrstvom, naj prevzamejo doloËene ukrepe za uresniËitev tega naËrta, Ëeprav vlada poudarja, da so z dokumentom le definirali strategijo za zaprtje, ne pa tudi natanËnejpih ukrepov. OdloËitev vlade je predstavil predsednik vlade Yuliya Tymoshenko na sestanku s predstavniki evropske banke za obnovo in razvoj. Na tiskovni konferenci, ki je sledila sreËanju, je Vitaly Gaiduk iz ministrstva za energetiko predstavil bolj natanËen program zaprtja. Dodal pa je tudi, da zahteva ta korak finanËno podporo iz dræavnega proraËuna. Predstavniki vlade pravijo, da se zavedajo, da vkljuËuje zaprtje pe vrsto nerepenih vprapanj, pri Ëemer je pe posebno pereËe vprapanje sofinanciranja iz Zahoda, da bi lahko postavili dve nadomestni jedrski enoti, in sicer v Khmelnitskem in Rovnem. Po besedah podpredsednika te banke Charlesa Franka je pomoË pri gradnji dveh novih enot pogojena z zaprtjem »ernobila in z dokazi, da se bo investicija izplaËala. Druga vprapanja se nanapajo na ukrajinski energetski sektor kot celoto in druæbenoekonomske probleme. Za zdaj je glavni cilj vlade zagotoviti vse potrebno za zaprtje, pri Ëemer bodo sodelovali z dræavami skupine G7.
NARA©»ANJE PREBIVALSTVA ZAHTEVA VE» ENERGIJE
Prebivalstvo Floride tako hitro narapËa, da bodo morali v naslednjih desetih letih zgraditi 24 odstotkov dodatnih energetskih zmogljivosti, je objavilo podjetje Florida Power&Light (FPL). Da bi zadostili narapËajoËim potrebam po energiji, bodo morali do konca leta 2009 proizvesti pe 4500 MW elektriËne energije. FLP si je v naslednjih treh letih zastavilo proizvesti dodatnih 2600 MW energije, vsi novi projekti pa bodo delovali na zemeljski plin, s Ëimer bodo prispevali tudi k varstvu okolja. Razpiritev pa vkljuËuje tudi obnovo starih nahajalipË zemeljskega plina. Nova nahajalipËa naj bi proizvajala veË plina z manj emisijami. Dve tovrstni elektrarni v Ford Myersu in Sanfordu æe obnavljajo, s Ëimer bodo pridobili dodatnih 2000 MW energije. Do leta 2006 naj bi elektrarni, imenovani Martin, dodali dve turbini, pozneje pa pe nove turbine, s Ëimer naj bi proizvedli kar 6000 MW energije.
17
modernizacija NEK
v Operaterji že simulirajo
posodobljeno elektrarno
ZaËetek letopnjega remonta v NE Krpko, katerega bistveni del je zamenjava uparjalnikov, je povezan tudi z zaËetkom usposabljanja operaterjev na novem simulatorju. Ta sestavlja enega izmed ptirih paketov modernizacije elektrarne. Delovanje simulatorja pred zamenjavo uparjalnikov je zelo pomembno, saj bo NEK junija priËela obratovati z vgrajenimi bistveno spremenjenimi parametri.
Vsa leta obratovanja NE Krpko doslej so se njeni operaterji usposabljali na simulatorjih veË ameripkih nu-kleark z Westinghousovo tehnologijo s Ëim veËjo podobnostjo njihovi elektrarni. Bili so na treningih v jedrskih elektrarnah Kewaunee, Zion, Ginna in Westinghousovem simulatorju v Pittsburghu. Od zaËetka devetdesetih let so obnavljali znanja v NE Ginna. Letno je skladno s predpisi opravljalo trening 64 delavcev krpke jedrske elektrarne kot pogoj za obnovitev licence za operativno delo v komandni sobi. NEK je tovrstni trening stal okrog 450.000 dolarjev na leto.
Od letopnje pomladi bodo potekali vsi simulatorski treningi v Krpkem za ograjo elektrarne. Simulator, ki je po videzu kopija komandne sobe, je izdelalo priznano kanadsko podjetje CAE Electronics. Projekt je bil dokonËan v 31 mesecih, vkljuËno z  zgraditvijo  simulatorske  stavbe,
18
Franc PriboæiË
flLastni simulator omogoËa operaterjem
veË praktiËnih ur treninga.«
vgradnjo in testiranjem simulatorja. V objektu je poleg simulatorja še vrsta predavalnic za usposabljanje delavcev elektrarne in njenih pogodbenih izvajalcev ter delovnih prostorov za zaposlene. Celoten projekt simulatorja je stal okrog 25 milijonov kanadskih dolarjev. In zakaj so se v Krškem odlocili za postavitev lastnega simulatorja? »Simulator je nepogrešljivo orodje za usposabljanje osebja komandne sobe. V Ameriki so najprej imeli simulatorje v posameznih centrih za trening. Po nezgodi v elektrarni TMI 2 je ameriški upravni organ izdal zahtevo, da si morajo elektrarne (oziroma elektrogospodarstva) zagotoviti specificne popolne simulatorje. Ce ima podjetje vec elektrarn istega tipa, zadošca en simulator. V osemdesetih in zacetku devetdesetih let so v tej državi elektrarne nabavile in postavile simulatorje na lokacijah v neposredni bližini jedrskih elektrarn. Hkrati z narašcajoco uporabo specificnih simulatorjev je vidno upadalo število dogodkov, ki jih s treningi na enakem simulatorju operaterji lahko rešujejo in so povezani s cloveško napako pri manipuliranju z opremo. Usposabljanje na lastnem simulatorju je edina možnost za usposabljanje operaterjev na zares ustrezni napravi. Kakovostno usposabljanje pa pomeni tudi dvig jedrske varnosti in prispeva k izboljšanju razpoložljivosti elektrarne,« odgovarja Franc Pribožic, vodja strokovnega usposabljanja v NEK. Noben drug simulator kot lastni, ki je kopija komandne sobe, zgrajen po projektnih osnovah posamezne elektrarne, tako po velikosti, razporeditvi komandnih mehanizmov in inštrumentacije, ne zagotavlja vseh elementov kakovostnega treninga. Simulatorji se zaradi projektnih razlik elektrarn med seboj razlikujejo v opremi, odzivnosti sistemov, kontrolni logiki, razporeditvi komandnih mehanizmov in indikacijskih inštrumentov, nastavitvi aktivacijskih nivojev in drugih pomembnih detajlih, ki so kljucni za hitro in ucinkovito ukrepanje operaterjev. Zadaj za komandnim pultom je racunalniški model elektrarne in racunalnik komunicira z elementi na komandnem pultu tako, da v popolnosti reproducira odzive elektrarne. Obseg simuliranja posameznih sistemov je povezan z obsegom posluževanja teh sistemov z
glavne komandne plopËe. Po zagotovilu Franca PriboæiËa vse operacije, ki jih operaterji izvajajo v komandni sobi, lahko opravijo tudi na simulatorju skladno z obratovalnimi postopki, ki zajemajo normalna, nenormalna in nezgodna obratovalna stanja. Doslej jim noben simulator, na katerem so trenirali krpki operaterji, ni omogoËil popolne izvedbe teh operacij skladno s postopki NEK.
IN©TRUKTORJI SO IZKU©ENI OPERATERJI
Obratovalne lastnosti elektrarne se bodo z zamenjavo uparjalnikov in s tem tudi poveËanjem njene moËi, obËutno spremenile. PravoËasni trening operativnega osebja bo pripomogel k uspepnemu zagonu elektrarne po izvedenih vseh projektih modernizacije to pomlad in opravljenih remontnih delih. Prva skupina je zaËela s treningom sredi aprila, druga pa maja in junija. Do konca remonta bodo z novim simulatorjem upravljale vse pogonske posadke. flDoslej smo vsako leto z enotedenskim usposabljanjem napih operaterjev na ameripkih simulatorjih zagotovili posamezniku 28 ur dela na njem, kar je minimalni Ëas po napih predpisih. Z uporabo lastnega simulatorja pa bomo operaterjem trikrat poveËali ptevilo ur usposabljanja na kopiji komandne sobe. S tem bomo
dosegli okvir ptevila ur, ki jih za usposabljanje na simulatorjih porabijo operaterji v razvitem svetu. Do letos so se napi operaterji usposabljali ptiri tedne na leto, dvakrat po teden dni teoretiËno v elektrarni in sedem dni v Ameriki. NaËin usposabljanja bomo posodobili z uporabo sistematskega naËina usposabljanja, Ëas za trening na simulatorju doma pa bo tudi bolje izkoripËen. Bomo pa pe naprej sodelovali z drugimi centri za trening v svetu in aktivno delali v organizacijah, ki so povezane z jedrsko energijo, kot sta WANO /Sve-tovno zdruæenje upravljalcev jedrskih elektrarn/ in INPO /Ameripki inptitut jedrskih elektrarn/,« je nadaljeval pogovor PriboæiË. Hkrati s projektom simulatorja so se obstojeËim inptruktorjem za operati-vo pridruæili dodatni iz vrst vodij izmen in glavnih operaterjev jedrske elektrarne. Skupno jih je trenutno osem, to ptevilo pa naj bi poveËali na deset ali enajst, kar bi omogoËilo optimalno samostojno uresniËevanje usposabljanja. Zanje so organizirali usposabljanje s podroËja andrago-gike. V prehodnem obdobju jim bosta v pomoË tudi dva tuja inptruk-torja, pozneje pa se bodo oprli na lastne moËi, izkupnje in znanje. Vsi inptruktorji so namreË delavci z dolgoletnimi izkupnjami pri obratovanju elektrarne, ki so se dodatno kalili pri naËrtovanju in izvedbi projekta
postavitve simulatorja. V tem projektu je namreË vloæenega veliko lastnega dela delavcev NEK, tako iz proizvodnje, inæeniringa, vzdræevan-ja ter seveda strokovnega usposabljanja. Pri njem so ves Ëas sodelovali strokovnjaki elektrarne, ki dodobra poznajo elektrarno, njeno obnapanje in obratovalne dogodke v njej ter tudi raËunalnipke analize nezgodnih dogodkov. Ob stalnem usposabljanju operaterjev in zaËetnem usposabljanju novih operaterjev v elektrarni naËrtujejo, da bodo v nadaljevanju delovanja simulatorja na njem trenirali tudi nekateri tehniËni delavci iz inæeniringa in vzdræevanja objekta. V program stalnega usposabljanja operaterjev bodo vkljuËeni tudi strojniki opreme, ki po navodilih li-cenciranih operaterjev ravnajo z opremo v tehnolopkem delu elektrar-
ne.
MINKA SKUBIC
19
Simulator je popolna kopija komandne sobe.
spodnja Sava
remont NE Krško
V
se
HE BO©TANJ
letos?
NaËrti o gradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi obstajajo æe od konca sedemdesetih let, a so do sedaj zgradili le eno elektrarno - HE Vrhovo, za druge pa je zmanjkalo denarja. Zdaj pa se bo verjetno vendarle nekaj premaknilo. Poslanci liberalne demokracije Joæe AvpiË, Branko Janc in Tone AnderliË so namreË pripravili predlog zakona o pogojih koncesije za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save. Po tem najnovejpem predlogu naj bi na Savi zgradili v naslednjih petnajstih letih pet novih HE: Boptanj, Blanca, Krpko, Breæice in Mokrice.
Pred
20
redlog, ki so ga omenjeni poslanci vloæili v zaËetku aprila, naj bi poslanci dræavnega zbora po hitrem postopku obravnavali na 21. redni seji, ki je bila 13. aprila, a se zaradi politiËnih nesoglasij niso mogli dogovoriti niti o dnevnem redu seje, kaj pele, da bi predlagani dnevni red obravnavali. Æe dejstvo, da je predlog tako hitro pripel na dnevni red, je za predlagatelje kljub trenutno slabemu poloæaju liberalne demokracije na slovenski politiËni sceni dober znak. Hkrati z vloæitvijo tega predloga so umaknili predlog zakona o poroptvu RS za najetje posojil za izgradnjo hidroelektrarn na Spodnji Savi od HE Vrhovo do hrvapke meje. V nasprotju s prejpnjim predlogom upopteva nov predlog energetski zakon, zakon o varstvu okolja in smernice Evropske unije. flLani vloæeni zakon o poroptvu se je pokazal kot neustrezen, saj ni obdelal vseh podroËij, ki so nujna za zgraditev verige hidroelektrarn, ampak samo poroptvo, ki je le del te problematike,« je pojasnil Joæe AvpiË. Nov predlog zakona tako upopteva vsa podroËja gradnje, vkljuËno s podelitvijo konce-
sije, pogoji za podelitev koncesije, financiranjem ter opisom razlogov, zakaj koncesije že lani niso podelili tujemu koncesionarju.
STROŠKI INFRASTRUKTURE DRŽAVI
Ce bo zakon sprejet, obstajajo možnosti, da bi HE Boštanj zaceli graditi še letos. Lokacijski nacrt je že sprejet, pridobljenega je približno 95 odstotkov potrebnega zemljišca, v proracunu pa naj bi bil že zagotovljen tudi denar za nakup zemljišc in za pripravljalna dela. Zakon bo uredil le še podelitev koncesije. Ta naj bi po predlogu zakona pripadla lastniku HE Vrhovo - Savskim elektrarnam. Po besedah direktorja Boruta Miklav-cica so Savske elektrarne sposobne financirati gradnjo HE Boštanj, za gradnjo preostalih štirih elektrarn pa naj bi denar dobili s prodajo državnega deleža strateškemu partnerju in do-kapitalizacijo Savskih elektrarn ali s prodajo delnic. Koncesionar naj bi z lastnimi sredstvi pokril stroške energetskih ureditev, stroške gradnje infra-
strukture pa bi prevzela država, kar pomeni, da bi država krila 26 odstotkov celotne predracunske vrednosti, ki znaša 460 milijonov evrov oziroma 93 milijard tolarjev. Država naj bi torej placala 120 milijonov evrov, koncesionar pa 340 oziroma 74 odstotkov celotne investicije.
900 GWh DODATNE ENERGIJE
V predlogu zakona so doloceni tudi roki za gradnjo verige. Tako naj bi vsaki dve leti zaceli graditi novo elektrarno, tako da bi bila veriga koncana leta 2015. Z novimi elektrarnami bo Slovenija pridobila 900 GWh elektricne energije, s cimer bi rešili problem energetske oskrbe, poleg tega pa naj bi imela gradnja verige elektrarn pozitiven vpliv tako na lokalno skupnost kot tudi na celotno državo. Nacrtovana gradnja hidroelektrarn vkljucuje namrec tudi vodne, cestne, železniške in komunalne infrastruk-turne ureditve. Od leta 1985 je bilo to obmocje rezervirano v skladu z dolgorocnim prostorskim nacrtom, zato so bile otežene oziroma onemogocene vse druge dejavnosti, vkljucno z gradnjo cestne in komunalne infrastrukture ter razvojem kmetijstva. Zakon pa bo sprostil možnosti za razvoj drugih dejavnosti. V prvi vrsti gre za zašcito Posavja, ki velja za eno najbolj poplavnih obmocij v Sloveniji. Uredili naj bi pritoke in zgradili akumulacijske bazene. Samo s pokrivanjem škode, ki jo povzrocijo poplave, porabi država na leto približno dva milijona evrov. Po besedah Jožeta Avšica po gradnji ne bo vec poplav in po izracunih naj bi se tako v šestdesetih letih že samo s prihrankom na tem podrocju pokrili stroški infrastrukture. Država pa bi pridobila denar še s koncesionarskimi dajatvami. Koncesionar bo moral, ce bo zakon sprejet, za energetsko izkorišcanje spodnje Save in uporabo vodnogospodarske infrastrukture placevati državi letni znesek v višini najmanj sedmih odstotkov vrednosti proizvedene elektricne energije. To se bo razdelilo med državo in lokalno skupnostjo v razmerju 60:40 v korist lokalne skupnosti. Naslednji pomemben dejavnik, ki prispeva k razvoju, je zaposlovanje. V naslednjih petnajstih letih naj bi bilo na gradbišcih zaposlenih tudi do dva tisoc delavcev. V casu obratovanja pa naj bi delo našlo približno 85 delavcev.
NOVA MO» OB KONCU NEK
Kot smo æe zapisali, bodo nove HE na Savi omogoËale proizvodnjo dragocene vrpne energije in tako pridobile dodatne moËi, ki ju slovenski elektroenergetski trg nujno potrebuje, da izpolni tehniËne pogoje zahodnoevropske interkonekcije UCTE. Nap sistem namreË æe od leta 1974 izrablja ugodnosti medsebojnega sodelovanja, vendar pa ne izpolnjuje doloËil glede rezervnih moËi. Z novimi proizvodnimi viri, ki so obenem obnovljivi in za okolje prijazni, bo tako doseæeno stabilno prenosno omreæje. Poleg tega pa je treba upoptevati, da naj bi veriga zaËela delovati ravno v Ëasu, ko se bo iztekala æivljenjska doba nuklearke v Krpkem.
Veriga novih petih hidroelektrarn na Savi vsekakor ponuja ptevilne prednosti, a za zdaj je vse odvisno od tega, kako bodo predlog zakona sprejeli poslanci. Po besedah predlagateljev so jih strokovnjaki in okoljevarstveniki podprli, z obËani pa tudi naj ne bi imeli veËjih teæav, saj poudarjajo nujnost protipoplavne zapËite in moænost za razvoj kmetijstva in gospodarstva.
SIMONA BANDUR
PLINSKO IN PRENOSNO PODJETJE NA SODIŠCU
Nesporazum med nemškim proizvajalcem plina Tyssengas in javnim distribucijskim podjetjem Stadtwerk Aachen (Statvag) je prešel na sodišce. Plinsko podjetje je namrec vložilo tožbo proti Stawagu, saj so zmanjšali dobavo njihovega plina za tretjino in jo nadomestili s konkurentom -Wingas. Statvag trdi, da je zmanjšanje upraviceno, saj so se s Tyssengasom dogovorili, da lahko v zameno za petletno pogodbo zmanjšajo kolicino odkupljenega plina. Tyssengas pa trdi, da je to nesprejemljivo, ce upoštevamo liberalizacijo trga. Ker takšnega primera v Nemciji še ni bilo, bi lahko ta sodna odlocitev služila kot precedens za nemško plinsko industrijo.
Varna, ekonomi»na in sprejemljiva ne v eu
V zaËetku aprila je vodstvo NE Krpko sklicalo novinarsko konferenco z namenom, da ob koncu letnega obratovalnega ciklusa javnost seznani z rezultati obratovanja in predstavi dela med letopnjim 62-dnevnim remontom, ki se je zaËel sredi aprila in bo trajal do srede junija. Remont bo v kar najveËji meri podrejen zamenjavi uparjalnikov in sklenitvi projekta modernizacije.
z
zadnjem obratovalnem ciklusu, to je od konca lanskega remonta sredi junija pa do zacetka letošnjega remonta 15. aprila, je elektrarna obratovala neprekinjeno 303 dni. V tem casu je dosegla dobre rezultate tako pri obratovanju kot njeni varnosti. Kot je povedal direktor Stane Rozman, v tem casu niso zaznali nikakršnih prekoracitev upravnih dovoljenj pri vplivih na okolje, celo nasprotno, odstotki kontroliranih izpustov so bili veliko pod dovoljenimi. Tudi ti kazalci so odsev stabilnega obratovanja objekta v minulem obdobju. »Zal pa ekonomski kazalci poslovanja niso tako uspešni kot obratovalni. Lanski izgubi 600 milijonov tolarjev
se je zaËetku leta pridruæila resna nelikvidnost podjetja. Po prvih treh letopnjih mesecih vzroki nelikvidnosti niso odpravljeni, so pa nakazane re-pitve, ki bodo zagotovile postopno odpravo stanja. V podjetju smo v ta namen izvedli nekatere notranje ukrepe, kot so strukturna obnova stropkov, pregled zalog in gibanja investicijskega vzdræevanja,« je nadaljeval direktor NEK in med repitvami, ki kaæejo na izboljpanje teæav pri poslovanju, omenil poravnavo 4,3 milijarde tolarjev dolga z Elesom, katerega tretjino je NEK æe dobila, za ostalo pa raËunajo, da bodo dobili skladno z dogovorom z Elesom. Pred nedavnim sprejeta elektroenergetska bilanca za
21
831297
naložbe SENG
22
letopnje leto elektrarni zagotavlja boljpe pogoje poslovanja, kot so bili v zaËetku leta. MeseËni priliv se bo popravil za 600 milijonov tolarjev, predvsem zaradi priznane vipje cene za proizvedeno kWh, ki znapa letos 6,5 tolarja, lani pa 5,5 tolarja. Med glavne razloge za povipanje cene kaæe uvrstiti letopnje odplaËilo 4,5 milijarde tolarjev anuitete za naloæbeni dolg iz Ëasa gradnje elektrarne in obseæna dela pri projektu modernizacije. So se pa v elektrarni lotili tudi dezinvestiranja vrednostnih papirjev, kar jim bo prineslo dodatna sredstva in bolj opti-mistiËni zaËetek letopnjega remonta v upanju, da bodo lahko poravnali obveznosti do izvajalcev del. Projekt modernizacije pa je bil do zaËetka same menjave uprajalnikov finanËno poravnan med 60 in 70 odstotki pre-draËunske vrednosti. flZ letopnjim zakljuËkom posodobitve elektrarne bomo dosegli v elektrarni dva cilja. NE Krpko bo dodatno stabilizirana in usposobljena za odprt trg in obratovanje v trænih razmerah. Po-veËana razpoloæljivost in moË bo zmanjpala ceno kWh. Tako da se z objektom v takem stanju odprtega trga ne bojimo, nasprotno, celo veselimo se ga, saj se zavedamo, da je napa elektrarna dobra in uspepna,« je pojasnil prvi cilj posodobitve, ki je glavni del letopnjega remonta, Stane Roæman in dodal pe drugega, to je jedrsko varnost. Ta je tema pogovorov pri vseh Ëlanicah, ki vstopajo v Evropsko zvezo. V Krpkem so se tega zavedali in menijo, da so bodo z repitvami, ki jih bodo izpeljali med letopnjim remontom, v celoti pripravljeni na vstop v EU ali pa celo presegali standarde sorodnih objektov v Evropi. Po Roæmanovih besedah gre pri vrednotenju ciljev za uravnoteæeno kombinacijo varnostnih in ekonomskih ciljev. Tako tudi NEK lahko uspeva in ima prihodnost z zagotovljeno jedrsko varnostjo, ekonomiËnostjo in kon-kurenËnostjo proizvodnje in sprejemljivostjo v javnosti. Æe po letopnjem remontu naËrtujejo, da bodo letno proizvodnjo 4,5 milijarde kWh poveËali na pet milijonov kWh, zniæali remontni Ëas na 30 dni ali manj, razmipljajo o daljpem gorilnem ciklusu, kar pa ni toliko povezano z ekonomiko kot stabilnostjo opreme elektrarne.
MINKA SKUBIC
Drag hrup
NA GRADBIŠCU HE PLAVE II
Odnosi med družino Bandelj in tremi družinami Jug, prebivalci vrstne hiše v neposredni bližini gradbišca za HE Plave II v kraju Lozice in Soškimi elektrarnami, se vse bolj zapletajo. Vse od zacetka del v Lozicah menijo, da je hrup neznosen in da so njihove življenjske razmere postale neznosne. V drugi polovici marca so predstavniki Soških elektrarn in izvajalcev del, združenih v mešano podjetje Joint Venture Soca, pripravili tiskovno konferenco in povedali svoja stališca do ocitkov prebivalcev in odškodninskega zahtevka 190 milijonov tolarjev.
Vp
livov gradnje HE Plave II na okolje so se tako investitor kot izvajalci del zavedali æe pred zaËetkom gradnje objekta. Tako je bil v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja na strokovnih temeljih narejen projekt protihrupne in protiprapne zapËite za HE Plave II, med pripravljalnimi deli za gradbipËe pa izdelana zapËitna ograja, ki loËuje gradbipËe od stanovalcev v neposredni bliæini grad-bipËa. UËinkovitost ograje sproti preverjajo skladno s projektom meritev hrupa, ki ga izvaja za ta dela po-oblapËena organizacija, Inptitut za varstvo pri delu in varstvo okolja iz Maribora. Meritve opravljajo skladno s pravilnikom o meritvah hrupa, ki je bil objavljen v Uradnem listu na toËno doloËenih toËkah. Prvotno so naËrtovali redkejpe meritve, zaradi ptevilnih pripomb prebivalcev ob gradbipËu pa jih opravljajo enkrat na mesec. Cena vsake meritve je veË kot 400.000 tolarjev. V primeru preko-raËitev mejnih vrednosti opravijo takojpno analizo izvorov in njihovo sanacijo.
Kot je povedal Gorazd Humar, vodja projekta pri Primorju, je bil z lokacijskim naËrtom dovoljen najveËji nivo obremenitev s hrupom za podnevi 64 decibelov in ponoËi 54 decibelov, kar so zelo ostri pogoji za gradbipËe. Za primerjavo je navedel, da so z merilnimi napravami ob gradbipËu izmerili, da vlak, ki vozi po Sopki dolini, povzroËa hrup 85 decibelov. Protihrupna ograja zniæuje raven hrupa za okrog 15 decibelov. Iz doslej opravljenih meritev, ki jih imajo investitor, izvajalci del in inppekcijske sluæbe, lahko vidimo, da sta bili doslej dve minimalni odstopanji dovoljenih koliËin hrupa, in sicer eno septembra 1998 in drugo januarja 1999. Delna poveËanja se pojavljajo obËasno na enem izmed ptirih merilnih mest, in sicer na balkonu stanovanjske hipe, ki se nahaja v senci protihrupne ograje, v stanovanju pa je raven hrupa v dovoljenih mejah. flTakoj po registriranem povipanju ravni hrupa na balkonu smo na gradbipËu izvedli ustrezne ukrepe za
sanacijo stanja. Umaknili smo do-loËene stroje z gradbipËa in jih zamenjali z novimi, zamenjali reduktorje na æerjavu s tipjimi, premaknili ventilatorja v predoru in spremenili delovni urnik gradbipËa. Ker so bila obËasna poveËanja hrupa samo na balkonu ene od stanovanjskih hip, smo predlagali povipanje obstojeËe protihrupne ograje. Zanj sta bila pripravljena projekt in predraËun. Vendar pa prebivalci na povipanje ograje niso pristali,« je nadaljeval Gorazd Humar in ob tem dodal, da je Primorje, ki izvaja gradbena dela na strojnici elektrarne, nosilec certifikata ISO 9001, ki med drugim do-loËa kakovost strojev in opreme, ki jo uporabljajo pri delu. Vsi stroji na gradbipËu HE Plave II so najnovejpi in izdelani po evropskih normativih za emisijo hrupa, vanje je podjetje vloæilo znatna sredstva.
VISOKA DENARNA OD©KODNINA
Hrup, ki nastaja na gradbipËu v Loæicah - in tega, da je v dovoljenih koliËinah, nihËe ne zanika - je za-Ëasen in obËasen, odvisno od faz dela in strojev, ki to delo opravljajo. Do morebitnih obËasnih poveËanj hrupa pride le ob soËasnem delu veË stro-
jev, kar pa je redko. Za zdaj poteka del na gradbišcu ne ovira nobena odlocba, ki bi pravnomocno ugotavljala prekoracitev hrupa. Dela potekajo skladno z lokacijskim nacrtom in uredbo o hrupu, ki ne prepoveduje nedeljskega in nocnega dela. Tako ponoci opravljajo nekatera vzdrževalna dela na izkopnem stroju TBM, kot so podaljševanje tirnic in cevi, menjava rezalnih nožev in cišcenje predorskih cevi. Prebivalci vrstne hiše s štirimi stanovanji tik nad gradbišcem so že maja 1998, ko gradbišce še ni bilo gradbeno aktivno, vložili odškodninsko tožbo proti investitorju in izvajalcu del. V njej so zahtevali nadomestne gradnje, ob tem pa se niso želeli odpovedati sedanjim stanovanjem. Predstavniki SENG so se poskušali z družinami izvensodno poravnati tako, da so jim ponudili preselitev v najeta stanovanja za cas gradnje in placilo vseh stroškov, povezanih s selitvijo. Štiri družine se s tem niso strinjale. Kot razlog so prizadeti stanovalci v izjavah po tiskovni konferenci SENG-a in SOCE navedli, da ponudbe niso sprejeli, ker ni mogoce primerjati njihovih življenjskih razmer z razmerami v bloku, kjer bi morali živeti skupaj s psi, mackami, kokošmi  in   cebelami.   Strinjali  se
niso tudi s ponujeno odškodnino SENG-a za cas gradnje, ceš da je bila smešno nizka. Odlocili so se za tož-bene odškodninske zahtevke v skupni višini skoraj 190 milijonov tolarjev, med njimi je najvecji zahtevek stanovalcev ene hiše, ki znaša 63 milijonov tolarjev. Omenjeno višino upravicujejo z vrednostjo štirih stanovanjskih hiš, ki jo je lani dolocil zapriseženi cenilec. Po oceni sodelujocih na tiskovni konferenci prebivalci ob gradbišcu skušajo s pritiski na medije, kar so potrdili tudi sodelujoci novinarji, dati vecjo težo svojim tožbenim zahtevkom. Kot je povedala Alida Rejec, pomocnica direktorja Soških elektrarn, bo vrtanje predora, ki po zacetnih težavah sedaj dobro napreduje, konec junija koncano in takrat bo tudi razlogov za težave bližnjih prebivalcev vse manj. Z drugimi krajani je sodelovanje boljše, prav tako z obcino Kanal ob Soci, ki je na racun nove investicije med drugim dobila nov plocnik skozi naselje, po koncani gradnji pa bo bogatejša tudi za športni park Ložice, ki se bo razprostiral na sedanjem gradbišcu, pod hišo s sedaj najbolj ogroženimi prebivalci Ložic.
MINKA SKUBIC
23
nap gost dr. Ivo BaniË
Obdobje v elesu
je BILO
uspepno
Direktorjfesa dr. Ivo BaniË je bil aprila brez krivdnih razlogov razrepen s poloæaja, poglavitni vzrok pa naj bi bile nove in povsem drugaËne naloge, ki Ëakajo Eles ob odpiranju trga. Vlada je hkrati na njegovo mesto imenovala mag. Vekoslava Koropca.
Prece
24
recej nepriËakovano je 6. aprila pri-pla novica, da je vlada razrepila s poloæaja direktorja Elesa dr. Iva BaniËa. Po uradni razlagi naj bi bil razrepen zato, ker ima dræava z Elesom v prihodnje precej drugaËne naËrte, zlasti v pomenu manjpanja njegove vloge v sistemu, to pa naj bi bilo v nasprotju z veËletnimi prizadevanji dr. Iva BaniËa. Tako naj bi po mnenju lastnika bilo nepopteno, da bi Ëloveka, ki je gradil sedanji Eles, silili, naj ravna v nasprotju s svojimi prepriËanji. Na tiskovni konferenci po razrepitvi, kjer je bil predstavljen tudi novi vrpilec dol-ænosti direktorja Elesa mag. Veko-slav Koropec, je dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob pe enkrat poudaril, da ne gre za raz-repitev iz krivdnih razlogov in da v ozadju tudi niso politiËne igre, tem-veË gre za dejstvo, da je vlada paË izrabila zakonsko moænost, ki jo ima, in za nove naloge imenovala novega Ëloveka. O smiselnosti tak-pnega ravnanja v aktualnih politiËnih razmerah in le nekaj mesecev pred uradnim iztekom mandata naj presodi vsak sam, nesporno pa je dejstvo, da bo z odhodom dr. Iva BaniËa Eles pa tudi celotno slovensko elek-
trogospodarstvo izgubilo moËno strokovno osebnost, ki je znala od-loËno zagovarjati svoja stalipËa in tudi glasno izraziti nestrinjanje z nekaterimi ukrepi. Pred odhodom dr. Iva BaniËa na novo delovno mesto smo ga poprosili pe za en pogovor, saj gre, kot æe reËeno, za izjemnega strokovnjaka, ki ima bogate domaËe in mednarodne izkupnje.
Kako ocenjujete petletno obdobje svojega delovanja v Elesu?
flPetletno obdobje je teæko zajeti v nekaj stavkih, pripravljam pa podrobno poroËilo, v katerem bom dokumentirano prikazal, kakpno je bilo zaËetno stanje v Elesu ob mojem prihodu leta 1995 in kakpno v zaËetku leta 2000. Tu sem izpolnil pet let delovne dobe in moram reËi, da sem bil v tem obdobju izjemno zadovoljen, prviË s sodelavci in dru-giË tudi z doseæenimi poslovnimi rezultati. Eles je do leta 1995 bistveno manj investiral kot v zadnjih petih letih, vzdræevanje je bilo bolj skromno, nismo pe imeli sodobnega telekomunikacijskega omreæja, ni bilo centra vodenja na ravni, kot bi moral biti. Sploh lahko s ponosom
recem, da smo v tem casu postavili sodoben republiški center vodenja, ki pomeni maksimalen možen dosežek na tem podrocju.«
Eles je v zadnjih letih dosegel vrsto vidnih uspehov, saj se uvrpËa med uspepnejpa srednjeevropska podjetja, leto 1999 pa je kronal tudi s pridobitvijo certifikata kakovosti. Kako gledate na te uspehe?
»Res je, da se Eles nahaja na seznamu stotin najuspešnejših podjetij v tem delu Evrope, na katerem so poleg njega iz Slovenije le še Revoz, Petrol in Mercator. Sam si štejem v dobro to, da smo vsi skupaj, pri cemer mislim vse zaposlene v Elesu, podjetje pripeljali tako visoko. Zdaj so znani tudi rezultati poslovanja v letu 1999, ki ga je Eles koncal z izjemno dobrim poslovnim rezultatom in cistim dobickom v višini vec kot milijardo tolarjev. Tudi druge sestavine bilance uspeha in bilance stanja so se lani izjemno popravile,  tako  da lahko
nadaljevanje na 33. strani
POGLED v EVROPO
KORENINE ODPIRANJA
ENERGETSKEGA TRGA (2)
Kot v knjigi Evropska unija opisuje Nicolas Moussis, so po naftni krizi oktobra 1973 Zdruæene dræave Amerike prevzele pobudo za organizacijo mednarodne konference februarja 1974 v Washingtonu, na kateri so podpisali Mednarodni sporazum o energiji. Poleg tega so pod okriljem OECD ustanovili Mednarodno agencijo za energijo (International Energy Agency - IEA).
Poglavitne naloge Mednarodne agencije so: izdelava in izvajanje dolgorocnega programa sodelovanja pri razvoju virov in varcevanju z energijo, analiza državnih programov za shranjevanje energije in razvoj novih virov energije, izboljšanje informacijskega sistema o trgih nafte in zemeljskega plina, oblikovanje statisticnega centra za energijo, uvajanje mehanizma za omejevanje povpraševanja in razdelitev razpoložljive nafte v primeru težav z oskrbo. Evropska komisija ima status opazovalke v Agenciji in koordinira stališca držav clanic EU, ukrepe IEA in ukrepe EU, zlasti na podrocjih, kjer ima Skupnost enake pristojnosti kot pri trgovinski politiki. Sporazum o mednarodnem energetskem programu, ki so ga 18. novembra 1974 podpisale države OECD, je zacel veljati 19. januarja 1976. Gre za program sodelovanja širokega obsega, ki si prizadeva za: zagotavljanje skupne ravni avtonomije pri oskrbi z nafto v primeru krize in skupne ukrepe za omejevanje povpraševanja in razdelitve razpoložljive nafte, oblikovanje informacijskega sistema o mednarodnem naftnem trgu, izvajanje dolgorocnega programa sodelovanja, ki naj bi zmanjšal odvisnost od uvoza nafte, in podpiranje sodelovanja z državami proizvajalkami in drugimi državami porabnicami.
EVROPSKA LISTINA O ENERGIJI
Zelo pomemben dokument je Evropska listina o energiji, ki doloca nacela, cilje in nacine doseganja vseevropskega sodelovanja na podrocju energije. V Haagu so jo 17. decembra 1991 podpisale skoraj vse evropske države, Skupnost, Kanada, ZDA in Japonska. Ta listina je pravzaprav kodeks dobrega ravnanja; postala naj bi otipljiv primer soglasja, ki temelji na solidarnosti in komplementarnosti, zlasti med državami Zahodne Evrope z njihovim know-howom in so-
**
25
dobnimi tehnologijami na eni strani in državami Srednje in Vzhodne Evrope, vkljucno z državami nekdanje Sovjetske zveze, ki so sorazmerno preskrbljene z energetskimi viri, na drugi strani. Listina si prizadeva predvsem za naslednje cilje: širitev trgovine, zlasti z delovanjem prostega trga, prost dostop do virov in razvoj infrastrukture, sodelovanje in koordinacija energetskih politik, optimalno izkorišcanje energije in varstvo okolja. Te cilje je mogoce doseci z uresnicevanjem skupnih ukrepov držav podpisnic na šestih prednostnih podrocjih: dostop do virov, uporaba virov, urejanje investicij, liberalizacija trgovine, usklajevanje tehnicnih specifikacij in varnostnih pravil, raziskovanje in tehnološki razvoj ter inovativnost. S temi cilji bi izvajanje listine pomenilo prelomnico v energetski politiki Skupnosti. Takšen postopek predpisuje Pogodba o Evropski listini o energiji, ki je bila podpisana 17. decembra 1994 v Lisboni. Ta pogodba naj bi pripomogla k razvoju novih odnosov med glavnimi evropskimi državami, vecino neodvisnih držav Sovjetske zveze in državami Srednje in Vzhodne Evrope, Kanado, Združenimi državami Amerike in Japonsko v trgovini, investicijah in sodelovanju na podrocju energetike. Evropska Komisija pomaga sekretariatu Konference, ki ima sedež v Bruslju. Vseevropsko sodelovanje v energetiki, ki je namen te listine, je podprto s skupnostnim programom Phare, ki je usmerjen v države Srednje in Vzhodne Evrope, in s programom Tacis, ki je namenjen neodvisnim državam nekdanje Sovjetske zveze. Programi tehnicne pomoci na podrocju energetike zajemajo izdelavo in nacrtovanje energetske politike v teh državah, ponudbo in povpraševanje po energiji, tarifni sistem oblikovanja cen, varcevanje z energijo, medsebojno povezovanje omrežij vzhoda in zahoda, usposabljanje, varstvo okolja, preoblikovanje industrije in jedrsko varnost. Energija in jedrska varnost se pojavljata tudi v evropskih sporazumih, sklenjenih z državami Srednje in Vzhodne Evrope v sklopu njihovih priprav za pridružitev k Evropski uniji. Centri za energijo, ki so bili po zaslugi programov Skupnosti ustanovljeni v državah Srednje in Vzhodne Evrope, delujejo kot kontaktne tocke med gospodarskimi subjekti teh držav in Evropsko unijo. S financnega vidika poteka sodelovanje s tretjimi državami v Programu sinergije, ki nadgrajuje podporo tehnicnih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru specificnih programov, kot sta Phare in Thermie. Namen tega programa je podpiranje trajnostnega razvoja, zlasti pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževalnih snovi, ki so povezane s porabo energije, ter boljše zagotavljanje
oskrbe in izboljšanje ener-

**

POGLEDv EVROPO
.**-
getske ucinkovitosti. Njegove poglavitne dejavnosti so pomoc pri organiziranju ustanov za energetiko, svetovanje državnim organom, pomoc pri izdelavi instrumentov energetske politike ter usposabljanje in posredovanje informacij državnim organom ter gospodarskim subjektom, pri cemer je posebna pozornost namenjena nadnacionalnim projektom.
ENERGETSKA STRATEGIJA SKUPNOSTI
Po obširnih posvetovanjih o Zeleni knjigi za energetsko politiko Evropske unije je Komisija decembra 1995 izdala belo knjigo s smernicami za energetsko politiko Unije v prihodnjih letih. Ta dokument vsebuje orientacijski petletni akcijski program in temelji na splošno sprejetih strateških ciljih, ki jim morajo slediti državne energetske politike. Zagotavljanje oskrbe je še vedno prednostno vprašanje, toda splošni cilj energetske politike je zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega energetskega trga. Takšna politika naj ne bi upoštevala zgolj ponudbe in povpraševanja v državah clanicah, temvec tudi vprašanja varstva okolja, industrijske konkurencnosti in razvoja novih virov energije. Upoštevanje vseh teh dejavnikov zahteva uravnovešen pristop, ki temelji na internacionalizaciji zunanjih cen energije in novih gospodarskih instrumentih, vkljucno z davcnimi ukrepi. Julija
1996 je Svet odobril akcijske smernice, ki jih je predlagala Komisija.
Na podlagi razprave, do katere je prišlo po objavi Bele knjige, je komisija predlagala okvir za sodelovanje med Skupnostjo in državami clanicami o naslednjih energetskih ciljih: doseganje energetskih ciljev, dolocenih v treh pogodbah Skupnosti, integracija energetskega trga Skupnosti, ki temelji na nacelu odprtih in konkurencnih trgov, pregledne cene energije, združevanje energetskih in okoljevarstvenih ciljev, vecje zagotavljanje oskrbe z izboljšano raznovrstnostjo in prilagodljivostjo, koordinirano urejanje zunanjih energetskih odnosov, podpiranje obnovljivih virov energije, vecanje energetske ucinkovitosti z izboljšano koordinacijo. Svetovalni odbor za energijo, ki ga je Komisija ustanovila 8. novembra 1996 in ga sestavljajo zainteresirane strani (proizvajalci in porabniki energije, sindikati in organizacije za varstvo okolja), je forum za »neformalni, institucionalizirani« dialog, ki Komisiji pomaga pri razvoju novih zamisli o evropski energetski politiki.
(Nadaljevanje prihodnjiË)
Po knjigi Evropska unija povzel Miro Jakomin
**

POGLEDv EVROPO
KAJ NAJBOLJ
OGROŽA ZDRAVO OKOLJE V EVROPI?
StatistiËni urad Evropske unije Evrostat je pred kratkim objavil ugotovitve raziskave, v kateri so primerjali stanje na podroËju varstva okolja med dræavami Ëlanicami. Primerjali so podatke iz osemdesetih in devetdesetih let. Raziskava je pokazala, da je promet eden najhujpih onesnaæevalcev okolja in eden izmed najbolj pereËih problemov tudi v prihodnosti, saj je na cestah vedno veË vozil.
Veliko nevarnost za okolje v Evropski uniji pomenijo dioksini, ki so eden najhujših organskih onesnaževalcev. Podatki kažejo, da se raven emisij dioksinov v Evropi od leta 1985 v povprecju ni povecala, saj težijo države k zniževanju, kljub temu pa stanje še vedno ni zadovoljujoce. Švedi so znižali raven teh emisij za kar osemdeset odstotkov, in sicer z 48 mikrograma na prebivalca leta 1985 na 8,4 leta 1995, sledijo jim Nizozemci, ki so znižali emisije dioksinov z 31,3 na 6,5 mikrograma na prebivalca. Nemci in Danci pa so emisije znižali za sedemdeset odstotkov. Tako so imeli v Nemciji leta 1995 v zraku še 7 mikrogramov dioksinov na prebivalca, na Danskem pa 8,3. Najvišje emisije, kljub 60-od-stotnemu znižanju, pa so imeli Luksemburžani (kar 75 mikrogramov na prebivalca) in Belgijci (45 mikrogramov na prebivalca).
PREVEC AVTOMOBILOV
Naslednji perec problem so izpušni plini. Emisije dušikovega oksida v zraku so od leta 1980 padle le za štiri odstotke. Glavna ovira pri zniževanju teh emisij je vecidel v rasti porabe bencina in dizelskega goriva. Najbolj skrb zbujajoce stanje je v Italiji in v Španiji, kjer se je raven izpušnih plinov v dvajsetih letih povecala za skoraj trideset odstotkov. Ta visok odstotek je posledica vedno vecjega števila avtomobilov. Podatki kažejo, da se je Teta 1996 kar 40 odstotkov goriva v Evropski uniji porabilo za prevozna sredstva. Na Švedskem so na primer porabili vec kot sedemsto kilogramov goriva na prebivalca, kar je najvec v Uniji. Najmanj goriva pa so porabili na Portugalskem - 440 kilogramov na prebivalca, kar pa je še vedno enkrat vec kot pred desetimi
leti. Vstavljanje katalizatorjev v avtomobile za zdaj še ni pokazalo pravega ucinka, saj je v prometu še vedno veliko vozil, ki ga še nimajo. Izboljšave pricakujejo, ko bodo vozila brez katalizatorjev v celoti zamenjali s tistimi, ki jih imajo. K zniževanju izpušnih plinov prispevajo tudi izboljšave samih vozil in vedno manjša poraba goriva novejših vozil.
V primerjavi z dušikovim oksidom pa je evropskim državam uspelo zmanjšati emisije žveplove-ga dioksida, in sicer so ga med letoma 1980 in 1996 zmanjšale povprecno za kar 61 odstotkov. Najbolj so napredovali Avstrijci, ki so raven žve-plovega dioksida znižali za kar 88 odstotkov, najmanj pa Grki z 36-odstotnim znižanjem. Leta 1996 je polovico tega plina v zraku povzrocilo izgorevanje v industriji.
KOLICINA ODPADKOV KAŽE NA STANDARD V DRŽAVI
Velik pritisk na okolje pomenijo tudi odpadki v mestih, pri cemer niso šteti industrijski odpadki. Podatki kažejo, da odvržejo prebivalci Nemcije, Danske, Francije, Nizozemske in Avstrije v povprecju vec kot petsto kilogramov odpadkov na osebo na leto. Še vec odpadkov pa imajo na Norveškem in v Švici - kar šeststo kilogramov na


**

POGLEDv EVROPO
.**-
prebivalca na leto. Dalec spredaj pa je Islandija s 667 kilogrami na prebivalca. Kaže, da se odpadki lahko merijo s standardom v državi, saj imajo najmanj odpadkov v Grciji, in sicer le 291 kilogramov na prebivalca. Pod štiristotimi kilogrami so še Španija, Irska, Švedska in Portugalska. Pri kolicini odpadkov je pomembno tudi dejstvo, da razvitejše države, ki imajo tudi vec odpadkov, te v veliki meri tudi reciklirajo, še posebej steklo in papir. Tako so na primer na Nizozemskem leta 1996 reciklirali osemdeset odstotkov stekla, še boljši pa so Švicarji in Islandci, ki so reciklirali kar 85 odstotkov stekla. Najnižje na lestvici so Grki, Britanci in Irci z manj kot 30-odstotno reciklažo stekla. Pri predelavi papirja pa so v ospredju Avstrijci in Nemci, ki reciklirajo vec kot sedemdeset odstotkov papirja.
DOBRO KAŽE LE GOZDOVOM
Perec problem po vsem svetu je hitro upadanje kolicin gozdov, kar pa se v Evropski uniji na sreco na dogaja. Porocilo Evrostata kaže celo, da je kolicina gozdov v zadnjih letih v Uniji celo narasla. Edina država clanica, kjer je število posekov višje od prirasta, je Luksemburg, pa še tu je, podobno kot na Portugalskem in v Italiji, negativna razlika predvsem posledica številnih neurij.
NA TONE NEVARNI ODPADKOV
Evrostat je naredil tudi raziskavo o koliËini nevarnih odpadkov v Evropi in pokazalo se je, da se je v Evropi od srede devetdesetih let nabralo kar 27 milijonov nevarnih odpadkov. KoliËina teh odpadkov se je najbolj poveËala v Belgiji v flandrijski regiji, kjer je med letoma 1994 in 1997 nastalo veË kot tono nevarnih odpadkov, kar je 177 kilogramov na prebivalca. KoliËine teh odpadkov so se poveËale pe na Danskem, v ©paniji, Avstriji in na Norvepkem, zmanjpale pa v NemËiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.
Evropa se bo morala spopasti s pe ptevilnimi prijemi na podroËju varstva okolja, da bo lahko svetlo prihodnost zagotovila tudi prihodnjim rodovom. Zelo pomembno je predvsem zmanj-panje porabe goriva in recikliranje odpadkov. Seveda pa ne smemo pozabiti na odpadke in izpupne pline iz industrijskih objektov.
Simona Bandur
VeË o tem na internetu:
http://europa.eu.int/comm/eurostat
**

POGLEDv EVROPO
ZATON RUSKIH
Na zaËetku tako imenovane Perestrojke je program za razvoj ruske hidro energije naËrtoval do leta 2000 podvojitev zmogljivosti na tem podroËju. Naredili so naËrte za 93 novih hidroelektrarn, ki pa bi lahko imele daljnoseæne posledice: poplavili bi veË kot dvajset tisoË kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje in morali zaradi tega preselili veË kot dvesto tisoË prebivalcev. Na sreËo pa jim zaradi gospodarskih teæav, predvsem pa zaradi propada mogoËnega imperija Sovjetske zveze, tega za nas nepredstavljivega projekta ni uspelo dokonËali.
Rusi so z uresnicevanjem programa Perestrojka ugotovili, da je prepricanje o zastonj energiji, ki jo pridobivajo iz hidroelektrarn, napacno. Ta mit so ustvarili politiki, ki so želeli revno prebivalstvo prepricati z nizkimi cenami, prikrili pa so mnoga problematicna vprašanja, ki so jih zastavljali njihovi gromozanski projekti. Na eno oko so zamižali predvsem pri vprašanju vplivov teh elektrarn na okolje, kar je v koncni fazi poleg slabega gospodarskega položaja privedlo do ustavitve gradenj elektrarn. To pa se je zgodilo ravno v casu, ko so v svetu postajali obnovljivi in za okolje prijazni viri energije vse pomembnejši. Ponovno je problematiko hidroelektrarn obudil jedrski lobi, ki je po katastrofi v Cernobilu želel preusmeriti pozornost na še eno nevarnost za okolje v nekdanji Sovjetski zvezi.
TEHNICNO DOBRA, VENDAR CLOVEKO IN NARAVI ŠKODLJIVA
Prvi primer unicujocega vpliva na okolje je gradnja elektrarne na reki Daugavi v Latviji novembra 1987. Projekt so zasnovali že leta 1974, gradnjo pa so zaceli veliko prej, kot so koncali študijo o vplivih na okolje. Upravljalci projekta so bili prepricani, da bodo morebitne napake lahko popravili pozneje, nikakor pa si niso predstavljali, da bi takšna vprašanja, ki so se jim zdela manj pomembna, povzrocila ustavitev gradnje
¦**¦
29
ali celo ogrozila delovanje elektrarne. Motili so se. Ministrski svet Republike Latvije je imenoval strokovno komisijo, ki je kaj kmalu spoznala, da je projekt sicer inženirsko dovršen, vendar pa je spregledal vplive elektrarne na okolje. Elektrarna ni le preoblikovala podobo pokrajine, ampak povzrocila tudi izgubo velike kolicine rodovitne zemlje, poplavljanje gozdov in preseljevanje prebivalstva. Tako se je pokazalo, da je cena te energije v resnici zelo visoka. Interesi  industrijske  proizvodnje  nad   interesi
Erebivalstva so prevladali tudi pri gradnji idroelektrarn na reki Volgi. Na nekoc izredno rodovitni zemlji so zgradili verigo elektrarn, v njihovih jezovih pa se je zbirala mocno onesnažena voda, ki je unicujoce vplivala na lokalno klimo. V Rusiji se sicer že pogovarjajo o sanaciji škode, ki so jo povzrocile omenjene hidroelektrarne, vendar pa bi zato potrebovali ogromno denarja, ki ga gospodarsko sesuta Rusija za zdaj še ne premore.
POZADILI NA NEVARNOST POTRESOV
Elektrarne, ki so jih zaceli graditi na višjeležecih obmocjih, so v nasprotju s tistimi v nižinah, za okolje prijaznejše, vendar pa so nacrtovalci spet spregledali zelo pomemben dejavnik. Skoraj vse jezove so zgradili na obmocjih, kjer je zelo mocno seizmicno delovanje. Tako bi lahko potresi mocno poškodovali jezove in ni si težko predstavljati, v kakšni nevarnosti bi v takem primeru bilo tamkajšnje prebivalstvo. Skupina neodvisnih strokovnjakov je pred letom 2000 napovedala vsaj dve katastrofi zaradi poškodbe jezov. To se na sreco še ni zgodilo, vendar pa nesreca neprestano grozi.
NOVE DRŽAVE SE USMERJAJO V HIDROENERGIJO
Ne le da Rusi od propada Sovjetske zveze niso zgradili nobene nove hidroelektrarne, ampak proizvodnja tovrstne energije tudi hitro upada. Leta 1991 so dobili iz hidroelektrarn 21 odstotkov proizvodnje energije, leta 1996 se je ta odstotek znižal na 18, leto pozneje pa še za odstotek. To hitro upadanje je posledica staranja hidroelektrarn in vedno vecjega števila elektrarn na zemeljski plin. Rusija ima namrec v nasprotju z novimi državami, ki so nastale z razpadom SZ, veliko virov energije. Belorusija, Armenija, vse tri baltske države in države v Srednji Aziji pa nimajo ne nafte, ne zemeljskega plina in ne premoga, zato so se podale v raziskovanje možnosti pridobivanja energije iz obnovljivih virov, kot je voda. Tipicen primer je Belorusija, ki uvozi vecino  tekocih  virov  energije  in   elektrike  iz

**

POGLEDv EVROPO
.**-
Rusije. Preden je propadla Sovjetska zveza, so upravljali kar 170 hidroelektrarn, vendar jih veËina danes ne deluje. Po napovedih strokovnjakov bi lahko ta dræava pridobivala trideset odstotkov energije iz hidroelektrarn, vendar pa ta odstotek pada, namesto da bi narapËal. Delujeta le dve srednje veliki hidroelektrarni z moËjo 3,7 MW. Med letoma 1992 in 1994 so prenovili nekaj manjpih elektrarn z moËjo pribliæno 2 MW, sedaj pa naËrtujejo gradnjo veËjega ptevila novih elektrarn. Tak sistem elektrarn bodo zgradili na primer na Dnjepru, kjer lahko naredijo zajezitve brez nevarnosti poplavljanja rodovitne zemlje. Tam naj bi proizvajali na leto tudi do 20 GWh elektriËne energije. ©e veËji sistem pa naËrtujejo na rekah Dvina in Neman, kjer naj bi na leto v elektrarnah z moËjo 240 MW proizvedli 800 GWh elektrike. Poleg tega ima Belorusija na voljo kar 17 zbiralnikov, ki so bili narejeni za druge namene in vsak dræi veË kot milijon kubiËnih metrov vode. S tem bi lahko z moËjo 6 MW proizvedli 21 GWh elektriËne energije na leto. Tudi to pe ni vse, saj naËrtujejo pe okrog petdeset manjpih elektrarn z moËjo 1 MW, ki bi pokrivale potrebe prebivalstva na deæeli. Lahko pa bi zgradili pe dodatne zmogljivosti na manjpih potokih z moËjo 10 do 50kW.
SODELOVANJE V PROJEKTIH Z UVOZNIKI
Tudi druge dræave nekdanje Sovjetske zveze naËrtujejo gradnjo hidroelektrarn, vendar pa jim pri tem, tako kot Belorusiji, zmanjkuje denarja æe za vzdræevanje obstojeËih objektov. Elektrarne iz Ëasa Sovjetske zveze zahtevajo zaradi pomanjkljivosti, predvsem na podroËju varstva okolja, visoka finanËna vlaganja, tako da vkljuËujejo stropki za nove elektrarne tudi ceno popravil na starih in ceno revitalizacije onesnaæenega okolja. Strokovnjaki svetujejo, naj se vkljuËijo v projekte sosednjih dræav, ki uvaæajo energijo, in kaæe, da je to edina repitev, da obnovijo obstojeËe energetske objekte in zaËnejo graditi nove ter tako izkoristijo energetske potenciale na svojem ozemlju.
Po International Power Generation (januar 2000) povzela Simona Bandur
ËLOVEK NA TRGU
Z uvajanjem trænega gospodarstva smo se æe nekako navadili na hudo konkurenco na trgu. Izdelki ali storitve, ki jih ponujamo, morajo biti zelo dobri in po ugodni ceni ali pa vsaj zelo dobro oglapevani, da jih lahko prodamo. Nismo pa se pe navadili na to, da bomo tudi sami morali na trg, in sicer na trg delovne sile. Da, nov Ëas nam prinapa mnogo protislovij. Samostojno nastopanje na trgu pomeni veËjo svobodo, svobodno odloËanje za lastno prihodnost, vendar pa nastopamo na trgu kot neke vrste proizvodi, proizvodi moderne potropnipke in træno usmerjene druæbe. Ali smo res pripravljeni na vse to?
Doslej so podjetja ali organizacije skrbele za razvoj svojih sodelavcev. Ko si enkrat dobil sluæbo, ki ti je ustrezala in si jo obvladal, je bila to sluæba za vse æivljenje. Zdaj pa so se stvari zaËele spreminjati. Odslej bomo sami odgovorni zase in za lastni razvoj, organizacija oziroma podjetje pa bo moralo ustvarjati okolje, kjer se bo posameznik lahko razvijal in ostal konkurenËen na notranjem  in  zunanjem  trgu  delovne  sile.  flBodite
ROPSKA U

©E DVA ENERGETSKA PROGRAMA
Ministrski svet evropske unije je pred dobrim mesecem skupaj z evropskim parlamentom sprejel dva energetska programa, ki nadaljujeta dosedanje akcije na tem podroËju. Prvi, imenovan Alterner, promovira obnovljive vire energije, pe posebno poudarja zasebne in javne investicij v proizvodnji in uporabi tovrstne energije. Programu so do konca leta 2002 iz evropskega proraËuna namenili 77 milijonov evrov. Drugi program, Save, pa se ukvarja z racionalno in uËinkovito izrabo energije v domovih in industriji. Zanj so do leta 2002 namenili 66 milijonov evrov.
ZA DESET ODSTOTKOV VE» INVESTICIJ
Evropska investicijska banka je lani posodila 31,8 milijarde evrov, od Ëesar so jih 27,8 dobile dræave Ëlanice unije. To je za deset odstotkov veË kot leto prej, ko je v dræave Ëlanice investirala 25,1 milijardo evrov. VeË kot dve tretjini posojil so namenili podpori programov, ki pospepujejo razvoj. Tako so najveË posojil dobile GrËija, ©panija in Portugalska in vzhodne deæele NemËije. Posojila podjetjem so lani zrasla za 2,8 milijarde evrov, od Ëesar so 470 milijonov namenili pe posebno inovativnim podjetjem. Financirali so skupno kar 11.500 podjetij, osemdeset odstotkov od njih iz unije. Deset milijard je investicijska banka namenila razvoju Ëezevropskih omreæij na podroËju prometa, telekomunikacij in energije. Tudi zapËite okolja niso zanemarili, saj so ji namenili 2,7 milijarde evrov.
POGLEDv EVROPO
vrhunski tekmovalci, koristni Ëlani svojih ekip, toda vedno naprodaj in vedno zvesti najboljpemu ponudniku.« To je eden izmed trendov, ki jih napoveduje Milan Terpin, diplomirani psiholog in vodilni svetovalec ter direktor podjetja Taktika Plus. Spopasti se bomo morali z vsakim izzivom, sicer bo nape mesto zasedel kdo drugi. S to popolno samoodgovornostjo pa je povezana tudi samomotivacija posameznika in seveda samozavest. Sami sebe moramo videti kot bogastvo, kot zakladnico znanja in spretnosti, kar nas bo pozitivno usmerjalo v tem tekmovalnem svetu.
DELO ZA DOLO»EN »AS
Po napovedih Milana Terpina se bodo bistveno spremenile tudi oblike sodelovanja z organizacijami. KlasiËno delovno razmerje bodo zamenjale druge oblike medsebojnega sodelovanja oziroma izmenjave dela. Vedno veË bo dela za doloËen Ëas, pogodbenega, avtorskega, honorarnega, projektnega in drugih kratkotrajnih del, se pravi, da bo nape sodelovanje z razliËnimi organizacijami trajalo tako dolgo, dokler ne bomo opravili dogovorjene naloge. Iz teh posameznih del si bo posameznik lahko sestavil nek mozaik æivljenjskega dela, ki bo podlaga za pokojnino. flPri-
hodnost je usmerjena k menjavanju sluæb in dela, zato bo iskanje nove sluæbe in novega dela nenehna dejavnost vsakega posameznika.« Vsak bo tako moral razviti nek lasten marketing, s katerim bo najbolje prodajal sam sebe. Prodajal bo svojo odliËnost in v tem je po mnenju Milana Terpina træna svoboda, ki obenem veËa kreativnost, ustvarjalnost, a tudi tveganje, saj nikoli niso vsi v enakem poloæaju. Posameznik je sicer svoboden, saj lahko prosto prodaja svoje sposobnosti na delovnem trgu, toda ne smemo pozabiti, da vnapa to v nape æivljenje neke vrste negotovost, hkrati pa tudi nove izzive in koristi. Æe res, da je vËasih laæje prepustiti odgovornost drugim, vendar pa s tem zapiramo pot svoji ustvarjalnosti, poËutimo se ujete, s tem pa ne napredujemo, ampak vztrajamo vse æivljenje na enem mestu. Z menjavanjem sluæb se bo spremenil tudi nap odnos do podjetij, s katerimi bomo sodelovali. Ne bomo se veË identificirali le z enim podjetjem, ampak vedno z drugim delodajalcem oziroma kupcem nape delovne sile, a le za doloËen Ëas. Partnerstvo za vse æivljenje bo tako zamenjalo partnerstvo za doloËen Ëas, Ëesar so za zdaj najbolj navajeni pportniki. Ti se morajo identificirati vedno z drugim klubom, kar pomeni, da posvetijo vso svojo racionalno in emocionalno energijo ekipi, v kateri trenutno

**

POGLEDv EVROPO
sodelujejo. Pri tem je zelo pomembna empatija ali vživljanje v vedno novega delodajalca in nove sodelavce - clane uspešne ekipe, v kateri trenutno sodelujemo.
DELATI DO 75. LETA?
V zacetku devetdesetih let smo bili sooceni s hitrim upokojevanjem starejših zaposlenih, ceprav so bili mnogi med njimi prava zakladnica znanja in še nekaj let sposobni uspešno opravljati svoje naloge. Novi težnje kažejo ravno obratno: starejše ljudi želijo podjetja cim dlje na razlicne nacine vkljucevati v svoje delovne procese. »Vitalne organizacije bodo poskušale svoje ljudi ohraniti cim dlje v vitalnem stanju in formalno upokojevanje bo izgubilo pomen,« meni Milan Terpin. To pa pomeni tudi višje starosti ob dejanski upokojitvi -med šestdesetim in sedemdesetim letom starosti, zaradi cesar se bo prestrukturiral tudi trg delovne sile, saj bodo ljudje ostajali dlje konkurencni na tem trgu. Vendar pa ne smemo pri tem prezreti delavcev na nižjih delovnih mestih ali ljudi, ki na svojem delovnem mestu niso zadovoljni. Ti si verjetno ne želijo še v pozni starosti opravljati težkega dela oziroma dela, ki jim pomeni le sredstvo za preživetje, ne pa tudi samoizpopolnitve. Rešitev, ki jo predlaga Milan Terpin zanje, je upokojevanje prej ali pa manj delovnih dni v tednu, da bodo lahko vec casa namenili svojemu psihofizicnemu zdravju, poleg tega pa bi morala biti dela, ki cloveka psihicno ali fizicno obremenjujejo, bolje placana. To si pri nas za zdaj še težko predstavljamo.
SVET SE HITRO VRTI
Starejši, ki so navajeni drugega nacina življenja, se v zadnjih letih na delovnem podrocju niso pripravljeni soociti na trgu z mladimi in ambicioznimi nasprotniki. Sploh starejši z bolj stereotipnimi obrazci bodo imeli najvec težav s prilagajanjem, vendar pa se te spremembe tako ali tako ne bodo zgodile kar cez noc, cetudi se svet hitro vrti, kot pravi Milan Terpin. Sam ocenjuje, da se bomo s temi spremembami dokoncno srecali v naslednjih dvajsetih letih. K tem spremembam pa bo svoje prispevalo tudi vkljucevanje v evropske integracije. Ce samo pomislimo, kako se je naše življenje spremenilo po osamosvojitvi, lahko pricakujemo, da se bomo s svojo svobodo in samoodgovornostjo morali spopasti že kmalu, sploh po nacrtovani vkljucitvi v Evropsko unijo, kjer je vecina držav clanic že sredi teh gibanj. Ali bodo te novosti v naših življenjih res pomenile osvoboditev ali pa le breme, je precej odvisno od vsakega posameznika in od dela, ki ga opravlja.
Simona Bandur
ROPSKA U
**

ZADNJA FAZA UVAJANJA EVRA
ZaËenja se zadnja faza uvajanja nove evropske valute, v kateri imajo kljuËno vlogo podjetja in druæbe. Svoje komunikacijske sisteme morajo namreË pripraviti na transformacijo v evro. Naslednje leto pa je v pripravah na sprejem nove valute na vrsti pe javnost. Tako naj bi veËina denarnih transakcij v novi valuti zaËela teËi do zaËetka marca 2002. Glede na to, da so za sprejemanje evra veËidel odgovorne dræave Ëlanice, jim je EU za to namenila med letoma 1996 in 1999 115 milijonov evrov, letos pa pe 32 milijonov. Dve tretjini te vsote bodo dræave Ëlanice porabile v okviru sporazumov med nacionalnimi vladami, evropskim parlamentom in evropsko komisijo. Trinajst dogovorov æe deluje, Velika Britanija in Danska pa doslej nista pokazali zanimanja za tovrstno sodelovanje.
ZDRUÆENO NA TRETJE MESTO V EVROPI
Nempki elektroenergetski podjetji RWE in VEW sta se konec februarja zdruæili v podjetje RWE AG, ki naj bi do zaËetka julija postalo najveËje zasebno oskrbovalno elektroenergetsko podjetje v Evropi. RWE in VEW imata skupaj 170 tisoË zaposlenih in letni prihodek v vipini 84 milijard mark. Zdruæeno podjetje naj bi na leto prodalo 212 milijard kWh energije, s Ëimer se bodo uvrstili na tretje mesto oskrbovalcev z energijo v Evropi - za francoski EDF, ki proizvede na leto 456 milijard kWh energije, in za italijanski ENEL, ki proizvede na leto 237 kWh elektriËne energije. V NemËiji pa bo zasedlo podjetje RWE AG prvo mesto, pred VEBA (PreussenElektra) in VIAG (Bayernwerk), ki skupaj proizvedeta 189 milijard kWh elektriËne energije. Tem ptirim najveËjim oskrbovalcem v Evropi sledijo pvedsko podjetje Vattenfall s 84 milijardami energije, belgijski Electrabel z 72, ppansko Endresa s 70, britanski British Energy s 67 in National Power z 62, ppanska Iberdrola z 61, britanski PowerGen s 56, danski EnBW z 51 in VEAG s 47 in na koncu pe francosko podjetje Fortum s 44 milijardami kWh proizvedene elektriËne energije.
NAJVE»JA VETRNICA NA SVETU
Nempki kancler Gerhard Schroeder je konec februarja pritisnil na simboliËen gumb in pognal najveËjo vetrno elektrarno iz serije tovrstnih elektrarn na svetu, ki stoji v Grevenbroichu. Elektrarna, imenovana tudi N-80, bo proizvajala 2,5 MW energije, razvilo pa jo je podjetje Oberhausener Borsig Energy. Visoka je 80 metrov, prav tolikpen pa je tudi presek rotorja. Do sedaj najvipja serijska elektrarna na veter proizvaja od 1,8 do 2 MW energije. Celotni stropki gradnje N-80 so znapali devet milijonov mark, od Ëesar je deæela Nordrhein-Westfalen prispevala dva milijona. VeË kot tristo ton teæka naprava lahko oskrbuje pribliæno 1250 povpreËnih gospodinjstev. Naslednja N-80 v tej seriji naj bi zaËela obratovati maja na obali baltipkega morja, tretja tovrstna elektrarna pa bo zaËela delovati jeseni in sicer na Danskem.
nadaljevanje s 24. strani
upraviceno recemo, da je Eles trenutno na vrhu svojega razvoja.«
Ni mogoËe ravno takpna uspepnost podjetja postala trn v peti oziroma bi bilo mogoËe celo dejati, da dejstvo, da je Eles postal eden moËnejpih gospodarskih subjektov v dræavi, nekomu ni bilo ravno pogodu?
»Jaz to zelo težko presodim. Zelo nenavadno pa je, da lastnik razreši direktorja podjetja, ki zelo uspešno posluje. Tudi v sami razrešitvi je bilo jasno povedano, da ne gre za razrešitev iz krivdnih razlogov, to je iz dejstva, da bi slabo vodil podjetje, ampak iz drugih razlogov, v katerih verodostojnost se ne želim spušcati. Tisti, ki poznajo moje delo, vedo, da sem Eles vedno vodil tako, da bi imela tako Eles kot njegov lastnik maksimalno korist od tega. Lastnik je pac sprejel odlocitev takšno, kot jo je, ce je ob tem naredil napacno potezo, pa bo sam moral nositi tudi njene posledice.«
Ob vapi razrepitvi je bilo veËkrat reËeno, da gre za preveliko razhajanje stalipË med vami in Ministrstvom za gospo-
darske dejavnosti glede vizije slovenskega elektrogospodarstva. V Ëem naj bi bile po vapi oceni te tako velike razlike?
flMeni je bilo reËeno, da naj bi se nova usmeritev Elesa po letu 2000 in naprej bistveno razlikovala od dosedanje. Jaz sicer ne vem, kakpne so te velike spremembe, ker kolikor poznam energetsko zakonodajo, bi se ta dala brez teæav uresniËiti tudi s tak-pnimi usmeritvami, ki so veljale doslej. »e se æeli Eles na nek naËin spremeniti v zgolj prenosno podjetje in opustiti funkcije upravljalca omreæja in organizatorja trga, je to odloËitev, ki jo lastnik lahko sprejme. Sam sicer menim, da to ni optimalna repitev. Glede oblikovanja razmerja med Elesom in resornim ministrstvom pa je bilo to pojmovanje zame vedno nenavadno, ker je ministrstvo za gospodarske dejavnosti, pe posebej v zadnjem Ëasu, Ëutilo potrebo, da daje neposredna navodila upravi Elesa. »e pogledate to razmerje v luËi zakonodaje, pa lahko navodila Elesu daje le nadzorni svet. Tu se je mogoËe oblikovalo neko novo razmerje, ki po mojem mnenju ni bilo ravno optimalno. S prejpnjim ministrom smo sijajno sodelovali in v obdobju Metoda Dragonje je Eles doæivel tudi najveËji vzpon, kar tudi kaæe, da gre za zadeve nekega spre-
menjenega razmerja med ministrstvom in prenosnim podjetjem.«
Nedvomno sodite med dobre poznavalce razmer na evropskem energetskem trgu. Zanima me, kako gledate na moænosti Slovenije na odprtem trgu in kako komentirate dejstvo, da se tezi, na katere ste opozarjali æe pred leti - to je, da bi se moral slovenski elektroenergetski sistem trdneje povezati ter da v Sloveniji ne moremo priËakovati realnega padca cen elektriËne energije -zdaj pojavljajo tudi pri drugih?
flZnano vam je, da sem v Eles pripel kot gospodarstvenik z veË kot 20 let prakse v zelo velikem gospodarskem podjetju Iskri, kjer sem imel vrsto vodilnih delovnih mest, tako da vem, kako stvari delujejo na svetovnem trgu. V zadnjih nekaj letih se je teæipËe problematike prevesilo iz inæenirskih na ekonomska vprapanja in tega marsikdo ni razumel in mo-goËe pe ne razume. Eden od problemov, ki sem ga stalno izpostavljal, je, da je slovenski elektroenergetski sistem v primerjavi z evropskimi skoraj neopazen, saj gre za velikostna razmerja 1:40 ali pe veË. Zato bi bilo v Sloveniji smotrno ustvariti nek go-
33
posvetovanja
34
spodarski subjekt, kjer bi proizvodnja, prenos in distribucija delovali kot nek koncem, da bi potem bodisi lažje tekmovali z velikimi ali pa da bi država imela možnost bolj smotrne privatizacije, saj bi prodajala deleže ali delnice koncema in ne posameznih podjetij. Žal se mi s tem stališcem ni uspelo uveljaviti, ceprav smo bili nekajkrat tik pred njegovo uresnicitvijo. Tudi danes pogosto med kolegi slišim, da je škoda, da nismo naredili koncema, torej menim, da je to izhodišce bilo dobro. Sploh sem preprican, da bi morala Slovenija narediti ne le elektroenergetski, ampak kar energetski koncem oziroma nekakšno povezavo plinskega, naftnega in elektrogospodarstva. Bojim pa se, da v Sloveniji ta cas še ni dovolj razumevanja za to, da lahko v hudem boju obstanejo le velika podjetja, ki imajo letno realizacijo 100 milijard tolarjev in vec prihodka. Res je tudi, da sem ves cas opozarjal, da je nerealno pricakovati, da bi se cene elektricne energije lahko v Sloveniji bistveno ali sploh zmanjšale, saj so naše že sedaj bistveno nižje od evropskega povprecja in ce gremo v neko evropezacijo cen, ni mogoce pricakovati, da bodo v Evropi cene prilagajali našim, temvec bo obratno. Torej gre za dve bistveni podmeni, ki sem ju zagovarjal - vecjo povezavo podjetij, da hi se lažje spopadli na odprtem energetskem trgu in na neupraviceno pricakovanje, da bo odpiranje trga generalno znižalo cene. To se je pokazalo kot tocno, le da se to zdaj prikazuje kot teza, ki so jo zagovarjali vsi drugi, razen mene.«
Vase delovanje je bilo povezano tudi z jedrsko elektrarno Krško. Kako gledate na ta problem in trenutno zamrznjeno situacijo, ki traja že lep cas?
»Situacija je zamrznjena že dve leti, pri cemer moram poudariti, da so dokler je zacasni poslovni odbor, ki je nato postal poslovni odbor, vodil pogovore na relaciji s hrvaškim elektrogospodarstvom, bila deževna in soncna obdobja pogajanj in v nekem trenutku smo bili že tik pred sklenitvijo dogovora. Potem pa je prišlo do odlocitve, da se ta pogajanja prenesejo na raven meddržavnih odnosov, Hrvati so ustavili placevanje racunov, ustanovljena je bila posebna skupina, ki se zdaj že dve leti pogo-
varja o tem, kako bi rešili vprašanja ne le lastništva, ampak tudi dolgov iz preteklosti, sredstev za dekomisijo, skladišcenja radioaktivnih odpadkov in kritja aktualnih investicij, ki ravnokar potekajo v Krškem. Tu gre za zelo zapletena vprašanja, ki jih je treba rešiti, kar pa dela pogajanja tudi veliko bolj zahtevna.«
Pod vodstvom Elesa so svoje poslovanje bistveno popravile tudi nekatere družbe, kot sta denimo Talum in TDR. Ali že obstajajo kakšni nacrti, kaj bo v prihodnosti z Elesovim aeležem v teh družbah oziroma kakšna bo njihova usoda?
»Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, težko recem. Vsekakor pa se je poteza, ki jo je naredil Metod Dragonja in spremenil terjatve Elesa v kapitalski delež v teh družbah, pokazala kot ucinkovita, saj je Eles lahko pomagal njunima upravama, da sanirata poslovanje. Pri tem je Eles v obe družbi delegiral prvorazredno ekipo, ki je nato skupaj z vodstvom uspela poslovanje obrniti na pozitivno stran. Se zlasti to velja za Talum, ki mu je na roko šlo tudi dejstvo, da so zrasle cene aluminija na svetovnem trgu, vendar pa je za uspešnost potrebnih vec prvin. Okrog prodaje Taluma in TDR je veliko nacrtov, prej ali slej bo Eles moral prodati obe podjetji, saj ni v navadi, da bi prenosno podjetje imelo v lasti velike porabnike. Vendar gre za proces, ki bi lahko še trajal nekaj casa, postavlja pa se tudi vprašanje nacina prodaje. Ali bi šlo za prodajo v celoti ali za zamenjavo za neke druge delnice, ki bi jih nato lahko prodajali po potrebi. Drugace pa smo v Elesu na nek nacin to kapitalsko naložbo videli kot dobro možnost. Naj poudarim, da gre za Eleso-vo naložbo, ker je tudi breme vseh izgub v zvezi s Talumom in TDR v preteklosti nosil Eles. Primer Slovenskih železarn, kjer ima Eles 12,5-odstotni delež oziroma po dokapita-lizaciji države še nekaj manjši, pa ni zgodba o uspehu, pri cemer Eles kljub sorazmerno velikem lastniškem deležu nima predstavnika niti v nadzornem svetu.«
Ena izmed uspešnih Elesovih potez v vasem obdobju je bila nedvomno zgraditev sodobnega telekomunikacijskega omrežja.
Kakšne so možnosti za trženje prostih zmogljivosti v prihodnosti?
»Eles ima že danes sklenjenih približno 20 pogodb z uporabniki našega omrežja in vsak dan pridobi še kakšnega novega. Odvecne zmogljivosti tako dejansko tržimo že ves cas in na ta nacin smo lastniku še dodatno pozlatili njegov vložek v Eles. Tudi tu se je pokazalo, da je odlocitev, ki smo jo sprejeli leta 1995, bila dobra, ceprav je sadove zacela dajati šele leta 1999. Eles ima na voljo izredno kvalificirane ljudi in to odlocitev smo tedaj sprejeli skupaj, ceprav smo bili deležni številnih ocitkov, ceš da skuša Banic zgraditi nek nov Telekom - kar seveda ni bilo res. Slo je za preprosto oceno, da Eles potrebuje sodoben nacin upravljanja sistema, in to je pripeljalo do sodobnega centra vodenja in ustreznega telekomunikacijskega omrežja. Napredek tehnologije pa je bil v zadnjih nekaj letih tako velik, da se je opticno omrežje, ki je bilo tedaj predvideno skoraj v celoti za potrebe Elesa, razširilo do te mere, da so na voljo tudi proste zmogljivosti. Naj povem, da je bilo mogoce vcasih po opticnem vlaknu prenašati le eno informacijo, danes je to že sto in jutri bo verjetno že tisoc. Podobno se je zgodilo v vsej Evropi in vsa elektrogospodarstva imajo takšno omrežje. V Avstriji in Italiji so to zelo uspešna podjetja, ki tržijo proste zmogljivosti samostojno ali pa so bila že prodana novemu lastniku. V Evropi se uveljavlja nacelo, da je to tržljivo blago, in menim, da bi morali podoDno razmišljati tudi pri nas. Eles je že pred casom ustanovil podjetje Sinergy, ki naj bi tržilo te zmogljivosti in bilo izloceno iz dejavnosti oziroma upravljanja Elesa, svojo dejavnost na trgu pa naj bi okrepilo ravno v letu 2000.»
Nekaj tednov boste se v Elesu, kam pa odhajate potem?
»Imam dve zelo trdni ponudbi in dejansko sem se že odlocil, vsekakor pa bo to v gospodarstvu, in sicer v mojem primeru v zasebnem sektorju, tako da se bom pri svojem delu sreceval z drugacnim razmišljanjem lastnikov.«
BRANE JANJlti
Nevladne organizacije sooblikovati energetsko politiko
Druptvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski E forum je aprila pripravilo zelo dobro obiskano strokovno sreËanje v veliki dvorani ZAG na DimiËevi v Ljubljani. Na njem so govorili predvsem o aktualnih dogajanjih v slovenski energetiki, o nacionalnem energetskem programu, pa tudi o zmanjpevanju emisij toplogrednih plinov v Sloveniji.
Sr
recanje sta vodila predsednik programskega sveta Slovenskega E foruma dr. Miha Tomšic in tajnik foruma Andrej Klemene. Na strokovno izmenjavo mnenj so povabili državnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba, z njim pa so se pogovarjali predvsem o pripravi nacionalnega energetskega programa. Robert Golob je uvodoma dejal, da je slovenska energetika glede na sedanje politicne razmere v prelomnem trenutku. V njej se obetajo še velike spremembe, podlaga za to pa da je energetski zakon, ki zagotavlja prehod iz reguliranega v tržni sistem. To pa se ne bo zgodilo v trenutku, temvec bo trajalo nekaj let. Ce nam bo v Sloveniji uspelo javna podjetja prestrukturirati v dveh do treh letih, bomo po Golobovih besedah opravili svoje delo za to obdobje. Ponekod v elektroenergetskem sistemu se še premalo zavedajo velikih sprememb, pri cemer je dr. Robert Golob kot zgled omenil rudnik premoga Trbovlje Hrastnik, kjer so kljub težavam, s katerimi se srecujejo, vendarle dojeli, da je prišel trenutek, ko bo treba   izkop   premoga  postopoma
ustaviti. Odpiranje trga z elektriËno energijo pa bo moralo slediti osnovnemu cilju - kakovosti konËnega izdelka, to je zanesljivi in varni dobavi elektrike. V razpravi so Ëlani Slovenskega E foruma veliko pozornosti namenili temu, kako se postopoma prilagajati odprtemu trgu z elektriË-no energijo, ki naj bi se zaËel odpirati leta 2003. Ob tem se je pojavilo vprapanje, kako naj napa energetskega podjetja konkurirajo tujim, na primer, kako lahko tudi z niæjim obsegom naloæb in stropkov zadræijo sedanjo kakovost proizvodnje in oskrbe z elektriko.
NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM IN ©IR©A STROKOVNA PODPORA
Ob razpravi o pripravi nacionalnega energetskega programa je dr. Robert Golob dejal, da so na ministrstvu za gospodarske dejavnosti zaËeli postopke za njegovo izdelavo. Program bo opredeljeval oskrbo z energijo in mora biti sprejet v 18 mesecih po uveljavitvi energetskega zakona. To
pomeni, da nas do njegovega sprejema locuje še dobro leto. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti so poslali dopise za sodelovanje pri pripravi programa na okoli 20 ustanov, ki se tako ali drugace ukvarjajo z energetskimi vprašanji. Za pomoc so se oDrnili tudi na Slovenski odbor Svetovnega energetskega sveta (WEC). Strokovne podlage za pripravo programa naj bi pripravil Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, ki ga je omenjeno ministrstvo izbralo na javnem razpisu. Na ministrstvu želijo vkljuciti v pripravo programa tudi nevladne organizacije, da bi tako pridobili širša mnenja in strokovno podporo o pravilnosti nacionalnega energetskega programa. V živahni in sprošceni razpravi so clane Slovenskega E foruma opozorili, da bi morala biti pri oblikovanju nacionalnega energetskega programa v vecji meri upoštevana stališca civilnih združenj, med katere sodi tudi omenjeni forum. Kot je dejal eden izmed razpravljalcev, si Evropa nedvomno želi, da se v oblikovanje energetske politike v najvecji meri vkljucujejo tudi civilna gibanja. Sicer pa je bila na omenjenem strokovnem srecanju sprožena še vrsta drugih aktualnih vprašanj, ki se neposredno navezujejo na aktualni energetski trenutek. Na vsa v kratkem casu ni bilo mogoce odgovoriti, zato naj bi jih ponovno obelodanili na enem od prihodnjih srecanj Slovenskega E foruma. Na strokovnem srecanju so obravnavali tudi pripombe k Strategiji in kratkorocnemu akcijskemu nacrtu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na podlagi gradiva Ministrstva za okolje in prostor iz marca letos. Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski E forum je na dokument posredovalo vrsto svojih pripomb. Menijo, da je omenjeni dokument Ministrstva za okolje in prostor primerno izhodišce za nadaljnje delo. Posebej pohvalno je, da so v izcrpnem seznamu nacrtovanih nalog tudi novi ukrepi in alternative, ki jih dosedanji dokumenti še niso obravnavali. Posebno pomembno pa je tudi, menijo v omenjenem forumu, da strategija zmanjševanja emisij toplogrednih plinov uvršca tako imenovano zeleno davcno reformo med instrumente politike preprecevanja podnebnih sprememb.
JOŽE SKOK                                                       35
z letne seje konference SDE
SDE
Sindikat poziva delodajalca k
razumnosti
Trenutna slika stanja ekonomske in socialne varnosti delavcev v energetskem sistemu pe zdaleË ni spodbudna. Kot so opozorili na letni seji konference Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, namerava delodajalec zmanjpati ptevilo zaposlenih za pribliæno 3.000 delavcev. Na seji, ki je potekala 11. aprila na Bledu, so sindikalisti v razpravi poudarili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moËi, da ne bi priplo do kakih veËjih pretresov. Cilj vseh dejavnosti je zapËititi poglavitne interese Ëlanov sindikata in delavcev tako na ekonomskem kot socialnem
me
podroËju.
p reds
36
edstavnike sindikalnih konferenc elektrogospodarstva, premogovniptva in drugih dejavnosti je uvodoma pozdravil Franc Dolar, predsednik Sindikata dejavnosti energetike. Na kratko je orisal pereËe razmere na kljuËnih podroËjih in poudaril, da bo treba v repevanje ekonomske in socialne problematike delavcev, ki jo odpira energetski zakon, vloæiti ogromno truda vodstva in vseh Ëlanov sindikata.
V nadaljevanju je podpredsednik SDE Iztok Cilenšek podrobneje predstavil dejavnosti Sindikata dejavnosti energetike v obdobju od II. kongresa do aprila 2000. »eprav se je SDE v tem obdobju sreËeval z izredno hudimi teæavami (zakon o zapiranju  premogovnikov,  proble-
Podpredsednik SDE Valter Vodopivec (na
sredini) je na konferenci SDE opozoril,
da je delodajalec pri uresnicevanju
zakona o energetiki dolžan poiskati
ustrezne rešitve v skladu s socialnimi
pravicami delavcev. Hkrati mora nujno
upoštevati, da so ta sistem, ki ga sedaj
država lahko lastnini in prodaja, dolga
leta gradili in izpopolnjevali prav delavci.
Gre torej tudi za nujno spoštovanje
njihovega minulega dela.
matika druæbe Nafta Lendava itd.), mu je z velikimi prizadevanji vendarle uspelo ohraniti poloæaj na dolo-Ëeni ravni. Sicer pa so na konferenci SDE poroËali tudi o razvoju sindikalne organizacije, o nalogah izo-braæevanja in informiranja, o dejavnostih na mednarodnem podroËju ter o delu nadzornega odbora, odbora solidarnostnega sklada, statutarne komisije in komisije za æensko politiko.
Posebej omenimo finanËno poroËilo o poslovanju SDE-ja v minulem obdobju. Sindikatu dejavnosti energetike je uspelo zagotoviti pozitivno poslovanje, kar je glede na razmere in ptevilne aktivnosti, ki so med letom potekale v organizaciji SDE-ja, vsekakor pomemben uspeh. VeË-
ed razpravo na letni seji konference SDE so poudarili, da je bil poloæaj pe do nedavnega najbolj pereË na podroËju premogovniptva in naftnega gospodarstva, sedaj pa teænje delodajalca po ukinjanju delovnih mest in zmanjpevanju ptevila zaposlenih vse bolj ogroæajo tudi elektroenergetski sektor. V teh razmerah SDE poziva delodajalca k razumnemu in praviËnemu ravnanju pri uresniËevanju procesov na podlagi sprejetega zakona o energetiki. »e bo potrebno, bo SDE z vsemi legalnimi sredstvi stopnjeval pritisk na delodajalca, da bo ta vendarle zagotovil spoptovanje temeljnih ekonomskih in socialnih pravic delavcev. V nobenem primeru pa sindikat ne bo pristal na vlogo pasivnega opazovalca, kot bi si nekateri v tem trenutku æeleli.
jih finanËnih odstopanj od naËrtov ni bilo, plan je sindikat presegel zgolj na podroËju mednarodnega sodelovanja, pri Ëemer naj bi bil glavni vzrok dejstvo, da je moral SDE lani dvema mednarodnima organizacijama, v katerih aktivno sodeluje, plaËati polno Ëlanarino. Na konferenci je bilo tudi slipati, da pozitivno poslovanje ostaja tudi letos med prednostnimi formalnimi nalogami sindikata dejavnosti energetike, ostanek sredstev iz minulega leta pa naj bi delno preusmerili v solidarnostni sklad, delno pa v rezervni. Kot je povedal Jure Zvan, predsednik odbora solidarnostnega sklada, se je ustanovitev tega sklada lani potrdila kot povsem upraviËena, solidarnostni sklad  SDE pa je v vsem  letu
obravnaval 24 propenj za materialno pomoË. Vse prispele propnje so izpolnjevale kriterije za dodelitev pomoËi in so bile ugodno repene, razlogi pa so bili teæaven materialni poloæaj Ëlanov (9 primerov), odprava posledic elementarnih nesreË (12 primerov) in smrt zaradi bolezni (3 primeri). Za pomoË Ëlanom sindikata v omenjenih primerih je bilo lani skupno izplaËano 3 milijone 37 tisoË tolarjev.
SDE UŽIVA VELIKO PODPORO PSI
Med poglavitnimi ugotovitvami in poudarki z razprave kaæe omeniti naslednje: UresniËevanje energetskega zakona je v ospredju zanimanja in poglavitni predmet dejavnosti sindikata; Ëlani predsedstva SDE so pred kratkim na zahtevo vendarle prejeli osnutke podzakonskih aktov, ki jih bodo temeljito analizirali in sprejeli ustrezne ukrepe; SDE hoËe sodelovati v vseh fazah oblikovanja, predlaganja in sprejemanja tistih dokumentov, ki so povezani s socialnim poloæajem delavcev v energetskem sektorju; sindikalisti bodo pe naprej vlagali najveË truda v zagotavljanje socialne varnosti in zaposlitvene perspektive na vseh kljuËnih podroËjih elektrogospodarstva, premogovniptva ter naftnega in plinskega gospodarstva; pri repevanju omenjene problematike SDE uæiva veliko podporo mednarodne sindikalne centrale PSI (mednarodne javne sluæbe); na razpirjeni konferenci s predstavniki teh sindikatov (predvidoma v maju) naj bi gospodarskega ministra in dræavnega sekretarja za energetiko seznanili z izkupnjami, ki so si jih nekateri evropski sindikati pridobili pri repevanju ekonomske in socialne problematike delavcev.
Po razpravi so sindikalisti sprejeli poroËila, ki smo jih omenili uvodoma, ob tem pa pe nekatere pomembnejpe sklepe. Konferenca SDE je apelirala na vodstvo SDE in sindikate druæb, da naj uresniËijo vse potrebne dejavnosti za izvolitev svetov delavcev v vseh druæbah in zagotovijo boljpo zastopanost delojemalcev pri upravljanju druæb. Konferenca je zadolæila predsedstvo SDE, naj v tem letu pripravi in organizira pospepen ciklus izobraæevanj tako za predsednike sindikatov druæb kot za sindikalne zaupnike v druæbah. Glede nezgodnega zavarovanja Ëlanov je konferenca predlagala predsedstvu SDE-ja, da ob izteku letopnje pogodbe pripravi temeljito analizo uËinkov zavarovanja in na podlagi tega predlaga nadaljnjo primerno obliko zavarovanja Ëlanov sindikata. Poleg tega je konferenca SDE zadolæila konferenco drugih dejavnosti, da Ëim prej uskladi osnutek kolektivne pogodbe drugih dejavnosti in nemudoma sproæi dejavnosti za pogajanja o tej pogodbi. Predsedstvo SDE pa naj na podlagi usklajenega predloga teksta nove kolektivne pogodbe predlaga partnerja za pogajanja in zaËne s postopkom za pogajanje. Ob koncu pa je konferenca SDE z namenom sodobnejpega delovanja posebej zadolæila statutarno komisijo, da v tem letu pripravi predlog sprememb statuta, ki naj bi jih sindikalisti sprejeli na naslednji konferenci.
MIRO JAKOMIN, BRANE JANJlti
Obvešcanje
V EVROPSKI UNIJI
Teæko bi trdili, da v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije nimajo prave vizije o tem, kakpno naj bi bilo primerno sodelovanje, obvepËanje in posvetovanje med pogajalskima partnerjema glede ekonomske in socialne problematike zaposlenih delavcev.
r
rugo je seveda vprapanje, kakpen uspeh so sindikalisti v teæavnih razmerah dejansko dosegli na tem pod-roËju, saj je iskanje ustreznih repitev z delodajalcem izredno naporen in nehvaleæen posel. Lahko je namreË zagroziti s stavko, teæje pa je na podlagi izkupenj in znanja sprostiti neko ustvarjalno energijo. V kratkoroË-nem smislu se vËasih res ne zgodijo neki premiki, dolgoroËno gledano pa razvoj poËasi in zanesljivo vodi v smeri zastavljenih programov in ciljev.
Kako je s pravico sodelovanja delavcev in njihovih predstavnikov pri odloËanju o vseh pomembnih odlo-Ëitvah na ravni podjetja v Evropski uniji? »e povzamemo besede Willyja Buschaka, sekretarja Evropske konfederacije sindikatov, je omenjeno podroËje steber demokracije in evropskega socialnega modela. Hkrati je delavsko sodelovanje edina zagotovljena pot evropskega gospodarstva za ohranitev njegove sposobnosti za inovacije in konkurenËnost. Delavsko sodelovanje je izjemno pomembno pri sodobnih oblikah organizacije dela. Sicer pa ima pravica do sodelovanja in predstavljanja v Evropski uniji zelo
razliËne oblike. V nekaterih dræavah Ëlanicah jo uresniËujejo le sindikalni predstavniki, v drugih skupna delavska in sindikalna predstavniptva. Izredno pomembno je, da mora obstajati skupen okvir za jamËenje temeljne socialne pravice do sodelovanja delavcev in njihovih predstavnikov. Med temi temeljnimi pravicami so predvsem naslednje: popolno in stalno razkrivanje informacij o vseh zadevah, ki so pomembne za delavce in njihove predstavnike; pravoËasno posvetovanje v Ëasu naËrtovanja, preden je sprejeta kakrpna koli odloËitev; pravica zaposlenih, da imenujejo svoje predstavnike v nadzorne svete podjetja. Skratka, Ëe na omenjenem podroËju æelimo napredovati v smeri demokracije in evropskega socialnega modela, bosta morala delodajalec in delojemalec tudi dejansko in ne samo verbalno zagotoviti vse pogoje za uveljavljanje temeljnih pravic delavcev v elektroenergetskem sektorju.
MIRO JAKOMIN
37
347341
posodabljanje prenosa
vzdrževanje
Postopen prehod
na 400 kV omreŽje
NaËrtovanje razvoja elektroenergetskega omreæja je pe posebej zahtevno opravilo, saj gre za finanËno zelo zahtevne projekte, katerih uresniËevanje poteka veË let ali celo desetletja. Poleg tega gre za zelo obËutljivo poseganje v prostor, ki mu je javnost vse manj naklonjena, zaradi Ëesar se kot najrealnejpa opcija razvoja kaæe izraba sedanjih koridorjev s poveËano propustnostjo.
e
38
lektroinštitut Milana Vidmarja je po narocilu Elesa konec minulega leta pripravil in tudi predstavil izhodišca študije Strateški razvoj slovenskega prenosnega omrežja do leta 2025, ki prinašajo vrsto zanimivih ugotovitev. Zakaj je do narocila omenjene študije sploh prišlo, kaj prinaša in kateri so bili njeni sklepi so bila nekatera izmed vprašanj, ki smo jih zastavili vodji Elesove službe za razvoj prenosne dejavnosti Slavku Grajfonerju. Skladno z odpiranjem evropskega trga z elektricno energijo se sprošca tudi slovenski elektroenergetski trg, to pa prinaša bistvene spremembe v organizacijskem in obratovalnem smislu. Poleg predvidenega vecjega uvoza elektricne energije so bodo namrec okrepili tudi tranziti elektricne energije preko našega omrežja, kar bo posledicno terjalo tudi vecjo prilagodljivost in prepustnost slovenskega prenosnega omrežja. Ker bo v novih razmerah ravno prenosno omrežje kljucnega pomena, se nam je v Elesu že pred casom zastavilo vprašanje, pravi Slavko Grajfoner, ali sploh je oziroma v kakšni meri je obstojece visokonapetostno omrežje sposobno slediti tem zahtevam. Zato je Eles pri Inštitutu Milana Vidmarja v letu 1999/2000 narocil sistemsko študijo, ki naj bi prinesla odgovore ravno na ti dve vprašanji, in konec minulega leta je bila študija tudi dokoncana. Njena generalna ugotovitev je bila, da bi vse zaplete, povezane s potrebami po vecjem prenosu, teh-
niËno najlaæje repili s postopno opustitvijo 200 kV napetostnega nivoja oziroma prehodom na 400 kV om-reæje, pri Ëemer pa se seveda odpirajo tudi ptevilna druga vprapanja. Omenjena ptudija naj bi tako v prvi vrsti prikazala potencialni tehniËni razvoj slovenskega prenosnega omreæja in je bila zastavljena dolgoroËno, pri Ëe-mer so bila podrobno obdelana posamezna obdobja, srednjeroËno od leta 2000 do leta 2005, dolgoroËno od leta 2005 do 2010 in vizijsko do leta 2025. Pri tem so njeni priprav-ljalci izhajali iz napovedi porabe elektriËne energije, ki je bila predmet ene izmed prejpnjih ptudij, te napovedi pa so primerjali tudi z dolgo-roËnimi napovedmi Elesa in z realnimi podatki za obdobje 1995 do 1999. Pri tem gre poudariti, da so si bile vse napovedi po dobljenih rezultatih precej blizu, tako da jih lahko z veliko gotovostjo jemljemo kot povsem realno izhodipËe. Na proizvodni strani pa so bili upo-ptevani tisti proizvodni objekti, ki so navedeni v nacionalnem energetskem programu, pri Ëemer je bilo upoptevano tudi dejstvo, da nekaterih navedenih virov zaradi spremenjenih trænih razmer ni mogoËe veË priËakovati. ©tudija je skupala v naj-veËji moæni meri upoptevati tudi druge kriterije, kot so ekonomski, ekolopki, zanesljivostni in politiËni, pri Ëemer pa se je pokazalo, da na teh podroËjih obstaja pe vrsta negotovosti. Eles naj bi v kratkem naroËil tudi novo ptudijo, ki bo ugotavljala, katere obstojeËe prenosne elemente bi ob morebitnem prehodu na 400 kV napetost lahko pe uporabili oziroma maksimalno izrabili do izteka æivljenjske dobe, prav gotovo pa bodo potrebne pe takpne, ki bodo ta projekt podrobno ocenile tudi z ekonomskega vidika oziroma vidika stropkov. Ob tem je treba poudariti, pravi Slavko Grajfoner, da je omenjena ptudija prestala strokovno ocenitev izhodipË in je zato kot takpna tudi dobra podlaga za pripravo prihodnjih Elesovih razvojnih naËrtov, pri Ëemer pa bo treba, kar je tudi povsem razumljivo, dana izhodipËa ob spremembah dopolnjevati in aktualizirati.
NAJVE»JI PROBLEM PROSTOR
Sedanje izkupnje pri gradnji daljnovodov kaæejo, da je pridobivanje prostora oziroma potrebnih koridor-
jev in s tem povezanih dovoljenj eden najtežjih delov pri nacrtovanju investicij, saj novih koridorjev prakticno ni mogoce vec zagotoviti, pa tudi, ce so daljnovodi že v prostorskem planu, ves postopek traja nekaj let. Glede na vse vecjo dragocenost prostora je tudi zelo težko pricakovati, da bi se razmere v naslednjih letih bistveno izboljšale, prej obratno. Zato se kot edina rešitev, poudarja Slavko Grajfoner, kaže uvajanje novih tehnologij oziroma izraba obstojecih koridorjev za povecanje propustnosti prenosa, in takšno rešitev je potrdila tudi omenjena študija. Pravzaprav sta bili na podlagi predvidenih gibanj porabe, novih proizvodnih objektov in tranzita predlagani dve rešitvi, in sicer ohranitev obstojecega 400 in 200 kV napetostnega omrežja z vmesno transformacijo 400/220 kV v RTP Bericevo in RTP Podlog ter transformacijo 220/110 kV oziroma 400/110 kV, pri cemer bi do leta 2025 imeli devet razdelilnotransfor-matorskih postaj z 21 transformatorji na razlicnih nivojih. Druga rešitev pa je postopna ukinitev 220 kV omrežja in prehod na neposredno transformacijo 400/110 kV, del obstojecega 220 kV omrežja pa bi se nadomestilo s 400 kV daljnovodi. Z ukinitvijo 220 kV napetostnega nivoja bi tako v prihodnosti v Sloveniji zadostovalo sedem razdelilnotrans-formatorskih postaj s 13 transformatorji enotnega prestavnega razmerja 400/110 kV. S to inacico bi hkrati ubili dve muhi na mah, saj sedanje slovensko visokonapetostno omrežje ni zazankano in se zakljucuje preko transformacije 400/220 kV ali preko tujih omrežij. S prehodom 220 kV omrežja na 400 kV pa bi Slovenija dobila zazankano omrežje, skupaj z zgraditvijo 400 kV povezave Be-ricevo-Krško pa bi dobili tudi potrebno fleksibilnost in povecali propustnost, pa tudi zanesljivost obratovanja celotnega elektroenergetskega sistema. Odpiranje trga torej daje prednost drugi rešitvi. Seveda pa je koncna odlocitev v rokah lastnika, pri cemer bo od nje mocno odvisen nadaljnji dolgorocni razvoj prenosa na Slovenskem.
BRANE JANJlti
Bodo posledice odpada dodatnih bremen na daljnovodih kmalu
odpravljene? (2)
g
lede na prejpnje ugotovitve je uporaba medfaznih distanËnikov v namen prepreËitve stikovanja vodnikov vsekakor smotrna. Zato je bil podan predlog, da se z njimi opremi en sistem dvosistemskega 110 kV daljnovoda BeriËevo-Grosuplje, na katerem so se pojavljali prej opisani problemi. (Enako repitev bodo uporabili tudi kolegi Elektro Gorenjske na DV 110 (20) kV Bled-Bitnje, kjer je tudi prihajalo do podobnih teæav). Zamisel je bila posredovana znanemu nempkemu proizvajalcu obepalne opreme, podjetju Richard Bergner, s propnjo za ustrezno tehniËni repitvi. Proizvajalec, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Elektrotehna Elex, je zadevo prouËil in ponudil ustrezno repitev. Obenem nam je tudi omogoËil ogled ene od linij v NemËiji, na kateri æe imajo montirane distanËnike, ka-krpne je ponudil, le da so montirani na 220 kV liniji. Razlog za njihovo montaæo pa niso bili problemi odpadov dodatnih bremen, ampak ga-
lopiranje vodnikov. Pogovor z up-ravljalcem tega daljnovoda je potrdil korektnost take repitve, saj v 13-let-nem obdobju obratovanja z monti-ranimi distanËniki - montiranih je vsega skupaj 300 kosov - ni bilo nikakrpnih teæav na objektu. DistanËnike bi na daljnovodu 2x110 kV BeriËevo-Grosuplje namestili v veËini razpetin, in sicer tako, da se montirajo med zgornjo in srednjo fazo ter med srednjo in spodnjo fazo v parih vedno na isto mesto vpetja, tako da se za oba fazna distanËnika na srednji fazi uporabi samo ena podloæna ppirala. Na krajpih razpeti-nah se montira po en par distan-Ënikov, na veËino razpetin prideta po dva para, na najdaljpih pa po trije pari. Mesta namestitve bo doloËil proizvajalec za vsako razpetino posebej, in ne bodo montirani na 1/2, 1/3 ali 1/4 razpetine, ampak bodo zamaknjeni tako, da bodo dolæine med posameznimi vpetji razliËne. Proizvajalec je ponudil dve verziji di-
39
strokovna sreËanja
stanËnikov, to je z elastiËnim ali togim vpetjem. Pri elastiËnem vpetju leæi os, okoli katere se giblje sponka, vodoravno in na ta naËin dopupËa premike, do katerih prihaja pri odpadih bremen. Obremenitev faznega distanËnika v toËki vpetja pri vertikalnem nihanju poteka prav v osi vrvi. Zato na vrv delujejo samo normalne sile, ne pa tudi vrtilni moment. Gre za tip spiralne nosilne sponke, to pomeni lahko sponko z majhno maso, v katero je integrirana zapËitna spirala. Za konkreten primer priporoËa proizvajalec gibljivo izvedbo sponke, ki omogoËa, da je pri vsakodnevnih majhnih nihanjih vodnik obremenjen samo z normalnimi obremenitvami. Fazni distanËniki so v povpreËju dolgi 4,5 metra, natanËne izraËune, in sicer v stopnjah po 5 centimetrov, pa bo proizvajalec izraËunal iz geometrije glav stebrov.
Glede na dolæine distanËnikov proizvajalec ponuja dve varianti:
- fiksne dolæine,
- nastavljive dolæine v stopnjah po 5 centimetrov.
Fazni distanËniki, ki imajo fiksne dolæine, se lahko uporabijo, Ëe povesi na daljnovodu dejansko ustrezajo tistim, ki so v projektih, kar pa je seveda treba preveriti z meritvami, ali pa, Ëe se na vseh tistih mestih, ki bodo doloËena za montaæo dis-tanËnikov, opravijo meritve vertikalnih in horizontalnih razdalj med fazami.
Ker je na tem daljnovodu priËako-vati odstopanja povesov od projektno predvidenih, zaradi razliËnih vzrokov, je smotrno uporabiti nastavljive distanËnike. Kljub temu pa je pred montaæo dobro vsaj grobo preveriti povese.
Pri nastavljivih distanËnikih je izolacijska palica na sredini prekinjena, dolæina pa se stopenjsko regulira s pomoËjo nastavljive aluminijske cevi.
Na podlagi predloæene projektne dokumentacije je proizvajalec izdelal specifikacijo. Za sanacijo enega sistema bo potrebnih 230 kosov dis-tanËnikov.
Okvirna cena sanacije, v katero so vptete nabava opreme, montaæa in izdelava projektne dokumentacije, naj bi za ta objekt znapala 85 milijonov tolarjev.
40 J. JAK©E, J. KERN, M. RAMOV©
V BUDIMPE©TI VRSTA ZANIMIVIH
referatov
V Budimpepti je bilo od 3. do 7. aprila 21. spomladansko sreËanje mednarodne ptudijske delovne skupine CIGRE za daljnovode WG22.12 (Electrical Aspects of Overhead Lines) in TF12-1 (Task Force) za daljnovodne vodnike novih izvedb. Gre za sreËanje strokovnjakov, ki se po profesionalni plati ukvarjajo z daljnovodno tehniko in prihajajo z vsega sveta.
V tej ptudijski delovni skupini kakor tudi na podroËju temeljenja daljnovodnih stebrov v okviru ptudijske delovne skupine WG22.07 in nekaterih drugih ptudijskih skupin iz drugih ptudijskih komitejev aktivno sodelujemo æe celo desetletje tudi Slovenci.
Z
notraj mednarodnega ptudijskega komiteja ©K22 za nadzemne vode paripke CIGRE deluje trenutno devet delovnih skupin (za izolacijo, za projektiranje, za temelje, za stebre, za mehanske probleme vodnikov in pripadajoËe spojne opreme, za elektriËne probleme vodnikov in pripadajoËe spojne opreme, za probleme obstojeËih vodov, za probleme pri nadzemnih vodih glede vplivov na okolje in za probleme, ki se pojavljajo med obratovanjem v njihovi æivljenjski dobi). Slednja je pele v ustanavljanju in bo imela svoj ustanovitveni sestanek 25.-26. maja 2000 v Dublinu na Irskem, od koder je tudi njen nominirani predsednik Chatal O´Luaen iz ESBI Engineering Ltd. Tudi Slovenci smo prejeli vabilo za sodelovanje v tej delovni skupini. Namen teh skupin je v splopnem prouËevanje vseh tistih problemov pri nadzemnih vodih, ki so preteæno tehniËne narave in ki posredno ali neposredno vplivajo na njihovo æivljenjsko dobo, na obrato-
valne pogoje, na veËjo uËinkovitost in s tem tudi na ekonomiËnost prenosa elektriËne energije v elektroenergetskem sistemu kot celote. Seveda pa delo v teh skupinah temelji na raziskovalno razvojnih projektih z velikim poudarkom na timskem delu. Predstavlja pa velik strokovni izziv na izbranem podroËju, ki ga posameznik ali oæja skupina strokovnjakov obdeluje. Po pravilu zahteva veliko individualnega angaæiranja, delo pa je izkljuËno volontersko. Zato je pomembno, da imajo sodelu-joËi ustrezno materialno in moralno podporo v svojih podjetjih. Vsi za-kljuËki opravljenih raziskav se na koncu praviloma nekajletnih obdelav javno objavijo v strokovni reviji Electra v obliki strokovnega poroËila ali samostojne bropure. Ni odveË poudariti, da imajo takpne objave tudi svojo strokovno teæo. Poleg tega pa predstavljajo lepo strokovno promocijo ne samo avtorjev, ampak tudi njihovih podjetij in dræave. Na  letopnjem  spomladanskem  za-
sedanju ptudijske delovne skupine WG22.12 je bilo obravnavanih veË tematskih sklopov, ki vsak dejansko predstavljajo samostojni raziskoval-no-razvojni projekt:
•  upornost vodnikov pri izmeniË-nem toku (AC Resistance of Conductors), kjer se obravnavajo razliËne metode s teoretskimi osnovami izraËuna upornosti vodnikov pri izmeniËnem toku z ustreznimi primerjalnimi laboratorijskimi raziskavami. Celotni projekt je praktiËno pred zakljuËkom. Nosilci projekta so bili kolegi iz Madæarske (dr. Ottó Güntner in dr. László Varga iz VEIKI-VNL inptituta-Electric Large Laboratories Ltd, Budapest). Razdeljen je v dva dela. Prvi krajpi del flAC Resistance of ACSR Con-ductors« obravnava teoretska izho-dipËa in bo objavljen v strokovni reviji Electra kot samostojno poro-Ëilo ptudijske skupine WG22.12. Daljpa verzija flAC Resistance of ACSR Conductors«- CIGRE Brou-chure pa podaja primerjalne izraËune z laboratorijskimi rezultati nekaterih tipiËnih vrst vodnikov, izvedenih v laboratorijih VEIKI-VNL inptituta. Ustrezni raËunalnipki program je bil razvit v inptitutu VEIKI-VNL, omo-goËa pa doloËitev temperature vodnika na principu tokovne distribucije znotraj vodnika.
•  tehniËna regulativa glede varnostnih razdalj pri nadzemnih vodih z vplivom na njihovo tokovno obre-menljivost (Regulation on Ground Clearances Relating to Conductor Ampacity). Delo na tem dokumentu pe ni konËano.V svetu obstaja veË razliËnih pristopov, ker enotnih meril za postavitev ustreznih varnostnih razdalj ni. Pred nekaj leti je bila æe opravljena anketa s ciljem zbiranja ustreznih podatkov o varnostnih razdaljah oziroma o varnostnih vipinah, ki veljajo v posameznih dræavah. Trenutno so na voljo podatki za napetostne nivoje 110 (130), 220 in 400 kV iz 15 dræav (Francija, Japonska, Anglija, Finska, Madæarska, Italija, Juæna Afrika, Slovenija, NemËija, ©panija, Hrvatska, ZDA, Kalifornija, Avstralija, CENELEC). Glede na dokajpnjo raznolikost zbranih podatkov se delo na tem projektu nadaljuje.
•  bropura o izraËunavanju temperatur pri stacionarnem in pri adia-batskem stanju (Brouchure on Calculation Temperature from Steady to
Udeleæenci delovne skupine 22.12 na ogledu stikalipËa transformatorske postaje 750/400 kV Albertirsa.
Adiabatic State: Delo na tem projektu je v sklepni fazi, kjer se usklajujejo pripombe s strani posameznih Ëla-nov skupine iz lanskega zasedanja v Sydneyu (V. T. Morgan, Y. Ojala, F. Jakl). KonËno besedilo bo pripravljeno do konca aprila. Sledi dokonË-na odobritev na matiËnem ptudij-skem komiteju, ki bo na avgustovskem zasedanju letos v Parizu in nato gre v objavo v revijo Electra predvidoma do konca leta 2000. V tretjem poglavju flMathematical Model for Evaluation of Conductor Temperature in the Adiabatic State« je prikazan teoretski izraËun temperature segrevanja vodnikov pri adia-batskem stanju po metodologiji Cigre in je primerjan z rezultati laboratorijskih raziskav na vodnikih in strelovodnih vrveh s slovenskega prenosnega omreæja 400 kV • monitoring v realnem Ëasu (Real Monitoring of Conductor Temperature): V prispevku predsednika ptudijske delovne skupine Rob Stephena  (ESKOM,  Juæna  Afrika)
flDescription of State of the Art Methods to Determine Thermal Rating of Lines in Real-Time and their Application in Optimising Power Flow« so prikazane direktne in indirektne metode doloËevanja povesov vodnikov, kar posredno vodi k ugotavljanju ustrezne ter-miËne obremenljivosti prenosnih vodov. Po izsledkih avtorja je takpna obravnava zelo pomembna v razmerah novega trænega gospodarstva, kjer so prikazane tudi prednosti in pomanjkljivosti uporabljenih metod. V nekoliko predelani obliki bo ta prispevek predstavljen na 38. generalnem zasedanju CIGRE letos v Parizu. Avtorji D. A. Douglass, Y. Motlis, T. O. Seppa so tudi predstavili prispevek flIEEE(S Approach for Increasing Transmission Line Ratings in North America«, ki govori o predlogu IEEE za boljpo ter-miËno izkoripËenost nadzemnih vodov v ZDA in Kanadi. Na splopno gre za repitve, kjer po tujih izkupnjah z uvajanjem monitoringa termiËne
41
strokovna sreËanja
odpiranje trga
Naprava za samodejno ugotavljanje korozijskih uËinkov na daljnovodih
42
obremenljivosti vodnikov pri nadzemnih vodih pridobimo v pov-preËju za 10 do 15 odstotkov veËjo toplotno zmogljivost vodov in s tem veËjo uËinkovitost elektroenergetskega sistema kot celote. Sprotni nadzor (monitoring) pomeni nadzorovanje parametrov, ki omogoËajo sprotno doloËevanje poloæaja vodnikov nad tlemi. Dopustne toplotne omejitve nato doloËamo z namenom, da upravljalcu prenosnega sistema omogoËimo optimiranje pretoka moËi vzdolæ vodov. Na ta naËin upravljalce v realnem Ëasu seznanjamo s trenutno temperaturo vodnika ter tudi z razpoloæljivo zmogljivostjo voda v odvisnosti od Ëasa. Z uporabo takpnih metod se zmanj-pujejo tudi obratovalni riziki. Prav tako je moæno napovedovanje obratovalnega stanja v naprej, na primer za nekaj ur (kratkoroËno) do 24 ur, ne da bi prekoraËili kriterije oddaljenosti do tal ali kriterije mehanske-
ga popupËanja materiala zaradi prevelikega segrevanja. V zadnjem Ëasu se vlaga veliko truda za uresniËitev takpnega projekta tudi pri nas, ki temelji na kombinaciji ekolopkega in meteorolopkega monitoringa za termiËno obremenljivost nadzemnih vodov.
•   tokovna obremenljivost OPGW kablov (Current Rating of OPGW): Ta problematika je kontinuirano nekaj zadnjih let na dnevnem redu te ptudijske delovne skupine. V svetu se temu problemu namenja vedno veË-ja pozornost, uvedba OPGW kablov v strelovodnih zapËitnih vrveh nam-reË pomeni sorazmerno novo tehniko v daljnovodni tehniki. Obseg uporabe je praktiËno na vseh napetostnih nivojih, od nizkonapetostnega omreæja do ultra visokih napetosti, vkljuËno s 1000 kV sistemom, na primer na Japonskem. Posebno zahtevne so raziskave mehanskih in fizikalnih lastnosti tak-pnih kablov pri termiËnih obremenitvah v kratkostiËnih pogojih z razliËnimi naËini segrevanja in izraËunavanja temperatur v takpnih razmerah. V pripravi je dokument, ki bo prikazal razliËne metode za iz-raËunavanje temperature OPGW kablov v nestacionarnih pogojih. ZakljuËna inaËica dokumenta gre na naslednjo zasedanje WG22.12, ki bo v Rouenu/Francija konec avgusta 2000, po sprejemu pa nato v objavo v revijo Electra. V okviru tega dokumenta je bil predstavljen tudi slovenski prispevek flHeating of Overhead Conductors and OPGW Cables Under Unsteady State Conditions«, ki obravnava uËinek segrevanja vodnikov za nadzemne vode in OPGW kablov v nestacionarnih pogojih (pri kratkih stikih). Podani so razliËne metode izraËunavanja temperature teh vodnikov v nestacionarnih stanjih po razliËnih metodologijah z izraËunom temperatur pri adia-batskem segrevanju in primerjani z rezultati eksperimentalnih laboratorijskih raziskav na odbranih vodnikih in OPGW kablih iz elektroenergetskega prenosnega omreæja Slovenije
•  vpliv povipanih temperatur na tokovno obremenljivost spojnega materiala pri daljnovodih (Effect of Elevated Temperatures on Current Carrying Connections): Prispevek Rolfa Kleveborn-a iz ©vedske flJoints on Transmission Line Conductors:
Field Testing and Replacement Criteria« prinapa opis z navodili za testiranje razliËnih spojk, namenjenih za daljnovode. Sem sodijo spojke, komprimirane s hidrav-liËnimi stiskalnicami in z drugimi sredstvi. Pri tem se ugotavljajo elek-triËni parametri (kontaktna upornost), kemijski uËinki (korozivnost) ter termiËna svojstva pri segrevanju. Poznavanje obnapanja spojnega materiala pri povipanih temperaturah, zlasti v bimetalni izvedbi (npr. kom-presijske spojke pri daljnovodih), je zelo pomembno za nemoteno obratovanje daljnovoda. Po sprejemu dokumenta na matiËnem ptudijskem komiteju za nadzemne vode na 38. generalnem zasedanju avgusta v Parizu gre nato v objavo v Ëasopis Electra.
V okviru zasedanja so strokovnjaki raziskovalnega inptituta VEIKI-VNL na posebnem seminarju prikazali vrsto raziskovalno-razvojnih doseæ-kov s podroËja staranja izolacije, metode za diagnosticiranje in ugotavljanja stopnje korozijskih uËinkov pri vodnikih, segrevanje OPGW kablov pri kratkih stikih ter o preiz-kupanju energetskih transformatorjev z metodo meritve pritiska. V tovarni kompozitnih izolatorjev Furukawa Composite Insulator Ltd pa so njihovi strokovnjaki predstavili svoje raziskovalno-razvojne projekte s proizvodnim programom kompo-zitnih izolatorjev za napetosti od 3 do 750 kV. VeË o inptitutu VEIKI-VNL in o tovarni Furukawa Composite Insulator Ltd prihodnjiË. Predstavniki OVIT Rt so pe predstavili vlogo in izgradnjo transformatorske postaje 750/400 kV Al-bertirsa, ki je bila leta 1978 vkljuËena v obratovanje z nazivno napetostjo 750 kV preko 750 kV daljnovoda Zapadnoukrajinskaja/ Ukrajina-Albertirsa v dolæini okrog 490 kilometrov (na madæarskem ozemlju 268 kilometrov). Z vklju-Ëitvijo madæarskega elektroenergetskega sistema 400 kV leta 1997 v zahodnoevropski elektroenergetski sistem UCPTE (sedaj UCTE) preko Centrela je navedeni 750 kV daljnovod zunaj obratovanja, enako tudi pretvornipka postaja WSO pri Dunaju, v Dürnrohru in Erzenrichtu v NemËiji.
DR. FRANC JAKL
Monitoring kakovosti elektri»ne
napetosti
Ne le zaradi definicij evropskih direktiv, ki opredeljujejo elektriko kot blago, temveË tudi zaradi Energetskega zakona in trga z energijo, bo treba poznati kakovost elektriËne energije -napetosti. Na podlagi analize meritev kakovosti napetosti je mogoËe elektriko floznaËiti« tako kakor druge vrste blaga, za katere veljajo træne zakonitosti.
POTREBA PO MERJENJU KAKOVOSTI ELEKTRI»NE NAPETOSTI
Kakovost elektriËne napetosti je v standardu SIST EN 50160:2000 opredeljena s trinajstimi znaËilnost-mi. Te so izbrane in doloËene tako, da lahko fizikalno gledano namesto o kakovosti elektriËne energije govorimo le o kakovosti napetosti. Ta se doloËa z meritvami, ki verjetnostno analizirajo postavljenih trinajst zna-Ëilnosti v minimalnem obdobju enega tedna. Æe med pripravo evropskega standarda za doloËanje kakovosti napetosti so se pojavili merilni sistemi z integriranimi funkcijami merjenja in sprotnim analiziranjem vseh zahtevanih znaËilnosti napetosti. Standard za kakovost napetosti zahteva torej primeren merilnik, ki krivuljo napetosti obdeluje sproti. Analiza tako dobljenih podatkov, ki
jih je treba zbirati najmanj teden dni, omogoËa doloËanje izvora motenj, njihovo prehajanje v omreæju ter uËinke in ravni motenj v om-reæju. Ugotavljanje in spremljanje ravni motenj bo postalo z odpiranjem trga z elektriËno energijo pe posebej pomembno. Lastniki omreæij oziroma njihovi upravljavci morajo spoznati obstojeËo vsebino motenj, njihove velikosti, pogostnost njihovega pojavljanja in povzroËitelja. Na temelju ocene stanja v omreæju glede morebitnih vsebin motenj je mogoËe doloËiti pe morebitno dopustno narapËanje motenj v omreæju, zahtevati ukrepe za zmanjpanje motenj pri odjemalcih, zahtevati zmanjpanje motenj v prenosnem in sosednjih omreæjih. V pogodbi o nakupu in prodaji elektriËne energije pa se lahko dobavitelj in odjemalec dogovorita o dopustnih odstopanjih kakovosti elektriËne napetosti brez odpkodnin.
MERJENJE KAKOVOSTI ELEKTRI»NE NAPETOSTI
Predvsem zaradi zgoraj naptetih razlogov je Elektro Celje, d.d., predlagalo, da mu Elektroinptitut Milan Vidmar opravi meritve in sistema-tiËno pomaga pri ugotavljanju in analiziranju kakovosti napetosti v razdelilnem omreæju podjetja. Prak-tiËna vrednost meritev in analize se je pokazala æe pri prvi izvedbi za LEK Prevalje v RTP 110/20 kV Ravne, saj se je pokazalo, da je konstruktiven dialog med dobaviteljem in odjemalcem mogoË le, Ëe je podprt z argumenti nevtralne institucije.
V podjetju Elektro Celje so si v zvezi s kakovostjo elektriËne energije zadali dve nalogi. ©e pred uvedbo trga z energijo æelijo doloËiti stanje kakovosti napetosti in s tem izhodipËa za dogovore z odjemalci. Poleg tega nameravajo oceniti tudi obstojeËe ravni motenj v omreæju in tako predvideti morebitne ukrepe oziroma politiko podjetja za njihovo zniæanje. Napa spoznanja na podroËju merjenja in analize kakovosti napetosti kaæejo, da je treba za repitev nekega problema v omreæju izvesti merjenje hkrati na razliËnih lokacijah v om-reæju. Za doloËanje izvorov motenj in doloËanje njihovih znaËilnosti pa je pogosto treba opraviti pe meritve tokov posameznih vodov ali bremen.
V  ta namen smo se na Elektro-inptitutu Milan Vidmar opremili s prenosnimi merilnimi garniturami, ki so podprte z ustrezno strojno in programsko opremo, ki zadopËa zahtevam standarda.
STALNI MONITORING KAKOVOSTI NAPETOSTI
Partnerski odnos med dobaviteljem (prodajalcem) in odjemalcem (kupcem) elektriËne energije bo zahteval stalno sprotno spremljanje kakovosti elektriËne napetosti. S stalnim spremljanjem kakovosti napetosti bo prodajalec nadzoroval flblago«, ki ga prodaja, in ugotavljal morebitne novo pojavljajoËe se nepredvidene motnje, ki jih povzroËajo kupci. S stalnim spremljanjem vsebine motenj v omreæju bo upravljavec omreæja lahko napovedoval njihovo vsebino za prihodnja obdobja, hkrati pa bo lahko opazoval in ocenjeval pribliæe-vanje vsebine motenj ravni naËrto-vanih motenj. To je tista raven, pri43
Merilni sistem za zajemanje znaËilnosti napetosti z modemom za komuniciranje, instaliranim v krmilni omarici stikalipËa RTP 110/10 kV Trnovlje.
z miško po internetu
kateri dano omreæje pe omogoËa, da odjemalci prejemajo kakovostno napetost. Na podlagi meritev in analize bo tako lahko dobavitelj izdajal energetska soglasja.
V sodelovanju z Elektro Celjem si je Elektroinptitut Milan Vidmar pridobil prve izkupnje tudi na podroËju stalnega nadzora kakovosti napetosti. V ta namen smo s pomoËjo ljubljanskega podjetja BELMET v RTP 110/10 kV Trnovlje vgradili merilni sistem za merjenje kakovosti napetosti. Merilni sistem je nekakpna raËunalnipko podprta konËna postaja, ki opravlja meritve, jih obdeluje in ima moænost komuniciranja na daljavo. Merilni sistem, ki smo ga vgradili v RTP Trnovlje, je prvi tovrstni pri nas. Zanimanje za nape aktivnosti na podroËju spremljanja kakovosti napetosti je pokazal tudi Republipki energetski inppektorat, pod vodstvom Marjana Kerna. Poskusnega zagona monitoringa v RTP Trnovlje pa so se udeleæili pe inppektorji Ivan Iveta, Milan BuËar in Franc Æagar. Analizo kakovosti napetosti v RTP Trnovlje smo opravljali daljinsko. Zajete podatke iz RTP Trnovlje je bilo mogoËe spremljati tudi na Posvetu o moË-nostni elektrotehniki, ki je bil v Radencih 23. marca 2000.
DR. FRANC ÆLAHTI» ^DEJAN MATVOZ
Telekomunikacije
ZA INTERNET
(2)
Eden od razlogov, zakaj imajo Americani cenejše in naprednejše telekomunikacije od Evropejcev, tici tudi v nacinu vzdrževanja socialne države. Preprosto receno, imajo ZDA bistveno cenejše bencinsko gorivo in telefonijo tudi zato, ker se zdalec nista tako obremenjena z najrazlicnejšimi davšcinami kot v Evropi. Države na tej strani luže prav s temi davšcinami delno krijejo stroške dragega splošnega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ki ga revnejši Americani lahko Evropejcem samo zavidajo.
K l
ljub temu pa Evropska zveza     zakonodajo. Sedanji slovenski zakon (EU) æe spreminja svoj træni model     o telekomunikacijah je zelo slabo us-telekomunikacij, saj je ugotovila, da     klajen s priporoËili in zahtevami EU, Ëedalje bolj zaostaja za ZDA na sve-     vendarle pa doloËa, da monopolni tovnem informacijskem trgu.               izvajalec javne telefonije izgubi mo-Kot sem æe omenil, je Evropska ko-     nopol s 1. januarjem 2001. To po-misija 1. januarja 1998 naËeloma     meni, da se nam æe zelo mudi spre-odprla evropski telekomunikacijski     jeti sodoben zakon po evropskih trg za svobodno træno tekmovanje in     merilih, ki bo spodbujal razvoj go-ukinila monopole. Pri tem je upo-     spodarstva in tehnologije s trænim ptevala ugotovitve flBangemannove     tekmovanjem zamisli, kapitala in re-skupine«, da naj informacijsko druæ-     pitev. »eprav bi morali tak zakon bo ustvarja zasebni sektor na temelju     sprejeti pe letos, pred iztekom mo-konkurenËnega tekmovanja na od-     nopola in prehodom v delno TK-prtem trgu, in sicer brez davko-     anarhijo, pa je to v volilnem letu plaËevalskega denarja.                         malo verjetno. Vsekakor pa bi bilo Telekomunikacije (TK) so æal eno     dobro opustiti pisanje dolgoveznih od tistih gospodarskih in tehnolop-     flnacionalnih programov razvoja tele-kih podroËij, ki povpreËnega porab-     komunikacij« s podrobnimi opisi nika ali volivca ne zanimajo prav     tehnologije, ki je morda Ëez leto ali dosti, kljub temu pa odloËilno vpli-     dve sploh ne bo nihËe veË mnoæiËno vajo na njegovo æivljenje. Morda se     uporabljal.
tega Slovenci zavedamo pele zadnje     Besednjak Evropske komisije vsebuje leto, ko smo doæiveli veliki pok mo-     celo vrsto izrazov za kljuËne pravne bilne telefonije in interneta, ki sta se     pojme, ki so zelo zanimivi tudi za prikradla v ptevilne dnevne in najst-     Slovenijo. Na hitro si jih oglejmo. nipke sobe. Ker se Slovenija pri-     Pomembno zakonsko podroËje je druæuje Evropski zvezi, mora svojo     podeljevanje dovoljenj (licensing) za zakonodajo seveda uskladiti z evrop-     izvajalce telekomunikacijskih stori-skimi zakoni (acquit coummunau-     tev in upravitelje TK-omreæij. Do-taire), in to velja tudi za TK-pod-     voljenja podeljujejo dræavne nad-roËje. Æal je Evropska komisija æe     zorne oblasti oziroma agencije (regu-konec vinotoka (oktobra) 1998     latory authorities). Temeljna zahteva javno opozorila Slovenijo, da je le     za tako agencijo je, da je kolikor je malo napredovala pri usklajevanju     mogoËe neodvisna od dnevne poli-zakonodaje za telekomunikacije in za     tike in vlade, tako da vodstvo agenci-avdio slikovno podroËje z evropsko     je  ni  odgovorno  ministru  za  TK.
Prav v zadnjem Ëasu se je v strokovnih krogih pri nas razvnela polemika glede najnovejpega vladnega predloga za novi TK-zakon, saj nekateri menijo, da je v nasprotju z novimi smernicami EUja. Nadzorne agencije po teh smernicah naj ne bi veË podeljevale dovoljenj za celo kopico telekomunikacijskih trænih storitev, zlasti podatkovnih. Ena od najbolj obËutljivih toËk pri nas so flpiroko-pasovne multimedijske TK-storitve« oziroma, po domaËe, vse, kar dipi po podatkovnih telekomunikacijah in trænem internetu. VeËina slovenskih dobaviteljev interneta podpira tako zakonodajo, po kateri bi bila za opravljanje internetnih storitev dovolj samo priglasitev dejavnosti in ne izdano dovoljenje, na katero lahko nova podjetja Ëakajo mesece in mesece ter izgubljajo træni boj z æe uveljavljenimi druæbami z velikim træn-im deleæem.
Naloga nadzorne agencije je tudi varovanje pravic naroËnikov (protection of subscribers’ rights), ki jih celo v najbolj razvitih zahodnih dræavah telekomi obËasno krpijo ali pa vsaj poskupajo obiti. ©tevilne dræave v EU æe spoznavajo, da je bila zakonska ukinitev monopolov in liberalizacija trga v zaËetku leta 1998 samo prvi korak na dolgi poti do uËin-kovitega trga. Pokazalo se je namreË, da so nekdanji mopolisti, zasidrani telekomi (incumbent telcos), pe vedno v privilegiranem poloæaju æe zaradi svoje velikosti, dolgoletne træne navzoËnosti ter neformalnih zvez s pomembnimi oblastnimi in gospodarskimi skupinami. Ne nazadnje je dobro vedeti, da so tudi ptevilne evropske dræave pe vedno pomembni delniËarji v svojih flbiv-pih« TK-podjetjih, kar pomeni, da nekaterim minisitrom ni vseeno, kaj se s telekomi dogaja na trgu. Strokovnjaki za telekomunikacijsko pravo prav zato Ëedalje glasneje opozarjajo zakonodajalce, da je poleg deregulacije treba pe uËinkoviteje uvajati ponovno regulacijo trga, z uveljavljanjem nesomernih pravil (asymmetrical regulation). Ta pËitijo manj-pa podjetja, ki stopajo na trg pred nelojalno konkurenco TK-velika-nov. Ti izkoripËajo svoj obËutni træni deleæ (significant market power), kadar le morejo.
DAVID PAHOR
(Se nadaljuje)
KAKO KAJ DELUJE?
(http://www.howstuffworks.com/)
Ste se æe kdaj sprapevali, kako deluje bencinski ali dizelski motor druæinskega avtomobila, kako mobilni telefon izmenjuje podatke s celiËnim omreæjem, kako internetni streæniki vzdræujejo spletne strani, kako deluje stranipËni splakovalnik in celo kako se ljudje smejimo? Ne, ne gre za potegavpËino, temveË za imenitno spletipËe avtorja Marshalla Braina, ki je zbral na ducate zanimivih prispevkov z animiranim prikazom delovanja. »e vas æe ne zanima, kako delujeta televizor ali plaËevanje s kreditnimi karticami, pa ste si gotovo æe belili glavo s tem, kaj se skriva v dobro delujoËem omreæju za distribucijo elektriËne energije ;-) Seveda pa imate v kraju g. Braina moænost izvedeti tudi, kaj pomeni kratica flWD-40« in spoznati, ali moka sploh gori ...
REVIJA ZA VSE OKUSE
(http://www.nemesis.at)
V Celovcu ima sedeæ zaloæba Nemesis, ki vsake pol leta izda revijo GPI (Global Power Infrastructure). Zadnja, tako imenovana milenijska, ptevilka revije, sicer namenjene bralcem po vsem svetu, vsebuje kar nekaj Ëlankov, ki so zanimivi tudi za slovensko elektroenergetiko. V naËelu se je treba na revijo, ki je luksuzno opremljena, naroËiti za 52 dolarjev na leto. Za uporabnike medmreæja pa je v celoti dosegljiva na navedenem naslovu. Z nekaj kliki ste pri vsebini in izberete si lahko kateri koli Ëlanek, ki vas zanima. Na voljo so vam tudi prejpnje ptevilke revije, novice, poslovni partnerji ter predstavitev zaloænika. Zaloæba seveda ni dobrodelna ustanova, zato si oglejte tudi pravice kopiranja. Upoptevajte tudi, da je vsebina preteæno ponudnipko usmerjena. Vsebina milenijske izdaje je razdeljena na tri poglavja: svetovni trgi, proizvodnja elektrike ter prenos in distribucija. V prvem poglavju izstopa za nas pomemben prispevek dræavnega podsekretarja na MGD mag. Djordjeta Æebeljana o slovenski energetski politiki. Predstavljen je tudi makedonski elektroenergetski sistem. J. Sereinig iz Verbunda zanimivo razËlenjuje nove teænje evropskih elektrogospodarstev na podlagi svojega lanskega septembrskega predavanja v Osojah. Poleg trænih novic je naveden tudi pregled razstav in konferenc v prvem polletju 2000.
V poglavju o proizvodnji elektrike prevladujeta Ëlanka o prednostih jedrskih elektrarn. Brez njih se Kjotskemu protokolu slabo pipe. Prispevala sta jih avtorja iz Kanade in ZDA. Nizke emisije in cene jedrske elektrike so podane v tabelah in grafih. Podan je tudi cilj, h kateremu stremijo proizvajalci: cena 0,01 dolarja/kWh v JE zmogljivosti 1 GW z razpoloæljivostjo 93,5 odstotka Ëasa in 0,1 odstotka Ëasa izpadov. Dva druga prispevka v tem poglavju sta usmerjena v varstvo okolja. Obravnavata delujoËe in prihodnje termoelektrarne na biolopko gorivo (slamo, odpadni les, poto itn.). Za projektante je zanimiva predstavitev modelnega orodja PowerLine. Za hidrape: trije Ëlanki. Poglavje o prenosu in distribuciji pa je preteæno namenjeno avtomatizaciji in nadzoru naprav. Tu je tudi pregled stanja razvoja gorivnih celic kot pomembnega prihodnjega vira za decentralizirano proizvodnjo. Gre za moËi do 2 MW. Skratka, veliko zanimive vsebine, ki jo je vredno pogledati.
MAG. OSTOJ KRISTAN
45
izobraæevanje
Elektrogospodarstvo na posvetu
Dobri zgledi vleËejo
V Portoroæu je od 21. do 22. marca 2000 v hotelu Slovenija potekal zdaj æe drugi posvet Zveze druptev za kadrovsko dejavnost Slovenije pod naslovom Dobri zgledi vleËejo. Namen tega vseslovenskega sreËanja je bil tudi tokrat predstaviti primere s kadrovskega podroËja, ki so se dokazali v praksi kot uspepni, pri Ëemer kaæe posebej omeniti, da sta bila med njimi tokrat tako ptevilnemu strokovnemu obËinstvu prviË predstavljena tudi dva uspepna, praktiËna primera iz vrst elektrogospodarstva.
Os
so
46
srednje teme letopnjega posveta bile namenjene nagrajevanju in napredovanju, zdravju in varstvu pri delu, stimulacijam in bonitetam, spodbujanju znanja in izobraæevanja ter zaposlovanju. Prvi dan sreËanja je minil zlasti v znamenju nagrajevanja in napredovanja zaposlenih, saj prav slovenska podjetja, po mnenju Zveze druptev za kadrovsko dejavnost, temu podroËju namenjajo pe vse premajhno pozornost. V ta namen so bili navzoËim predstavljeni primeri sistemov nagrajevanja in napredovanja v Premogovniku Velenje, Gorenju in Talumu. Boæena Steiner je najprej predstavila primer z naslovom flSistemi nagrajevanja v Premogovniku Velenje« in v njem povzela, kako si s sistemom spremljanja in usmerjanja kadrov æe desetletje prizadevajo izpopolniti sistem odkrivanja in uresniËevanja potencialov v sodelavcih in na ta naËin zadræati v premogovniku dobre strokovnjake na strokovnih delovnih mestih, ob tem pa z zmanjpanjem opisov delovnih mest omogoËiti laæje nagrajevanje in prerazporejanje zaposlenih z enega delovnega mesta na drugo. V nadaljevanju je Joæe Meh iz Gorenja predstavil drug velenjski primer z naslovom flRazporejanje in nagrajevanje v Gorenju«, s katerim je opozoril na razloge, zaradi katerih norme ne uporabljajo v obraËunu plaË. Prispevek z naslovom flOcenjevanje delovne uspepnosti in horizontalno napredovanje v druæbi Talum, d.d., Ki-driËevo« je nato predstavila pe Brigita AËimoviË in pri tem oznaËila motivi-
ranje zaposlenih kot nikoli dokon-Ëano zgodbo. Pogovor o predstavljenih primerih je nato pokazal, da ti navajajo k poenostavljanju delovnih mest zaradi laæjega ocenjevanja delovnih prispevkov in prerazporejanja zaposlenih. Uspepen sistem nagrajevanja in napredovanja naj bo torej enostaven, da ga zaposleni lahko razumejo in da lahko vodje uËinko-vito ocenjujejo in s tem vrednotijo svoje sodelavce.
V popoldanskem nadaljevanju posveta so na temo zdravja in varstva pri delu spregovorili pe Joæe Avbar, Anton Krevs in Milan Repolusk iz novomepkega Revoza, d.d., in predstavili prispevek flErgonomska analiza delovnega mesta« kot primer enostavnega, hitrega in v praksi dokaj uporabljivega pripomoËka, ki daje dovolj uporabne rezultate pri prilagajanju delovnih mest zaposlenim. flVarnostno oceno delovnega mesta« je predstavil Janko Gorjanc iz kranjske Save Tires, d.d., na temo stimulacije in bonitete pa je ob izteku dneva spregovoril pe Martin PoËek iz PST Aktuar, d.o.o., s prispevkom flStimulacije, bonitete in drugi osebni prejemki v luËi davËnih in prispevkovnih predpisov«. Drugi in sklepni dan posvetovanja je bil namenjen izmenjavi izkupenj pri spodbujanju znanja in izobraæevanja ter zaposlovanja. Lado MoËivnik iz sevnipke Lisce, d.d., je kot moderator uvodoma poudaril pomen vloge znanja, razvidnega iz PoroËila mednarodne komisije o izobraæevanju za 21. stoletje, ki govori o ptirih poteh
do znanja oziroma stebrih znanja. Tako se uËimo zato, da bi vedeli, znali delati, znali æiveti z drugimi (sobivati) in se nauËili biti (razvijati svojo osebnost). V svojem prispevku flUgotavljanje izobraæevalnih potreb« je nato spregovoril o ustreznih pristopih in uporabi razmeroma preprostih tehnik za ugotavljanje in vrednotenje izobraæevalnih potreb, pa tudi uvajanje motivacijskih dejavnikov in gradnjo æelene kulture podjetja. Alenka PuËko iz izobraæe-valnega centra novomepke Krke, d.d., je nato predstavila sistem flIzo-braæevanje za kakovost«, ki je sprva nastajal na dobrih proizvodnih praksah oziroma normativih v proizvodnji zdravil in so ga sedaj nadgradili z zahtevami standardov kakovosti SIST ISO 9001. Zlata Arrigler iz
Telekoma in mag. Matevæ Pustipek iz Fakultete za elektrotehniko sta v prispevku flUvajanje daljinskega uËe-nja v Telekomu Slovenije« predstavila daljinsko izobraæevanje v Telekomu in razloge za njegovo uvajanje, na razliko v obeh konceptih pa sem avtor tega prispevka, s stalipËa elektrogospodarstva Slovenije, v nadaljevanju opozoril z veËplastno predstavitvijo prispevka flSredipËe za samostojno uËenje«. Poudaril sem, da zgolj tehnologija ne zadopËa za resniËno kakovostno in didaktiËno uËinkovito izobraæevanje, saj sama ne zmore delovati motivacijsko na ljudi v vseh elementih izobraæevanja. Na ta naËin sem prepriËljivo in nazorno izpostavil potrebo po veËfunk-cionalnem pomenu sredipËa za samostojno uËenje kot osrednjem kon-
Obisk »rnogorske delegacije
V ICES-U
V sredo, 12. aprila 2000, je Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije na svojem veËdnevnem obisku v Sloveniji obiskala delegacija predstavnikov Ërnogorskega Zavoda za zaposlovanje in Inptituta za druæbeno ekonomske raziskave podgoripke Ekonomske fakultete. Namen njihovega obiska v imenu Ërnogorskega ministrstva za polstvo je bil med drugim seznaniti se z Izobraæevalnim centrom elektrogospodarstva Slovenije kot izobraæevalno institucijo z vrsto posebnosti in moËno povezavo z gospodarstvom. Vodja ICES-a Milan Stebernak je visokim gostom uvodoma predstavil Izobraæevalni center, njegovo organiziranost in mesto v slovenskem izobraæevalnem prostoru ter podroËja njegove dejavnosti, pojasnil pa je tudi povezanost ICES-a z elektrogospodarstvom Slovenije in drugimi dræavnimi institucijami in podjetji. Matej Strahovnik je v nadaljevanju orisal smeri razvoja izobraæevanja v ICES-u, zlasti koncept izobraæevanja na daljavo s sredipËi za samostojno uËenje in videokonferenËnimi povezavami ter model preoblikovanja predmetnih uËnih vsebin v modularne. Robi Okorn pa je ob koncu predstavitve Ërnogorskim predstavnikom prikazal pe moænosti, ki jih za izobraæevanje ponujajo sodobne videokonferenËne povezave, gostom pa je bila predstavljena tudi raËunalnipka uËilnica, katere del opreme je bil nabavljen s pomoËjo programa PHARE. V pogovoru pred tem je bilo namreË razkrito, da se »rna gora intenzivno pripravlja na sodelovanje z Evropsko unijo, katera ji namerava pomagati tudi s sredstvi navedenega programa. Tako so se imeli njeni predstavniki prav v ICES-u na lastne oËi priloænost prepriËati, kaj sodelovanje z Evropsko unijo lahko prinese v smislu prednosti in obveznosti. »rnogorski sogovorniki so bili nad vsem predstavljenim preseneËeni in Ëe je verjeti neformalnim izjavam dr. Boæidarja ©ipevi a, svetovalca ministrstva in predavatelja na Ekonomski fakulteti v Podgorici, se zanje Amerika zaËenja tukaj pri nas. Ker v Izobraæevalnem centru elektrogospodarstva Slovenije poznamo svojo vrednost in ker to ni bila prva tovrstna izjava, kakor tudi Ërnogorska delegacija ni bila zgolj prva tovrstna delegacija na obisku v Izobraæevalnem centru elektrogospodarstva Slovenije, kaæe pomisliti, da navedena izjava morda le ni bila samo vljudnostna gesta ...
VLADA SE SPOTIKA OB PLINSKE ELEKTRARNE
Na Norvepkem so sklenili, da bodo okrog 80 odstotkov energije odslej pridobivali s hidroelektrarnami, Ëeprav razpolagajo z velikimi nahajalipËi nafte in zemeljskega plina. Po zakonu, ki ga je sprejela prejpnja socialdemokratiËna vlada, naj bi bile elektrarne praktiËno brez emisij. Temu predpisu pa ne ustrezajo tudi najmodernejpe elektrarne na plin. Poleg tega naravovarstveniki nasprotujejo niti gradnji novih hidroelektrarn. IroniËno pri tem je, da narapËajoËo potrebo po elektriËni energiji za zdaj pokrivajo s proizvajanjem energije v termoelektrarnah, potreben premog pa uvaæajo iz Danske.
ceptu moderno zasnovanega in uËeËi se organizaciji primernega naËina uËenja in izobraæevanja v razmerah nenehnega spreminjanja, ki je pisan na koæo zaposlenim in podjetjem ter se obenem izvrstno ujema in stika z vsemi na posvetu predstavljenimi primeri uspepnih praks. S takpno zaokroæitvijo modela uËenja in izobraæevanja sem seveda sproæil vrsto zanimanja udeleæencev nabito polnega posveta za uvajanje tovrstnih sredipË v razliËna okolja navkljub temu, da se je Ëas za pogovor æe uradno prevesil v napovedani odmor. Tako sam kot med udeleæenci navzoËa sodelavca, vodja ICES-a Milan Stebernak in Robi Okorn, smo imeli zato precej dela s pojasnjevanjem podrobnosti v zvezi z navedenim sredipËem v Elesu, saj je bilo obleganje s strani dodatnih informacij æeljnih udeleæencev precejpnje. Zaradi vsega navedenega se je tudi tematika zaposlovanja in s tem predstavitev prispevka Æareta MarkoviËa iz ObmoËne sluæbe ptujskega Zavoda za zaposlovanje RS na temo flKako najlaæe zaposlimo delavca s pomoËjo Zavoda za zaposlovanje« kot zadnjega prispevka na posvetu Ëasovno zavlekla precej Ëez dogovorjeno uro. To pa zakljuËka posveta v niËemer ni okrnilo. OdliËna organizacija, predvsem pa dobro izbrane teme so bile dokaz, da si strokovnjaki s kadrovskega podroËja takpnih in tovrstnih strokovnih sreËanj æelijo in jih tudi potrebujejo. Odmevni predstavitvi Premogovnika Velenje in ICES-a kot sodobnega, za slovenske razmere v marsiËem pionirskega izobraæevalnega centra na tako kakovostni prireditvi pa priËata, da gremo tudi na podroËju kadrovske dejavnosti v elektrogospodarstvu Slovenije v korak z razvojem in Ëasom.
MATEJ STRAHOVNIK
47
67
izobraževanje
športno društvo TEŠ
Nove oblike preverjanja znanja angle©»ine: izpiti toeic
V torek, 11. aprila 2000, je v prostorih ELES-a prviË v Sloveniji potekala predstavitev mednarodno priznanih izpitov TOEIC za preverjanje znanja anglepËine. Predstavitev sta skupaj organizirala podjetje Rossana, d.o.o., iz Logatca kot zastopnik ter hkrati nosilec ekskluzivne pravice izvajanja testov TOEIC za Slovenijo, in Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije, ki z omenjenim podjetjem vse intenzivneje sodeluje.
p  redi
redstavitev je bila namenjena izo-braæevalcem in vodjem kadrovskih sluæb v slovenskih podjetjih, ki æelijo testirati znanje anglepkega jezika med zaposlenimi oziroma med kandidati za novo delovno mesto, ali v sistemizaciji delovnih mest zgolj ovrednotiti znanje anglepkega jezika, ki je potrebno za opravljanje doloËenega delovnega mesta.Tracy Plowman, predstavnica The Chauncey Group Europe SA iz Pariza kot nosilca tega ameripkega mednarodno priznanega izpita anglep-
48
kega jezika v Evropi, je podrobneje predstavila navedeni izpit, njegove prednosti in zahteve za njegovo izvedbo. Tako smo lahko izvedeli, da je TOEIC izpit, ki temelji na tako dog-nanem merjenju znanja, da so odstopanja v znanju pri veË razliËnih merjenjih minimalna. Testi TOEIC merijo dejansko osvojeno znanje, ne glede na to, ali smo to znanje osvajali v eni od jezikovnih pol, pri pouku ali povsem samostojno, v sredipËih za samostojno uËenje ali doma. Zahteve za preverjanje znanja so standardizirane in zelo stroge, vendar pa so testi TOEIC zaradi svoje zanesljivosti in objektivnosti primerni za testiranje dejanskega znanja anglepkega jezika, saj ne preverjajo posameznih lekcij, ampak temeljijo na avtentiËnih primerih iz vsakodnevnega poslovnega sveta: sestankih, poslovnih poroËilih, telefonskih pogovorih, potovanjih ... Testi so zato podrobni, pri Ëemer preverjajo sposobnost kandidatovega razumevanja, izraæanja in sploh sporazumevanja v anglepkem jeziku na podlagi preverjanja poslupanja, pogovora, branja in pisanja. V primerjavi s podobnimi tovrstnimi mednarodnimi testi (med njimi sta v Sloveniji gotovo najbolj znana tista, ki jih v sodelovanju z Britanskim svetom izvajata univerzi Oxford in Cambridge), velja za TOEIC, da je na njem nemogoËe pasti. Na testu je namreË moË doseËi maksimalno 990 toËk in ker meri znanje od zaËetne do najvipje stopnje, osvojijo kandidati z manj znanja zgolj manjpe ptevilo toËk. Navedeno dejstvo uvrpËa teste TOEIC med tiste, ki so prijazni in spodbudno delujejo na kandidate, saj le-tem predvsem orientacijsko povedo stopnjo njihovega znanja po podroËjih, ki se preverjajo in kje na lestvici se glede na osvojeno znanje nahajajo. Prav slednje omo-goËa tudi kadrovskim sluæbam po podjetjih, da skupaj z zaposlenimi na-Ërtujejo njihov razvoj in napredovanje v smeri zaæelene stopnje znanja jezika, ki se predvideva za delovno mesto, ki ga opravlja kandidat kot zaposleni pri svojem delu. Ali pa jim pomaga dolo-Ëiti stopnjo znanja anglepkega jezika, ki se predvideva za posamezno delovno mesto in nato izmed kandidatov za zaposlitev izberejo tistega, ki med drugimi pogoji za zasedbo razpisanega delovnega mesta izpolnjuje tudi predvideno ptevilo toËk kot pogoj za opravljanje dela na tem mestu. Standardizacija in mednarodna uveljavljenost
izpitov TOEIC obenem omogoËa primerjanje ravni poznavanja anglepkega jezika med razliËnimi podroËji dela v podjetju, celo panogi, v dræavi in tudi na mednarodni ravni. Zaradi tega utegne postati TOEIC kaj hitro zanimiv tudi za slovenska podjetja, zlasti elektroenergetska, saj navedeni izpit vsako leto opravi veË kot 1,4 milijona kandidatov po vsem svetu. Zaradi prilagajanja slovenske zakonodaje evropski in pospepenega odpiranja slovenskega trga kapitala, ljudi in storitev evropskemu tudi na podroËju elektroenergetike postaja namreË vse jasnejpa potreba po preverjanju in primerjanju znanja anglepkega in tudi drugih tujih jezikov. Na to nas opozarjajo izkupnje drugih panog, zlasti avtomobilske, saj je na primer Revoz, d.d., kot prvi v Sloveniji æe priËel s prvimi tovrstnimi testi za svoje zaposlene, s Ëimer Renault kot matiËno multinacionalno podjetje preverja njihovo znanje in ga primerja s standardiziranim znanjem anglepkega jezika zaposlenih v svojih podruænicah v drugih dræavah. Zlasti v tistih elektroenergetskih podjetjih, ki jih namerava dræava prodati tujcem, potemtakem lahko podobno priËakujemo poveËanje potrebe po tovrstnem ovrednotenju znanja anglep-kega jezika tako v sistemizaciji delovnih mest kakor tudi pri samih zaposlenih. »e tega ne bomo storili mi sami, bo to prej ali slej namesto nas storil kdo drug. Prav zato smo se v Izobraæevalnem centru elektrogospodarstva Slovenije odloËili, da koncept sredipË za samostojno uËenje v pomenu omogoËanja uËenja in preverjanja znanja tujih jezikov postopno nadgradimo tudi v smeri pripravljanja na TOEIC in podobne izpite za druge tuje jezike in s tem zaposlenim ter kadrovskim sluæbam na ta naËin olaj-pamo pripravo na obdobje vstopa v Evropsko unijo, ki se nezadræno prib-liæuje. V tem pomenu sem podpisani, kot predstavnik Izobraæevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije, udeleæencem tudi predstavil koncept sredipËa za samostojno uËenje, Rosana Tolazzi-MusiË iz podjetja Rossana pa jezikovne programe, ki omogoËajo pripravo na TOEIC in katere bomo po zaslugi dobrega medsebojnega sodelovanja æe v kratkem imeli pri-loænost preizkusiti tudi v okviru Izo-braæevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije.
MATEJ STRAHOVNIK
Raznovrstnost interesov
Jadralni padalci in kolesarji pred startom kombiniranega tekmovanja obeh ppotnih disciplin.
clanstva. Tako je bil lani zaznan pritisk posameznikov na ustanovitev konjeniške sekcije, cesar nismo sprejeli,« je povedal predsednik društva. Da bi clanstvu zagotovili cim bolj pestre aktivnosti, so pred nedavnim podpisali pogodbo s toplicami v Laškem za uporabo njihovih zmogljivosti. Pozimi so organizirali dva uspešna smucarska izleta z namenom, da se delavci rekreirajo, medsebojno družijo in vkljucujejo medse tudi svoje družine, in tako ustvarjajo cim vecjo pripadnost podjetju. Sodelovanje društva z vodstvom TES-a je še vedno vzorno. Vodstvo se zaveda, da je podpora društvu precejšnja naložba, ki jo društvo vraca elektrarni nazaj. Društvo se tako polovicno financira s clanarino, pol pa prispeva podjetje kot placilo storitev, saj društvo za podjetje organizira športne prireditve in preventivno rekreacijo. Zaradi potrditve resnosti pri sodelovanju društva, clani
V
1.025-clanskem športno-kulturnem društvu TE Šoštanj, ki vkljucuje zaposlene, njihove družinske clane in upokojence, so lani nadaljevali delo, ki ga je zacrtalo vodstvo društva v zacetku svojega mandata pred tremi leti. Nekatere aktivnosti so se ponavljale, druge dopolnjevale in izboljševale. Kot pravi predsednik društva Franc Policnik, skušajo motivirati clanstvo za udejstvovanje v cim vecjem številu športnih aktivnosti, tako da lahko vsak posameznik izbere športno zvrst ali umetniško udejstvovanje, ki mu ustreza ali mu je najbližje.
“V minulem letu sta zelo dobro delali pevska sekcija, predvsem oktet, in pa med športi strelci, o cemer govorijo rezultati na tekmovanjih. Kljub številnemu clanstvu pa se izogibamo športnim zvrstem, ko so povezane s  socialnim  standardom
tam, kjer je treba plaËevati najemnino ali kupiti vstopnice, prispevajo lastni deleæ. Francu PoliËniku marca letos poteËe mandat in vodstvo drup-tva si prizadeva, da do volitev pripravi predlog pomlajenega vodstva. Ker je druptvo, ki deluje v 16 panogah, v zadnjem mandatu doseglo vzpon, ki ga æelijo obdræati, je po mnenju Franca PoliËnika treba dobiti mlade sile z dobrim znanjem vodenja in æeljo po krepitvi psi-hofiziËnih sposobnosti Ëlanstva ter nadaljnji krepitvi pripadnosti Ëlan-stva TE ©optanj.
MINKA SKUBIC
49
stoletje elektrike
Savica
Bohinj sodi v oæje obmoËje Triglavskega narodnega parka. Nad jezerom se vzpenjajo Spodnje Bohinjske gore kot nekakpen pËit triglavskega pogorja z oËakom Triglavom kot krono Julijcev. Dolina Sedmerih Triglavskih jezer je kot naravni vodni rezervar, ki se akumulira v jezerskih kotanjah vzdolæ gorske pokrajine do Komne. Voda ponikne in na dan privre v mogoËem skalovju KomarËe.
»a
50
arobni pogled me navdaja, ko se oziram nad polkroæno zaokroæenimi gorskimi stenami KomarËe, ki so zloæene v skladih skalnih masivov. Velika je bila moË vodne sile, da si je izdolbla pot iz podzemne jame in privrela na dan iz stene z izvirom Savice. Od ustja se v dvojnem slapu meËe navzdol v globino. Slikovit slap se po prostem padu z buËanjem svoje moËi ustavlja v piroki kotanji razpen-jenega kotla in naprej razliva v skalno korito proti Ukancu. ©umeËo pada-joËo vodo Savice doæivljam kot neusahljiv srebrni studenec æivljenja. V prispodobi slap pojmujem kot dragocen dragulj, ki dopolnjuje Ëudovito podobo gorske pokrajine. Voda je s svojo izjemno moËjo nasula gmote grupËa februarja 1998, tako da sem se lahko povzpel na vipjo lego. Slap v steni me je navdihoval v vsej svoji veliËini in v objektiv fotoaparata sem ujel krasen motiv, ki je dobil posebno mesto v prvem ciklusu fotografske razstave flImpresije sopotij ‘99«. Savica privlaËi obËudovalce, ki si ogledujejo znamenitost, ki jo je ustvarila narava skozi obdobja. Dr. France Preperen je postavil k Savici svojo znamenito pesnitev Krst pri Savici in tako za vse veËne Ëase poveliËal eno napih najleppih naravnih lepot. S pravo romantiËno zanesenostjo je ob premaganem »rtomirju doæivljal skoraj poosebljeno divjanje vode, kot primerjavo z mladostnim kipenjem ... Slap Savica daje simbolen peËat bohinjski pokrajini. Savica je nekako tudi zapËitni znak Elektro Gorenjske. Pojavlja se na ovitkih map, pe bolj pa je obËutena v zavesti ljudi, ki so povezani z elektrifikacijo bohinjskega kota.
SAVICA ÆE 83 LET ENERGETSKI POTENCIAL
Savica ni le turistiËna znamenitost in voda naravna dobrina, ampak tudi energetski potencial, ki so se ga zavedali tudi napi predhodniki in ga pr-viË izkoristili æe pred 83 leti, ko so zgradili prvo elektrarno za potrebe oskrbovanja zaledja 1. svetovne vojne, in pred 50 leti, ko je bila zgrajena HE Savica, kot prvi elektrarnipki objekt po osvoboditvi v Sloveniji in v takratni dræavi FLR Jugoslaviji. Tik pod slapom je del vode zajet za hidroelektrarno Savico, ki odteka po cevovodu do elektrarne v Ukancu.
OSKRBA SO©KE FRONTE IZ BOHINJSKEGA ZALEDJA
Prva svetovna vojna se je prevesila v drugo polovico. Italija je menjala pozicijo in se postavila na stran zaveznipkih sil Antante in 23. maja 1915 napovedala vojno svoji dotedanji zaveznici Avstro-Ogrski. Nastalo je novo bojip-Ëe, imenovano jugozahodno, z znamenito 12. sopko fronto. Gorenjska se je znapla v neposrednem zaledju na novo nastalega bojipËa. V knjigi flBohinj 1914-1918 med fronto in zaledjem« (Mohorjeva zaloæba Celovec-Ljub-ljana-Dunaj, 1999) mag. Tomaæ Bud-koviË opisuje naËin oskrbovanja bojnih enot severnega dela 50. pehotne divizije v krnskem pogorju. flRaz-svetljava. V kavernah in barakah na bojni Ërti so si svetili s petrolejkami, karbidovkami in sveËami. V veËja ta-boripËa, tudi ona tik za fronto so napeljali celo elektriko. Vendar so strogo pazili, da so bile vse odprtine zastrte,
saj je svetloba pritegnila pozornost so-vraænega topniptva. Po bojipËu in v njegovem neposrednem zaledju so se po-noËi gibali v popolni temi.« Bohinjski zbornik (SO Radovljica, 1987) v poglavju Bohinj med prvo svetovno vojno, vojne dogodke, ki so posredno vplivali na izhodipËno bohinjsko zaledno oskrbo, opisuje v letu 1917, ko je 11. sopka bitka moËno omajala avstro-ogrsko obrambo. Na pomoË so morali priskoËiti Nemci. Skupaj z Avstrjci so zaËeli v naglici pripravljati bitko, da bi Italijane pe pred zimo potisnili na staro mejo. Napad so naËrtovali pri Tolminu in Bovcu. V drugi polovici septembra in v oktobru 1917 so dovaæali potrebpËine za ofenzivo. Promet se je zelo poveËal na bohinjski æeleznici, po kateri so oskrbovali delno tudi bojipËe pri Tolminu. V Krnsko pogorje je bilo treba spraviti velike koliËine vojnega materiala. Konjsko æeleznico do Ukan-ca so zato elektrificirali, kar je moËno poveËalo njeno zmogljivost.
PRETO»NE ELEKTRARNE AVSTRIJSKE VOJSKE
Vojapka uprava je jeseni 1915 do spomladi 1916 zgradila vojapko konjsko æeleznico Bohinjska Bistrica-Zlato-rog, æiËnico na Komno, æiËnico preko VrpiËa ter cesto na VrpiË. Ob koncu leta 1916 in v prvi polovici leta 1917 je vojska za pogon æiËnic in vojapke ozkotirne æeleznice Bohinjska Bistrica-Zlatorog v Ukancu zgradila pretoËne elektrarne na Pipnici v Kranjski Gori, pri Savici in v dolini Tolminke, ki so poganjale postaje in dolinski del æiËnic ter osvetljevale vojapka taboripËa. OdveËno elektriko so smeli uporabljati zasebniki. Leta 1917, v Ëetrtem vojnem letu, je vedno bolj primanjkovalo konj in konjske krme. Poveljstvo se je odloËilo, da æeleznico elektrificira. Pri Savici so zgradili elektriËno centralo, imenovano flFeldkraftwerk Save Ursprung«. NamepËena je bila v baraki tik ob desnem bregu Savice pod cesto Zlatorog-Savica. Vtok tlaËnega cevovoda je bil pod slapom Savice. Generator z moËjo 3000 kW je poganjala Peltonova turbina. Od elektrarne do æeleznipke postaje Bohinjska Bistrica so speljali daljnovod z aluminijastimi æicami, kar je bila v tistih Ëasih redkost. Elektrika je poganjala æeleznico in dolinski del æiËnipkega sistema proti Komni. Elektrifikacija ozkotirne vojapke æeleznice je potekala med 30. aprilom in 27. julijem 1917.
Izvajala jo je »eta za gradnjo in obratovanje elek-triËnih æeleznic. Tirov ni bilo treba menjati. Proga je imela ptiri napajalne odseke. Vsak je imel svoj transformator. Napajalna æica je bila na nosilcih, pritrjenih na obcestne drogove. Vozni park je sestavljalo deset lokomotiv. Dnevna zmogljivost proge je ostala enaka, 200 ton. Avstro-ogrska vojska je æeleznico upravljala vse do 4. novembra 1918, dve leti po vojni so pe vozili turiste do jezera, nato pa so jo razdrli. V dosedanjih objavljenih zapisih v knjigi Elektrifikacija Slovenije (TZS, 1976) je kot letnica zgraditve prve elektrarne Savica navedeno leto 1915, po originalnem avstrijskem vojapkem viru Walter Schau-mann, 1990: Die Bahnen zwischen Ortler und Ison-zo 1914-1918, Bohmann Verlag, Wien pa v knjigi Bohinj 1914 -1918, mag. Tomaæ BudkoviË, navaja letnico 1917. Slednja je s stavljanjem elektrarne v pogon avtentiËno dokazana, saj gradnja elektrarne ob samem  odprtju  nove  fronte  ni  bila  prednostna,
ampak se je pokazala kot potreba pele potem (leta 1917), ko so vzpostavili bojipËe na SoËi in je postalo jasno, da bo ta obramba vzdræala. Tedaj je Gorenjska zaËela dobivati zaledne ustanove in oskrbo avstro-ogrske 5. armade.
ELEKTRARNA SAVICA, 1917
Vodo za elektrarno Savica so zajeli tik pod slapom, jo vodili v lesenih rakah po stenah KomarËe in nato po æelez-nem cevovodu do turbine, ki je bila namepËena v leseni baraki. Koristni padec je bil pribliæno 160 metrov. Turbina je prek jermena poganjala generator 275 kVA, 500 V, 50 Hz. Turbina sama, æe takrat starejpega izvora, je bila
svojevrstna znamenitost. ©e najbolj je bila podobna Peltonovem kolesu. Lopatice so imele obliko korcev, poba je bila ptirioglata ... nazorno popisuje teh-niËni del knjiga Elektrifikacija Slovenije (TZS, 1976). Dotok vode se je reguliral roËno z ventilom, ker ni bilo regulatorja. Njena moË je bila 300 KM. Za potrebe elektrifikacije æelez-nice so v Ukancu generatorsko napetost 500 V prek treh enofaznih transformatorjev spreminjali na 1,7 kV. To napetost so vodili ob progi. Na ustreznih mestih so bili transformatorji in motorgeneratorji za napajanje voznega voda z enosmerno napetostjo 500 V.
VPLIV VOJA©TVA NA GOSPODARSKI RAZVOJ
Gospodarsko æivljenje Bohinja je dobilo v obdobju bojev na SoËi nov zagon, zaposlitev so dajale vojapke pralnice, hoteli, promet in rudnik boksita. V Kroniki æupnije Bohinjska Bistrica iz leta 1917 je zapisano, da so na Stare-tovi æagi v Bohinjski Bistrici leta 1917 postavili elektrarno, od koder so napeljali tok tudi po nekaterih zasebnih hipah. Avstro-ogrsko vojapko poveljstvo je tudi po premiku na novo bojipËe pustilo æeleznico in æiËnice nedotaknjene. Z njimi so poËasi umikali vojni plen in lastni vojapki material. Visokogorje so slabo nadzorovali. To so izkoristili gorenjski tihotapci. Kljub ostri prepovedi so s fronte prinapali obleko in obutev. Pozneje so hodili tja po izolirano bakreno æico, ki je dobila vzdevek kadorna (po vrhovnem poveljniku italijanske vojske). Zelo iskani so bili tudi razni elektromotorji.
©OLARJEVE FOTOGRAFIJE NA STEKLO
BudkoviËeva knjiga me je po virih pripeljala do Marjana ©olarja z Bleda, ki pe danes hrani originalne fotografske plopËe oËeta Franca ©olarja (27.9. 1896-12.12.1943), poslovodje elektrarne KDE v Bohinju (1920-1923), z dokumentarnimi motivi leta 1917 zgrajene elektrarne pri Savici Feld-kraftwerk Save-Ursprung. Posnetki zunanjosti in notranjosti elektrarne ter stebra daljnovoda, ki je vodil od elektrarne pri Savici do Bohinjske Bistrice, so bili narejeni v letih 1919-1923 in so ohranjeni v izvirniku ter nekateri s tem zapisom prviË javno objavljeni.
DRAGO PAPLER                                                            51
Elektrarna pri Savici (1919), Ërno-beli motiv
na stekleno plopËo F. ©olarja, hrani Marjan ©olar, Bled.
na obisku pri Tonetu ©karji
sreËanja
KNJIGI IN RAZSTAVE FOTOGRAFIJ
Od srede marca pa do srede aprila je bila v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob SoËi razstava fotografij Toneta ©karje. V tej galeriji vsako leto pripravijo eno od razstav na planinsko tematiko. Letos so se odloËili povabiti Toneta ©karjo, prekaljenega Himalajca in upokojenca Elektro Ljubljane.
Za Toneta ©karjo je bila to prva razstava fotografij, Ëeprav fotografira æe ptiri desetletja in ima doma veliko zalogo fotografij in diapozitivov. Razstavo je imenoval Himalaja, gora, deæela, ljudje. Posamezni predeli galerije so bili sklenjene zgodbe, ki so prikazovale ljudi, pokrajino in æivljenje v Nepalu, Sikimu, Tibetu in Indiji, pa tudi alpinistiËne odprave same. Fotografije je izbral izmed pirpega izbora 300 diapozitivov. »e-prav je vepË predavanj z diapozitivi, je zaËutil, da je razstava nekaj drugega, je zgodba zase. Pri predavanju so diasi spremljava govorjeni besedi, na samostojni razstavi pa postavip na ogled svoje videnje in dojemanje sveta, ki ga lahko obiskovalec dalj Ëasa opazuje. Tako se vidi dupa fotografa. Njegove fotografije so spontane in iz njih razvidno tudi to, da so posnete iz spoptovanja do deæele, ki mu je blizu, in ljudi, ki jih ceni. flNa mojih prvih fotografijah s poti po Aziji ni ljudi. Potem sem doæivel Kalkuto in stik z absolutno revpËino ter prizadevanji ljudi, da se je repijo. Takrat sem zaËel ustvarjati odnos z domaËini. Slednji ti namreË omo-goËi, da so ljudje naravni, spontani,« 52                  pravi sogovornik, ki ga je prva razsta-
va tako navdupila, da razmiplja o na-daljnjh postavitvah. Ne nazadnje ga je prav priprava in postavitev te razstave popeljala nazaj skozi prenekate-ro himalajsko zgodbo in dogodek. Tone ©karja stopa v Ëetrto leto tretjega æivljenjskega obdobja. Pravi, da je pri Elektro Ljubljani rad delal, da je bil s srcem v podjetju, je pa po od-delani polni delovni dobi kot vodja konzuma pri Elektro Ljubljana okolica rad pel v pokoj. Njegovo æiv-ljenjsko vodilo je, da je Ëlovek na tem svetu zaËasen gost in tako je tudi s sluæbo. ©e vedno ima lepe stike z nekdanjimi sodelavci, pe posebej z direktorjem Ludvigom Sotopkom. Njega med drugim obipËe tudi zaradi sponzoriranja, saj ima vedno posluh za alpinizem in nasploh za vsakrpen trud in doseæke svojih delavcev. Tako mu je Elektro Ljubljana tudi tokrat finanËno podprla razvijanje slik za razstavo v Kanalu. ©e vedno rad hodi v hribe. Dan pred obiskom je bil s smuËmi na Koropici. Uæiva tudi pri plezanju s pestletnim vnukom. Delo, povezano s Planinsko zvezo in alpinizmom, mu vzame tri dni na teden. Trikrat na teden se
tako odpelje iz Mengpa v Ljubljano, telefonske pogovore pa opravlja od doma, na svoj raËun, prav tako pa tudi elektronsko popto. Pravi, da ko se je upokojil, so konËno uredili cesto od Trzina do Ljubljane, ki mu je vrsto let jemala po uro Ëasa za pot v sluæbo in uro domov. Æe veË kot dve desetletji naËeluje Komisiji za odpravo v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, kjer je tudi njen podpredsednik. Ostaja tudi Ëlan matiËnega alpinistiËnega odseka v Kamniku. Stik z ljudmi ga ohranja svetovljana. Ne mara pa prav preveË klepetati, saj ne æeli, da bi mu mnoæica ljudi narekovala, kako naj preæivlja svoj prosti Ëas. Pripravlja se, da bi ptirim napisanim knjigam in ptirim v soav-torstvu dodal knjigo o KangbaËnu in o Tibetu. Meni, da Ëe bi se lotil pisanja, bi bili knjigi hitro napisani. Knjige navadno opremlja z lastnimi fotografijami, Ëe pa so od drugih avtorjev na razpolago boljpe, uporabi njihove. Njegovo delo na Planinski zvezi je povezano z organizacijo odprav, stiki s sponzorji, izborom alpinistov za odprave, alpinistiËno polo v Nepalu.
flPri tem delu poskupam gospodarstvenike prepriËati, da je alpinizem pomemben tudi za napo prepoznavnost in promocijo v svetu. Pri nas je tako popularen tudi zato, ker izvira iz narave podalpskega Ëloveka, ki se æeli povzpeti iz doline na hrib. Veliko napih alpinistov je postalo uspep-nih. Tudi Tomaæ Humar se je kalil na vrsti odprav, da je lani lahko preplezal tako zahtevno smer. Z njim se je slovenskemu alpinizmu ponovno dvignil ugled. Z njegovim pogumom, voljo in vztrajnostjo in prefin-jenim Mobitelovim sponzoriranjem vzpona preko interneta je slovenski alpinizem ponovno v samem vrhu. V taki situaciji je moja skrb najti Ëlove-ka, ki bo vodil slovensko alpinistiËno organizacijo, da bo bolj prepoznavna kot doslej. Primeren bi bil dober gospodarstvenik z alpinistiËno preteklostjo,« razmiplja Tone ©karja. NapaËno pa bi bilo priËakovati, da bi lahko on, ki je zdaj upokojen, v alpinizmu in v zvezi veË naredil. Pravi, da ko je Ëlovek starejpi, se hitreje utrudi, pa tudi po vrsti let ustaljenega delovnega bioritma si zaæeli svobodnejpega razpolaganja s Ëasom.
MINKA SKUBIC
Ustanovni
zbor kluba upokojencev elektro ljubljana
Tretje æivljenjsko obdobje, ki se zaËne z upokojitvijo oziroma z odhodom iz poklicnega æivljenja, ima ptevilne potrebe.
ekatere od teh potreb - potrebe po socialnem druæenju, pomoËi in samopomoËi soËloveku v socialnih in zdravstvenih teæavah, po izobraæe-vanju in informiranju, po obËutku pripadnosti - bodo nekdanje sodelavke in sodelavci, zdaj upokojeni, lahko uresniËevali v svojem Klubu upokojencev Elektro Ljubljana. V prostorih Nadzorniptva 2 Dom-æale, Elektra Ljubljana, d.d., je 29. marca potekal ustanovni zbor Kluba upokojencev Elektro Ljubljana. Kot je v pozdravnemu nagovoru poudaril predsednik iniciativnega odbora Joæe Bergant, je do zamisli za ustanovitev kluba priplo iz æelje in potrebe upokojenih delavk in delavcev podjetja Elektro Ljubljana. Ti so dolga desetletja delili usodo tega elektrogospodarskega podjetja in si tudi po upokojitvi pe naprej æelijo ostati medsebojno povezani in aktivni ter v imenu kluba zadræati tudi ime podjetja, kateremu so bili ptevilni zvesti dobrpen del svojega æivljenja. Pozdravni nagovor je imel tudi direktor Elektro Ljubljane Ludvig Sotopek. Vabilu, da prisostvuje ustanovnemu zboru, se je z veseljem odzval z besedami: flPoËapËen sem, da sem na tem  ustanovnem  zboru,  in  Klubu
upokojencev Elektro Ljubljana æe-lim, da bi zaæivel. Hkrati vam v svojem in v imenu podjetja Elektro Ljubljana obljubljam vso svojo podporo.« Sotopek je poudaril, da namen kluba med drugim vidi v druæenju in pomoËi med upokojenimi delavkami in delavci, ki se lahko znajdejo v finanËnih ali zdravstvenih teæavah.
Nato je sledil pregled pravil kluba, ki so bila z nekaj predlogi soglasno sprejeta. Soglasno je bil tudi izvoljen upravni odbor kluba v naslednji sestavi: Joæe Bergant, predsednik; Marjan Perhaj, namestnik predsednika za podroËje Ljubljana mesto; Alojz Struna, namestnik predsednika za Ljubljano okolica; Zvonko »ampa, namestnik predsednika za podroËje Novega mesta; Ante Knez, namestnik predsednika za KoËevje; Lojzka Bajde, namestnica predsednika za Trbovlje. Za tajnico upravnega odbora je bila izvoljena Justi Kuder in za blagajniËarko Zdenka Kotnik. Soglasno je bil izvoljen tudi nadzorni odbor, in sicer v sestavi: Peter Ber-nik, predsednik, ter Andrej Wagner in Marija Plot kot Ëlana. Novoustanovljeni klub upokojencev bo za zaËetek svojega delovanja seveda potreboval tudi pomoË podjetja Elektro Ljubljana. Tako je direktor Ludvig Sotopek Ëlanicam in Ëlanom kluba na njihovo propnjo obljubil ureditev zaËasne pisarne v prostorih podjetja, kjer bo zagotovljeno tedensko deæurstvo za posredovanje potrebnih informacij Ëlanicam in Ëlanom kluba in plaËevanje Ëlanarine ter ustanovitev fonda, ki bo omo-goËil uresniËevanje najpotrebnejpega. V prehodnem obdobju, dokler klub pe nima svojih prostorov, pa se lahko Ëlanice in Ëlani ter upokojene delavke in delavci Elektra Ljubljana za potrebne informacije v zvezi z dejavnostjo kluba poleg na Ëlane upravnega in nadzornega odbora obrnejo tudi na Alenko Kupar iz kadrovske sluæbe ali mag. Violeto Irgl iz sluæbe za odnose z javnostmi Elektra Ljubljana.
VIOLETA IRGL
53
1172
najprej je zdravje
rekreacija
Izogni-se
POŠKODBAM
Znano je, da sport krepi telo in duha, vendar pa se pogosto zgodi, da neprevidnost ali preveliki napori ravno nasprotno vplivajo na nase zdravje. Govorimo predvsem o poškodbah, ki so zelo pogoste pri raznih telesnih aktivnostih, zato se bomo v tej številki posvetili najpogostejšim športnim poškodbam in pravi obutvi.
Gl
54
lavni vzroki športnih poškodb so cezmerno naprezanje, ponavljajoci se gibi dolocenega telesnega giba ali neposredni udarec. Vrste poškodbe ali bolecin so odvisne predvsem od samega športa, zato so nekatere med njimi že dobile s športi povezana imena. Tako imajo tenisaci na primer »teniški komolec«, ki pa ni nujno posledica naporne teniške igre, ampak ga lahko zacutite tudi pri pleskanju stropa ali žaganju lesa. Okrog 80 odstotkov vseh športnih poškodb prizadene mehka tkiva -mišice in tetive, vezi ali sklepne ovojnice, le v približno 20 odstotkih pa gre za zlome kosti ali prizadetost notranjih organov.
KAKO UBLAŽITI BOLECINE?
Poškodbe mehkih tkiv, med katerimi so najpogostejše buške in modrice, povzrocajo vnetje s pordelostjo na poškodovanem mestu. Bolece mesto je toplo, po navadi pa ga spre-
mlja tudi oteklina. Za zdravljenje popkodb mehkih tkiv obstaja posebna prva pomoË, imenovana tudi PLOD - poËitek, led, obvezovanje in dvigovanje popkodovanega dela telesa. Vse to namreË manjpa boleËine, krvavitve in otekline ter pospepuje celjenje. Po vsaki tovrstni popkodbi bi se morali prvih 48 ur dræati pravil PLOD-a, saj s tem ublaæimo simptome in pospepimo okrevanje. »e pa so po dveh dneh pe vedno navzoËi vsi simptomi, je treba obiskati zdravnika, saj je moæno, da gre za zlom ali kako drugo resnejpo popkodbo. Ko celjenje napreduje, lahko postopoma poveËujete obseg gibov, ptevilo ponovitev in vadite dalj Ëasa. Vaje za rehabilitacijo po navadi obsegajo razgibalne vaje, vaje za krepitev mipic in odpravljanje oslabelosti, vaje za povrnitev ravnoteæja in koordinacije ter aerobne vaje za poveËanje kondi-cije. »e ste se po rehabilitaciji res pripravljeni vrniti k obiËajnim dejavnostim, lahko preizkusite tudi sami. Najbolj pomembno je, da lahko popkodovani del spet brez boleËin premikate in da sta ravnoteæje in koordinacija gibov normalna. Vsaka popkodba pa naj vas tudi kaj nauËi, saj so vam vzroki po navadi znani, zato se jim poskupajte izogibati.
JE PRAVA OBUTEV
Cevlji, ki se ne prilegajo ali ne ponujajo primerne opore in zašcite, lahko povzrocajo že opisane poškodbe mehkih tkiv, predvsem v nogah, velikokrat pa tudi v hrbtu. Pri izbiri pravih cevljev morate upoštevati nacine gibanja. Cevlji za joging morajo na primer imeti cvrsto oporo za peto, prožen sprednji del in petne blazinice, ki blažijo sunke, obuvala za športe z loparjem potrebujejo dobro oporo na sprednjem delu stopala, cevlji za aerobiko pa morajo po drugi strani dajati oporo gležnju in imeti dobro podložen podplat. Obstajajo tudi vecnamenski cevlji, ki naj bi bili primerni za vec vrst športov. Težava pri njih je, da so velikokrat narejeni bolj za modo kot za šport, poleg tega pa so dragi in niti ne najprimernejši za vse vrste telesnih dejavnosti. Njihovi podplati so denimo debelejši kot pri teniških, težji kot pri tistih za aerobiko in slabše blažijo sunke. Dobro oblikovan športni cevelj mora imeti trden
opetnik, ki zagotavlja stabilnost, a vendar dopušca gibanje. Zunanji podplat mora biti odporen proti grobim vplivom, neprepusten za vodo in vas varovati pred mrazom. Poleg tega ne sme biti prevec tog, na peti pa mora biti nekoliko višji. Jezik mora biti dobro obložen, da vas ne bo odrgnil, notranji del pa prožen -ko ga sezujemo, se mora vrniti v izvirno obliko. Ko so cevlji obrabljeni, jih cimprej zamenjajte, saj lahko pretirana obraba vpliva na lego stopala pri športu in tako dodatno obremenjuje vezi in tetive v nogah in spodnjem delu hrbta. Ce cevlje vedno obrabite le na dolocenem mestu, imate najbrž nepravilno lego stopala, kar lahko popravite s posebnimi ortopedskimi vložki za cevlje. Ko kupite nove cevlje, je najbolj pomembno, da par dobro uhodite, da ne boste dobili žuljev. Cevljev nikoli ne sušite na radiatorju, saj bo tako otrdel zgornji del in izgubil voljnost.
POVZETO PO VELIKEM DRUŽINSKEM VODNIKO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
BVAJSET
NAJPOGOSTEJŠIH
POŠKODB:
Pri športu so najpogostejše naslednje poškodbe; pretres možganov, zvin v vratu, vnetje tetiv v ramenih, izpah rame, zlom kljucnice, bolecine v hrbtu, zdrs medvretencne plošcice,
folfovski komolec, teniški omolec, zlom podlahti, vnetje tetiv v zapestju, izpah prstov, nategnitev v dimljah, pretegnjene stegenske mišice, raztrganje kolenskega hrustanca, zlom goleni, boleca golen, zvin gležnja, zlom stopalnic in vnetje ali raztrganje ahilove tetive.


Kraški
Ko se je v davni preteklosti izoblikovala kotanja Tržaškega zaliva, so tektonski procesi dvignili plasti in jih nagubali. Ponekod je prišlo do prelamljanja gub in narivov starejših plasti nad mlajše. Tako je nastala tako imenovana luskasta zgradba, ki se kaze v slikovitih stopnjah.
To
o je ime za slovenski del te skalne pregrade (poteka namreË od Italije in se nadaljuje v Hrvapko). Glavnina Krapkega roba je med Socerbom in PodpeËjo. Vzporedna stopnja teËe tudi med naseljema GraËipËe in SoËerga. Za ta del Krasa veljajo nekatere znaËilnosti: meja med apnencem in flipem, podnebna meja (submediteran), posebno rastje (oljka, smokva, lovor, ËrniËje, vinska trta in vrsta druge mediteranske flore), bogata arheolopka dedipËina in stratepka lega (tu je tekla meja med Benepko republiko in Habsburpkim cesarstvom, na kar nas spominja vrsta obrambnih stolpov). Kaæe omeniti tudi izreden razgled na Træapki zaliv. Krapki rob je med drugim znan tudi po izjemni pestrosti ptiËjih vrst. Pogledi na nekatere ptice, ki se pri vrtoglavi hitrosti spretno podijo ob skalovju skalnega roba, nas bodo presenetili. Naptejmo nekatere vrste: pu-pËavec ali modri drozg, slegur, planinski hudournik, skalni golob, krokar, kavka, velika uharica, kanja, navadna postovka, skalni plezalËek idr. Pred dobrim desetletjem je na Krapkem robu gnezdil tudi planinski orel, danes pa je le pe v hrvapkem delu »iËarije in na UËki. Ptice so bile razlog, da se je pred leti zaiskrilo
med domaËini in tistimi, ki jim je Krapki rob prav tako zelo pri srcu - prostim plezalcem. Ti so pred dobrim desetletjem v teh stenah odkrili pravi plezalski raj. Danes je v plezalipËih »rnega Kala, Osapski steni, Mipji peËi, PodpeËi in ©trkljevici speljanih vrsto izjemno teækih smeri. Ker pa naj bi plezalci motili gnez-dipËa ptic, sta danes PodpeË in ©trkljevi-ca za plezanje zaprta. Primorski planinci so po Krapkem robu med Hrastovljami, PodpeËjo, Socer-bom, Tinjanom Riæano, Kubedom in LaËno nadelali kroæno markirano pot, imenovano Pot gradov. Del te poti bo tudi nap cilj. IzhodipËe je po vsem svetu znana vasica Hrastovlje. Do nje pridemo s ceste »rni Kal - Riæana. Na vzpetini nad vasico stoji romanska triladijska cerkev sv. Trojice. Od cerkve nas markacije povedejo proti Riæanski dolini (poleg obiËajnih KnafeljËevih markacij bomo napli pe oznake Evropske peppoti E6). Skozi vas pridemo do kolovoza, stopimo Ëez most in nekaj vipje zavijemo desno na precej skrit odcep stezice, preËkamo æeleznico ter se v kljuËih po dokaj nerodni poti vzpnemo do makadamske ceste in table Zanigrad. Pri samotni cerkvi sv. ©tefana se nam odkrije lep razgled po okolici. Skozi zapupËeno vasico spet stopimo na kolovoz. Kmalu naletimo na odcep poti v desno pod steno ©trkljevi-ca. To je sicer eden najatraktivnejpih delov Poti gradov, ki pa je æal zaprt. Na to nas opozori tabla. Pred leti je pot potekala po tako imenovani Matejevi polici prek stene, kjer so nam pri napredovanju pomagali vklesani stopi, klini in
jeklenice. V steni so tudi ostanki bivaka benepke utrdbe. Vsega tega si danes ne moremo veË ogledati od blizu, saj so klini zviti in neuporabni, stopi pa zabetonirani. Spet pe en znak Ëlovepke neumnosti! Najprej gradimo, da potem podiramo. Nadaljujemo po kolovozu do naslednje table prepovedi. Ker pa obhod poti ni oznaËen (in to je Evropska peppot!), nimamo veliko izbire, zato se po stezici desno vzpnemo do bliænjega kolovoza, ki nas privede v PodpeË. Mimo razgledne cerkve sv. Helene se skozi vas vzpnemo do zadnje hipe (na levi). Skriti odcep poti v desno nas skozi gosto podrast privede pod steno. Tu imamo dve moænosti, ali navpiËna zavarovana Pot bratov IvanËiËev Ëez Majino polico ali laæja pot. Prva je v slogu italijanskih ferat, druga pa na gladkih plopËah prav tako terja nekaj spretnosti. V dobre Ëetrt ure smo na Vrhu Sten (456 metrov), imenovanem tudi Zjat. Prostran razgled nam bo poplaËal ves trud. Do izhodipËa se vrnemo po isti poti. Hoje v eno smer je za dve uri, nazaj pridemo nekaj prej, vipinske razlike je 300 metrov. Od Zjata bi lahko po prijetni in nezahtevni stezici nadaljevali do »rnega Kala (dobri dve uri), vendar je to æe samostojen izlet, za katerega moramo imeti urejen prevoz. Zemljevidi: planinski, Slovenska Istra, izletnipki, Primorje in Kras, Slovenska obala in zaledje (vse 1:50.000), Istra (1:100.000), Atlas Slovenije in topografski, Kozina (1:25.000)
VLADIMIR HABJAN
711
nagradna križanka
Pravijo sicer, da je pravim ljubiteljem križank vseeno, ali so nagradne ali ne, pa vendar smo se odlocili, da vam reševanje spet popestrimo z nagradami.Tudi tokrat smo pripravili pet lepih nagrad, za katere se splaca potruditi.Vase rešitve pricakujemo na naslovu uredništva s pripisom nagradna križanka najpozneje do 18. maja.
56