ljubljanska banka M^SK^jSEmil^Mm« LETO XXV. — številka 53 Jitanovlteiji: obč. konference SZDL «»enlce, Kranj, Radovljica. Sk. Loka Tržič - izdaJa 'CP Gorenjski tisk J^nJ. G'avni urednik Anion Miklavčič . Odgovorni urednik Albin Učakar JLL A SILO S O C I A LISTICNE ZVEZE LOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 12. 7. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. {anuarja 1964 kot pol tednik, In sicer ob sredah In sobotah, ZA GORENJSKO Ž deu ^"'ektro Kranj bo v Vbpovljah (krajevna skupnost Zalog) obnovilo električno omrežje. ikUpn 80 začell pred dobrim mesecem. V akcijo za obnovitev omrežja pa so se poleg krajevne •pcvev*81' v!cUučill tudi prebivalci Vopovelj, ki so se odločili za prostovoljno delo in denarni prl-— A- Ž. - Foto: F. Perdan ]j^_STRAIM: Blejski otok odprt *eJ°Ve otv°ritve Blej-*lli «.°toka so se udele-g itevUm gostje in tu-— Foto: F. Perdan Kriminalna dejanja lani Medtem ko so v letih 1967, 1968, in 1969 kazniva dejanja na področju postaje milice Kranj upadala, pa tega nc bi mogli reči kot je razvidno iz poročila za leto 1970 in 1971, za sedanje obdobje. Narašča število vseh kaznivih dejanj, najbolj pa naraščajo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Leta 1969 je bilo na primer vseh kaznivih dejanj na področju postaje milice Kranj 580, lani pa že 707. V zadnjih dveh letih je posebno naraslo število navadnih tatvin ter velikih in vlomnlh tatvin. Čeprav število kaznivih dejanj zadnje čase narašča, pa njihovo število še vendar ni doseglo najvišje številke v zadnjih petih letih, ko je bilo leta 1967 storjenih kar 880 kaznivih dejanj. Na zadnji seji sveta za občo upravo in notranje zadeve pri skupščini občine Kranj je bilo poudarjeno, da sedanji obseg kriminala še ne more biti povod za večjo zaskrbljenost. Drugače je seveda z odkrivanjem kaznivih dejanj. Lani je ostalo 30 odstotkov kaznivih dejanj neodkritih, letos pa se je vsaj za prvo polletje Po besedah komandirja ta odstotek še nekoliko dvignil. Težja kazniva dejanja pretežno odkriva kriminalistična služba L1 J V Kranj. Tatinskih skupin, ki so se pojavljala prejšnja leta, za sedaj nI. Včasih so se take skupine usmerile na krajo avtomobilov oziroma na »sposoja-nje«, podatki zadnjih let pa kažejo, da so avtomobili med odvzetimi motornimi vozili najmanj popularni. Lani so se brez vednosti lastnika vozili storilci v enajstih avtomobilih. Vsi avtomobili so bili najdeni in vrnjeni lastnikom. Vse drugačne pa so številko o ukradenih in odvzetih motornih kolesih in mopedih. Lani je bilo odvzetih 51 motornih koles oziroma mopedov, vendar s0 jih lastniki dobili nazaj. Manj sreče so imeli lastniki pony ekspresov, saj trije lastniki od 25 odvzetih vozil niso dobili svojega nazaj. Pri večini odvzetih motornih vozilih so bili krivi za odvzem lastniki sami, ker puščajo svoja vozila nezaklenjena na vseh mogočih krajih. Posebne probleme Ima posta* ja milice v Kranju tudi i ukradenimi kolesi. Lani je bilo ukradenih 148 koles, od tega je bilo lastnikom vrnje> nih 38. Številka bi bila verjetno višja, če bi lastniki naj. dena kolesa prevzeli, tako pa jih potem prodajo na Javni dražbi. Lani ni" prišlo po svoja kolesa 53 lastnikov. Med storilci kaznivih dajanj odvzema motornega vozila je največ mladoletnikov. Kazniva dejanja, ki jih zagre-še mladoletniki, v zadnjih letih naraščajo. Poleg odvzema motornih vozil se mladoletniki ukvarjajo tudi s tatvinami, navadnimi in vlomnimL Skoraj vsa ta kazniva dejanja so mladoletniki zagrešili v združbah, ki ne predstavljajo nekaj stalnega, saj s« niso formirale prav z namenom, da bi ti mladoletni prestopniki kradli, pač pa večinoma zaradi neurejenih družinskih razmer. L. M. JESENICE I i XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA 1'arahagirl Venkato Giri In Stanko Kajdiž na terasi Kazine Park hotela na Bledu — Foto: F. Perdan Predsednik indijske republike na terasi hotela v Podvinu — Foto: F. Perdan £ Na zadnjih sejah občinskega sindikalnega sveta in izvršnega odbora občinske konference SZDL so sklenili, da bodo podprli akcijo republiškega zdravstvenega zbora in v prihod-nie na sejah ne bodo več dovolili kaditi. £ Po šestih mesecih je občinski proračun še vedno pod predvidevanji za 13 odstotkov. Od 24 milijonov N din so do zdaj zbrali le 9 milijonov N din raznih prispevkov. Najboljša realizacija se kaže od prispevkov osebnih dohodkov, največji primanjkljaj pa pri taksah. 9 Za jutri (četrtek) ob 8. uri zjutraj je sklicana skupna seja obek zborov kranjske občinske skupščine. Ker je seja skupščine konec junija zaradi nesklepčnosti odpadla, je tokrat predviden isti dnevni red z dvema dodatnima točkama: razpravo o osnutku družbenega plana razvoja občine do 1975. leta in soglasje Testilnemu centru Kranj, za razširitev dejavnosti. Razen tega pa je seveda na dnevnem redu več vprašanj s področja socialne problematike ter sklepanje o podelitvi letošnjih občinskih nagrad in nagrad najboljšim krajevnim skupnostim. # V ponedeljek, popoldne je bilo področno posvetovanje gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze in regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko. Razpravljali so o osnutku družbenega plana razvoja Slovenije od 1971. do 1975. leta. A. Ž. © V ponedeljek popoldne je bila razširjena seja predsedstva občinske konference zveze mladine, ki so se je udeležili tudi predsedniki in sekretarji mladinskih aktivov v občini. Razpravljali so o poletni politični šoli, ki jo organizira republiška konferenca zveze mladine in o pohodu po poteh Avnoja. Ta pohod že drugič organizira republiška konferenca ZMS. Začel se bo 22. julija in trajal 14 dni. Udeleženci bodo prehodili pot od Jajca do Ljubljane. Razen tega pa so na ponedeljkovi seji razpravljali tudi o izletu v Beneško Slovenijo. Predsednik indijske republike na Gorenjskem Med obiskom predsednika indijske republike Varahagi-rija Venkata Girija v Jugoslaviji je visoki gost za krajši Čas obiskal tudi Slovenijo. V petek popoldne pa je prebil nekaj ur tudi na Gorenjskem. K0 se Je popeljal okrog Blejskega jezera, se je ustavil tudi pred Kazino Park hotela, kjer je gosta s spremstvom pozdravil predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Skoraj eno uro se je zadržal na terasi, nakar se je popeljal še v Podvin, kjer so ga pred hotelom pozdravih gorjanski godbeniki v narodnih nošah in folklorna skupina tovarne Verig Lesce. Tako Bled kot Podvin sta indijskega gosta očarala. A. 2. Prireditve za blejski krajevni praznik Od 16. do 23. julija bo na Bledu v okviru tedna turizma in krajevnega praznika več različnih prireditev. V počastitev krajevnega praznika se bodo prireditve začele že v petek, 14. julija, ko bo ob 20.30 na Blejskem jezeru promenadni koncert. Nastopila bo godba Iz Gori j. V soboto ob 20.30 bodo zagoreli kresovi, v nedeljo ob 10. uri dopoldne pa bo slavnostna seja krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Bleda. Razen tega bo imel v nedeljo ob 17. uri v zdraviliškem parku promenadni koncert pihalni orkester 2elezarjev Jesenic. V ponedeljek ob 20.30 bo v dvorani Kazine folk. lomi večer, v petek, 21. julija, ob 20.30 pa bo na Blejskem jezeru spet pro-menadni koncert, v Kazini pa glasbeni večer. Zaključna slovesnost v počastitev krajevnega praznika bo v soboto, 22. julija, ko bo ob 17. uri slavnostni promenadni koncert v zdraviliškem parku. Nastopila bo gqd-ba JLA pod vodstvom podpolkovnika Pavla Br-zulje. Ob 21. url pa bo z blejskega gradu tradicionalni ognjemet. A. ž. SEJA POLITIČNEGA AKTIVA KRAJEVNE SKUPNOSTI GRAD Konec prejšnjega meseca se je sestal politični aktiv kr* jevne skupnosti Grad v kranjski občini. Sestanka, na katerem so obravnavali predvsem komunalne probleme, pa so se ud8" ležili tudi poslanec Martin Košir, predstavniki občine in občinske konference socialistične zveze. Cesta na Krvavec £ Prebivalci krajevne skupnosti so razočarani, ker jim Je bilo s posebno odločbo prepovedano nadaljevanje gradnj6 ceste do Jezerc. Ugotovili so, da so s prostovoljnim delom in prispevkom občine vložili v dograjeni del ceste okrog 610.000 novih dinarjev. Pokazalo pa se je, da cesta do Ambroža še vedno ni dovolj utrjena in jo poškoduje vsak večji na* liv. Da bi uredili cestišče, so že porabili 1200 kubičnih metrov gramoza, vendar bi potrebovali za utrjevanje še okrog 60.00" novih dinarjev. Ker pa tolikšnega zneska sami ne zmorejOi so zaprosili skupščino za 30.000 dinarjev. Predstavnik občine jim je pojasnil, da so francoski strokovnjaki glede dostopa na Krvavec ugotovili, da bi bila z&° primerna žičnica in mala cesta, ki bi lahko potekala po tras sedanje še nedograjene ceste. Za takšno uresničitev pa je P°" trebna sprememba urbanističnega načrta Krvavca. Le-ta P bo obravnavan na eni prihodnjih sej skupščine. Ker je mala cesta predvidena po trasi, kjer so gradili se* danjo cesto, so na seji predlagali, da bi ponovno dobili d°v0] ljenje za nadaljevanje gradnje ceste. Nazadnje pa so se sp0** zumeli, da bodo prošnjo za 30.000 dinarjev za utrjevanje sedf' njega cestišča obravnavali, ko bo ponovno izdano dovoljenj za gradnjo ceste. Vodovod v Stiski vasi Ko so razpravljali o predlogu vaščanov Stiske vasi 2» gradnjo vodovoda, so ugotovili, da vaščani niso enotni gradnje vodovoda. Zato so sklenili, da bodo prihodnje 'e skušali pripraviti načrte za gradnjo vodovoda. Hkrati pa bodo takrat pogovorili z vaščani tudi o samoprispevku. Se dve cesti 0 Prebivalci krajevne skupnosti menijo, da bi bilo tre*?*' cesto od Sangrada do spodnje postaje žičnice na Krvav rekonstruirati in asfaltirati. Ugotovili so, da bo kmalu s*eK razprava o 5-letnem programu razvoja cestnega omrežja, krat pa bi se dogovorili tudi o rekonstrukciji te ceste. ^ Druga cesta, za katero bi krajevna skupnost potrebova^ pomoč občine, pa je Dvorjah. Za asfaltiranje ceste skozi v je krajevna skupnost dobila posojilo pri Cestnem podJetJ Ker pa sami nimajo dovolj denarja za odplačilo, so /a P° vico (okrug 30.000 dinarjev zaprosili občinsko skupščino). ^ govorili so se, naj krajevna skupnost poravna prvo P0$*j!m dolga, za drugo polovico pa naj pošljejo predlog °^^irLrj-skupščini. Vrednost vseh del na tej cesti znaša s saTn^p0 spevkom skoraj 182.000 dinarjev, zdaj pa je zmanjkalo 60-dinarjev. Skrb za socialno ogrožene 0 V krajevni skupnosti Grad je precej občanov stare) od 60 in 70 let. Več kot polovica jih prejema pokojnine, &_Q tina ima urejeno preživljanje v družini, devet pa je socia ogroženih. Nekateri sicer imajo določene dohodke, vendar, premajhni za normalno življenje. Zato so predlagali _obcm ^ skupščini, da bi ob novem statutu morda omilila kriterija pridobitev socialne podpore. bil? Drobni problemi Na razgovoru pa so opozorili še na nekatere probleme: 0 Cesto Grad — Pšata je hudournik uničil in bi j° ^ treba popraviti. Skupščina je bila obveščena, vendar pa 5 bilo ustrezne komisije, ki bi si ogledala škodo. 0 V krajevni skupnosti se ne strinjajo s kriteriji z?..r^s deljevanje sredstev po številu prebivalcev in s kriten)^ ocenjevanje del pri tekmovanju krajevnih skupnosti. "rt J- so P1 gajo, da bi bilo oboje treba spremeniti: Razen tega lagali, da se občane Grada oprosti plačevanja prispevki uporabo mestnega zemljišča. A. 2a* *#© ljubljanska bankg Zaposlovanje v tujini upada ' Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju se je že lani zmanjšala težnja in potreba po zaposlovanju naših delavcev v tujini. Se bolj občuten upad odhajanja za delom na tuje Pa je opaziti letos. Lani je odšlo na delo v inozemstvo 310 delavcev z Gorenjske. 79 se jih je zaposlilo v Avstriji, in to večina le Čez poletje. V Nemčijo je Ko- munalni zavod za zaposlovanje v Kranju napotilo 108 delavcev, 16 v Švico in 7 v Francijo. 3 zdomci so imeli višjo ali visoko izobrazbo, 12 srednjo, kvalifiranih je bilo 80, polkvalificiranih 164 in nekvalificiranih 51. Skoraj 70 odstotkov jih je odšlo prek meje v prvih mesecih lanskega leta, in to predvsem zaradi ugodnosti poletne zaposlitve. Letos pa je že odšlo v tujino 69 delavcev z Gorenjske. 14 se jih je zaposlilo v Avstriji, 50 v Zvezni republiki Nemčiji in 5 v Švici. 25 novih zdomcev je kvalificiranih delavcev, 2 imata srednjo šolo, 2 nižjo strokovno izobrazbo, 40 pa je nekvalificiranih. Večina so to ljudje, ki so odšli v tujino za sorodnikom, možem ali ženo, starši itd. -lb Brez težav do poklica Letos je v kamniški občini osnovno šolo v osmem razredu končalo 100 fantov in 122 deklet. V nižjih razredih je osnovno šolo končalo 38 Učenk in 71 učencev. 331 mladih KamniČanov je Prispelo na križišče, kjer se bodo morali odločiti za nadaljnje šolanje, poklicno šolo ali priučitev v tej ali oni tovarni. Marija Šimenc, delavka na Zavodu za zaposlovanje Ljubljana, enota Kamnik, je povedala, da bo pouk na gimnaziji nadaljevalo 46 učencev. V razne tehniške šole se je prijavilo 22, v zdravstvene šole 4 (dekleta), v srednjo ekonomsko, upravno in admini- Premalo denarja za vzdrževanje ceste Cesta 2iri—Račeva-Smreč-Je je bila po kategorizaciji Pred osmimi leti uvrščena Bied ceste IV. reda. Pred časom pa je njeno vzdrževanje Padlo na ramena žirovske »rajevne skupnosti. Po predračunu naj bi stroški vzdrževanja realno znašali 85.000 dinarjev, vendar pa so Žirovci letos za to prejeli le 32.500 dinarjev. Da krajevna skupnost lahko vsaj delno skrbi za to pomembno prometno žilo, si mora del sredstev izposojati iz drugih virov. Kako bo v prihodnje, še ni povsem jasno. Jasno je le, da je vožnja čez razmajane mostove, še posebno za avtobuse, vedno bolj nevarna. Morda bi bilo prav, da bi v tem primeru na pomoč priskočilo tudi Gozdno gospodarstvo, saj je eden od največjih uporabnikov te ceste. -jg /© ljubljanska banka strativno šolo 5, v vzgojiteljsko šolo 6, na pedagoško gimnazijo 4 itn. Prek sto osnovnošolcev si bo izbralo poklic. Za trgov-ce-prodajalce se je prijavilo 19, za orodjarje 9, za mizarje 8, frizerski poklic si je izbralo 7 deklet, prav toliko fantov bo avtomehanikov in strojnih ključavničarjev. Učnih mest je veliko in nekatera ne bodo zasedena. Tako se je premalo kandidatov prijavilo za mesarje, stavbne ključavničarje in druge poklice v gradbeni stroki. Med dekleti je premalo zanimanja za poklic v gostinstvu. V Kamniku je razpisanih več učnih mest kot je kandidatov za te poklice. Nekaterim mladim ljudem se želje ne bodo uresničile. Tako se je prijavilo sedem deklet za poklic v šiviljstvu, vendar v Kamniku ni niti enega učnega mesta. Verjetno tudi vsa dekleta ne bodo sprejeta na ekonomsko in administrativno šolo, kjer je vsako leto veliko kandidatov. J. Vidic S površnimi odgovori 8^ ocenami se ne moremo zadovoljiti »»osu ^P^vam o založena trga z mesom, •krh aSanJe' kakšna Je pre-Kovan *tmesom' nekaterl od-da ,Si&io' da mesa nI, drugi, •o bo'V6' trelJi pa' da me* fazHA ", tako Površnimi -in učnimi ocenami o založe- nosti našega trga z mesom se ne moremo zadovoljiti. Ljudje upravičeno pričakujejo, da jim povemo, kakšna bo preskrba v prihodnjih mesecih. Zato bo treba ugotoviti zaloge živine in mesa in se odločiti, kako odpraviti trenutne težave, obenem pa Priprave na 22. sejem r^neSec Pre d 22. medna-. - tujskim sejmom, u v Savskem logu v Kra- nj,, * ^avsKer kakšUpravi to sne avgusta, smo sejma poprašali, So priprave na tanskJT6 kranjsko se- strio J ?nreditev- Izvedeli tnu 'vef-J*0 tudi na tem sej-toehanf izbira kmetijske SSffi;Ceprav ie bil ~POl*'adansk, je namenjen *arad7uanski sejem, so . odlocii.^Prasevanja in želja ^Henii- bodo tudi tokrat sk«m Uf .raz'ičnim kmetij- Stora- Raz,em "ekaj ve6 pro en tega pa bo ve- lika izbira motorjev, avtomobilov in drugih strojev. Nič manjša pa ne bo v primerjavi s prejšnjimi leti izbira pohištva, gospodinjskih strojev, konfekcije in drugih izdelkov za široko potrošnjo. Tokrat bo na sejmu sodelovalo prek 500 domačih in tujih razstavijalcev. Med .u jimi razstavljala bodo domala predstavniki vseh zahodnoevropskih držav, razen tega pa bodo tudi predstavniki azijskih in ameriških dtžav. Vsak večer bo na sejemskem prostoru tudi zabavno glasbeni program s plesom. A. 2. preprečevati, da do kaj takega v prihodnosti ne bo prihajalo. Članice Kmetijskega poslovnega združenja, ki se ukvarjajo z živinorejo In mesom, bodo morale povedali, do kolikšne mere lahko same zalagajo domači trg in koliko teh proizvodov bomo morali iskati drugje. Tako, kot je sedaj, ne more biti tudi v prihodnje. Ce tega ne bomo uredili, bodo ljudje izgubili zaupanje. Lahko trdimo, da republl-ški in zvezni sklad za pospeševanje živinoreje nista Izpolnila pričakovanj in zaupanja. Družbena sredstva dobivata zato, da bi skrbela za dohro založenost domačega trga z mesom in mesnimi izdelki. Izvažala naj bi le presežke. Letos pa sta se nasproti.o tako močno usmerila v Izvoz, da mesa za domačo potrebe nI dovolj. Izvoz mesa se Je namreč v letošnjih prvih štirih meseJh v primerjavi z eaak'm obdobjem lani podvojil. -Jk IMa lokacijo trgovine Chemo so protesti Z njo se za zdaj ne strinjajo stanovalci v Valjavčevi ulici 7 in 9 v Kranju 1. julija smo na 5. strani našega časopisa objavili sestavek pod naslovom Gradnja trgovine Chemo v Kranju. V sestavku je na koncu rečeno, da Podjetje za stanovanjsko in komunalno'gospodarstvo ni naletelo na proteste stanovalcev v omenjenih dveh blokih. (Takšen je bil namreč odgovor Podjetja na vprašanje, ki mu ga Je posredovala poslanska pisarna). Prejšnji četrtek, 6. julija dopoldne, pa smo v uredništva dobili sporočilo predsednika hišnega sveta z Valjavčcve ulica 7 v Kranju Marjana Peneša, da ni res, da stanovalci ne bi protestirali glede lokacije trgovine Chemo nasproti Zavoda za požarno varnost. Ker pa je o omenjeni lokaciji trgovina Chemo v Kranju v zadnjem času precej govora In ker smo izvedeli, da bo v kratkem o njej razpravljal tudi svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp skupaj s stanovalci na Valjavčevi 7 in 9 In z drugimi občani krajevne skupnosti, smo skušali ugotoviti, kaj je res. Iz dokumentacije hišnega sveta na Valjavčevi ulici 7 j« razvidno, da na prvo lokacijsko odločbo, ki jo je izdal po naročilu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo oddelek za gospodarstvo kranjske občinske skupščine 10. septembra 1969, res ni bilo pripomb. Stanovalci danes menijo, da do pripomb ni prišlo, ker hišni svet takrat praktično nI deloval in je obstajal le na papirju. Prva lokacijska odločba je veljala eno leto. Ker Investitor v določenem roku ni zahteval dovoljenja za gradnjo, je mo» ralo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je 22. septembra lani s pogodbo oddalo omenjeno zemljišča trgovskemu podjetju Chemo Ljubljana, ponovno dobiti lokacijsko odločbo. Vloga zanjo je bila dana na oddelek za gospodarstvo 13. decembra lani. Na podlagi te vloge je oddelek za gospodarstvo 9. marca letos s predstavniki Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter obeh hišnih sva. tov pripravil ustno obravnavo zaradi soglasja za izdajo lokacijske odločbe. Na podlagi te obravnave se je dan kasneja (10. marca 1972) sestal hišni svet Valjavčeve ulice 7 In bil odločno proti lokaciji oziroma gradnji. Tako iz zapisnika kot iz obrazložitve o izdaji diugc lokacijske odločbe je razvidno, da se oba hišna sveta Valjavčeve 7 In 9 nista strinjala, ker bi bila s lc:n uničena tamkajšnja zelenica, ker bi se po Valjavčevi ulici o fvijal javni promet, ker bi zaradi predvidene kotlarne prišlo do še večjega zadim-ljenja okolice in ker bi bil objekt neprimeren tudi zaradi prometne varnosti. Ve pripombe je moralo po nalogu upravnega organa občina upoštevati Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Ob pripravi lokacijske dokumentacije so zato spremenili dovoz k trgovini in parkirne prostore ob njej, predvideli čistilno napravo na dimniku, delno pa Je bila spremenjena tudi lokacija same stavbe. Na podlagi teh sprememb Je oddelek za gospodarstvo 18. maja letos izdal lokacijsko odločbo. Vendar pa se hišna sveta v Valjavčevi 7 in 9 nista strinjala ln sta v predpisanem roku vložila pritožbo na republiški sekretariat za urbanizem. V vednost pa so pritožbo 12. junija letos poslali še oddelku za gospodarstvo, predsedniku občinske skupščine, krajevni skupnosti Vodovodni stolp in sanitarni inšpekciji občinska skupščine. * V pritožbi ugotavljajo, da spremenjen dovoz z Oldhamska ceste prav tako ne ustreza in ogroža varnost prometa. Predvsem zato, ker Je Chemo specializirana trgovina (bila bi edina v Kranju) in bi bil zato v njej večji promet. Osem parkirišč pravijo, da je premalo, vendar bi še ta ovirala parkiranja osebnih avtomobilov stanovalcev. Prav tako ne zaupajo po vsem v čistilno napravo in sicer zaradi Izkušenj, ker le-ta doslej nikjer 100 odstotno ne delujejo. Opozarjajo pa tudi na nevarnost, da bo zaradi predvidenega dovoza na odseku od semaforskega križišča do vrtca Janine še več prometnih nesreč. Na tem odseku se je lani zgodilo prek 20 prometnih nesreč. Kaj je torej res glede protestov? Iz vsega gradiva je razvidno, da se stanovalci obeh blokov res niso pritožili neposredno Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vendar pa je treba takoj povedati, da* to predpisi oziroma postopek niti ne določajo. Res pa je, da je Podjetje za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo o protestih moralo biti obveščeno, saj je moralo pred izdajo druge lokacijske odločbe (18. 5.1972) po nalogu upravnega organa zaradi pripomb stanovalcev spremeniti lokacijsko dokumentacijo. Razen tega pa je bil na ustni obravnavi 9. marca letos na oddelku za gospodarstvo navzoč tudi predstavnik Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. A. 2alar » Varstveni ' Med upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, je bilo junija nemalo vprašanj, kaj pomeni žig •Varstveni dodatek - 7972« na odrezku za izplačilo pokojnine v juniju letos. Na Komunalnem zavodu ta socialno zavarovanje so povedali, da je omenjeni žig nekakšen tehničen pripomoček, ki ga upokojenec z varstvenim dodatkom uporabi pri uveljavljanju nekaterih olajšav pri nekaterih zdravstvenih storitvah. Skupščina skupnosti idravstvenega zavarovanja delavcev Kranj je 30. maja letos na svoji seji sprejela sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za nekatere oblike idravstvenega varstva. (Glas, 3. junija 1972, str. 4 in Uradni vestnik Gorenjske, dne 10. junija 1972, št. 14) Sklep vsebuje tudi določilo, da upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, in pa socialni podpiranci ne plačajo prispevka za recept. Zato naj upokojenci z varstvenim dodatkom ob prevzemu zdravil na recept v lekarni pokažejo odrczek za izplačilo junijske pokojnine z žigom »varstveni dodatek 1972«. Junijski odrezek velja vse letošnje leto. Naslednje leto, ko bodo pokojnine obračunavane mehano-grafsko, pa bo pokojnina z varstvenim dodatkom razvidna v posebni rubriki za vsak mesec. Komunisti o pomoči zasebnim kmetijskim proizvajalcem Plodna seja občinske konference ZK Škof j a Loka Konec junija je bila v Skofji Loki 3. seja občinske konference ZK, na kateri so navzoči obravnavali več aktualnih gospodarskih ln družbenopolitičnih vprašanj, ki terjajo čim hitrejšo rešitev, Že iz poročila o izvajanju sklepov, sprejetih na minulih posvetih, je razvidno, da škofjeloški komunisti nikakor ne držijo rok križem. V eni prvih točk dokumenta, ki obravnava vprašanja socialne diferenciacije v komuni, so avtorji zapisali, da se stvari sicer obračajo na bolje, da pa načini odkrivanja neupravičenih oblik bogatenja ter intenzivnost ugotavljanja in odpravljanja so- V Kovorju pripravljajo proslavo X6. julija leta 1942 so Nemci v Kovorju ustrelili 10 talcev kot povračilo za partizanske akcije V Kovorju je bila že leta |941 ustanovljena organizacija Osvobodilne fronte, njeni aktivisti pa so sodelovali pri tačetku vstaje, ki se je za- čela 1. avgusta istega leta. Skupina Kovorjanov je namreč takrat sodelovala pri podiranju telefonskih in električnih drogov ter nemških Priprave na skupščinske volitve V petek, 7. julija, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference 6ZDL, na kateri so sprejeli predlog priprav na skupščin-ake volitve 1973, sprejeli finančno poročilo za prvih šest mesecev, sprejeli pravilnik po samoupravnem sporazumu in obravnavali nekatera druga vprašanja. Glede na vključevanje delegatskih odnosov v skupščln-aki sistem se bo le-ta precej preoblikoval in prilagodil delegatskemu sistemu. Zvezna ustavna komisija še ni izdelala predloga novega sistema, znana pa so že osnovna izhodišča, ki bodo osnova za začetek vseh priprav na skupščinske volitve. Na zadnji seji so se zato dogovorili, da bodo začeli čimprej s temeljitimi pripravami. Domenili so se, da se bo najprej sestal politični aktiv družbenopolitičnih organizacij in občine, na katerem se bodo dogovorili za enotne in skupne priprave na volitve. Na osnovi teh dogovorov bo poiit'čna volilna komisija oziroma izvršni odbor občinske konference SZDL izdelal natančen program priprav. Pozneje bodo povabili na razgovor Člana republiške ustavne komisije, ki naj bi jih seznanil s spremembami v skupščinskem sistemu oziroma uvajanju delegatskih odnosov. O znanih, konkretnih predlogih pa bodo pozneje razpravljali na razširjenem političnem aktivu vseh družbenopolitičnih organizacij. Sledili bodo sestanki vodstev krajevnih organizacij oziroma osnovnih organizacij SZDL in sindikata. Pripravili se bodo tudi na spremembo statutov občinske skupščine, krajevnih skupnosti in delov-nih organizacij. Kasneje bo koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pripravil merila za zbiranje možnih kandidatov, sledilo bo skupno posvetovanje politične volilne komisije, vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupščine, na katerem bodo pripravili osnovne okvire za pripravo volilnega programa nove skupščine. In ob koncu bo pripravila občinska skupščina poročilo o aktivnosti delovanja skupščine v pretekli mandatni dobi, iz katerega bodo izhajala izhodišča za pripravo novega volilnega programa. Ves potek priprav bodo stalno spremljale družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in drugi ter poskrbeli, da bo akcija tekla dosled.no po načrtu. D. S. razglasnih desk. Te akcije so bile odgovor na okupatorjevo raznarodovalno politiko, pri čemer je odigral vidno vlogo kulturbundovec Ernest Lukanc, ki so ga Nemci kmalu po svojem prihodu imenovali za župana. Osvobodilna fronta in partizanstvo sta se kljub nasilju razvijala. Nemci so poleti 1942 storili vse, da bi partizansko gibanje ustavili. Nasilje po krajih, kjer so se pojavljali partizani, se je stopnjevalo. Padali so talci. Tako je bilo tudi 16. julija leta 1942 v Kovorju. Nemci so bili brez moči proti partizanskemu gibanju, če jim ne bi pomagali razni nemčurji in izdajalci. Zato so bili tudi partizani kokr-škega odreda prisiljeni, da take ljudi kaznujejo. Župan Ernest Lukanc je bil med prvimi obsojen na smrt, ker je prvi dnj julija s pomočjo nemških orožnikov iskal in zbiral po hišah talce, med katerimi je bilo mnogo ustreljenih. Tako so v Podbrczjah padli Jože Kokalj, Vinko Golmajer, Bodlaj itd. Partizani so 15. julija 1942. leta našli pri Lukancu spisek šestdesetih ljudi iz kovorske občine, ki so bili predvideni za aretacijo in ustrelitev. Pri njem so našli tudi pištolo. Ob tej priložnosti so partizani v občinskem uradu uničili vse dokumete. Takoj naslednji dan so Nemci v Kovorju ustrelili 10 talcev. V spomin na ta dogodek bodo pripravili v nedeljo, 16. julija, v Kovorju proslavo, na kateri se bodo spomnili žalostnega okupatorjevega dejanja. * J. cialnih razlik še vedno niso dovolj učinkoviti. Bolj spodbudne rezultate je dala analiza uresničevanja srednjeročnega programa financiranja privatnega kmetijstva, ki so ga rešili s podpisom posebnega družbenega dogovora. Z njim sta namreč Ljubljanska banka in Kmetijska zadruga zasebnim poljedelcem in živinorejcem zagotovili najmanj 15 milijonov din kreditov, namenjenih investicijskemu vlaganju. Konferenca je nadalje ugotovila, da organizacija ZK Žiri polagoma premaguje krizo, v kateri so se pred časom znašli njeni člani. Aktivnost le-teh je zdaj več kakor zadovoljiva, o čemer najbolje priča porast števila novih komunistov (28) ter formiranje treh tovarniških aktivov. Ne gre spregledati tudi posveta sekretarjev terenskih in krajevnih organizacij ZK, ki so temeljito pretresli določila prejšnje seje konference ter sprejeli program konkretnih operativnih ukrepov na terenu. Zbor sekretarjev je poleg tega sestavil listo predvidenih kandidatov za republiške oziroma zvezne organe ZK. Iz škofjeloške občine jih je skupno 28. Morda najpomembnejšo akcijo zadnjega obdobja pa predstavlja analiza o socioloških problemih delavskega samoupravljanja v podjetjih« Dobile so jo vse delovne organizacije v komuni. Samoupravni organi in druge družbenopolitične skupnosti naj bi študijo temeljito preučili ter svoje predloge in stališča posredovali občinski konferenci, ki bo potem izoblikovala dokončen načrt sprememb. Pod drugo točko dnevnoga reda. so loški komunisti obravnavali zaključke 26. seje CK ZKS in naloge komunistov po tej seji, pod tretjo pa je konferenca potrdila 09" katere predlagane novosti V načinu organiziranosti ZK V občini. Poslej naj bi se v sle-herni temeljni organizaciji združenega dela, ki ima v svoji sredi več kot 15 članov zveze komunistov, izoblikoval samostojen politični organ, v organizacijah z več kakor 5 člani pa aktiv. Večje KO so razbili na manjše, ki šteje od 50 do 100 oseb. Vsak član ZK mora delati na dveh »frontah«: v kolektivu, kjer je./-a* poslcn, ter v ustrezni KO. Seveda naj bi komunisti sodelovali tudi v raznih drug^ društvih in panogah javneg? življenja. L G. Klub zdravljenih alkoholikov tudi v Škofji Loki Ob koncu junija je bil tudi v Skofji Loki ustanovljen klub zdravljenih alkolikov. V njem je trenutno vključenih blizu dvajset članov. Na ustanovni sestanek so škofjelo-čani povabili predstavnike psihiatrične bolnišnice Begunje, klinične bolnišnice za psihiatrijo Škofljica ter predstavnike že obstoječih klubov zdravljenih alkoholikov na Gorenjskem. Že na ustanovnem sestanku je bilo sklenjeno, da škofjeloški klub postane tudi član združenja slovenskih klubov, katerega matični klub je klub v Škofljici. Za zdaj so v na novo ustanovljeni klub vključeni le tisti, ki so že bili na zdravljenju v eni od bol* nišnic, njihovi najbližji svoj' ci pa so vsi izredni člani. ustanovnem sestanku jc Dl izvoljen tudi upravni odbor kluba, ki je že začel delati/ ustrezne institucije pa so P°" skrbele za terapevte. Pomoč klubu je med PrVj" mi nudila tovarna obutve A' pina'iz Zirov in kaže, da h^ že v kratkem tudi v tem kr3' ju ustanovljen klub zdravi]**" hi tal- nih alkoholikov. Sicer pa po splošnem mnenju mor klubi: ? v občini delati štirje Skofji Loki, Gorenji vasi, reh in Železnikih. _ J. G' /O ljubljanska banka Nove cene vodena Jesenicah Gradnja novega vodovoda Je bila ena največjih prostovoljnih delovnih akcij prebivalcev ^aklega in okolice. Na fotografiji je zajetje v Strahinju. — Foto: F. Perdar Dela ne bo zmanjkalo v kl0 cev, lern krajevni skupnosti Naje okrog 2100 prebivalki živijo v Naklem, Ma-Naklem, na Cegclnici, Okroglem, Polici, v Pivki, Strahinju in v tciah. Nakcl-s^a krajevna lahko pohvali, njih v Že j ah skupnost se da je v zadetih veliko naredila. S Pomočjo prebivalcev, skupine občine Kranj ter nekaterih delovnih organizacij so Pred leti sami zgradili popol-norna novo pokopališče, H ie med najlepšimi na Gorenjskem, 10 kilometrov dolg vodovod od Dupelj do Police l& rokometno igrišče za kulturnim domom. Razen tega so v nakelski krajevni skupnosti asfaltirali lepe kilometre krajevnih cest, uredili javno Osvetljavo in kanalizacijo tcr s tem olepšali naselja. yrednost prostovoljnega dela ln Prispevkov občanov dosega več deset milijonov starih dinarjev. Vse akcije je z t^Pehom vodil predsednik ^ajevne skupnosti Janez Mo-har in \c redki so bili, ki JJcga in druge člane vodstva krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ni- so Podprli. 1oSc&Prcglcdu letošnjega <*e-ski.„ga Pro-trama SlcuPnosti Naklo krajevne ni težko &°viti, da dela ne bo tako tiarne Zmanika,°- Skupnost ni nolava asfaltirati avtobusna p^?-'.a,Išči v Naklem in ,l*nc<» CCSto mirno kuI' ^aselhf nOIT,a in ccsto Proti bazi J lodrebcr pri asfaltni in s" T?» akcya je stekla l!iona °^Cani fc 2 Hi p°PI'av«t« kultur- Več i_,t' /a katerega se že Harja P*8e brigal. De-Hej§a Je bilo le za najnuj-J'e8a nPo?lavila, za kaj več-stva 2 J-C niorala dati sredico u^-'e-vna skupnost. Ta-u ludi pri letošnjem po- mi-Letos pravilu. Razen tega bodo letos uredili v Naklem pisarno krajevne skupnosti, saj je moral predsednik doslej »ura-dovati« kar doma. Skupaj s Turističnim društvom nameravajo olepšati vasi, čaka pa jih tudi nadaljne urejevanje pokopališča. Srednjeročni program krajevne skupnosti Naklo je obširen, saj obsega prek 10 nalog. Na prvem mestu je asfaltiranje ceste skozi Okroglo, asfaltiranje ceste Naklo— Cegelnica—Malo Naklo in asfaltiranje noti skozi staro Pivko. Skupnost se bo teh del lotila takoj, ko bodo prebivalci teh vasi pripravljeni nekaj prispevati. Prvi novi šoli, ki jo bodo začeli graditi septembra, nameravajo zgraditi športne in rekreacijske objekte, na hribu Stucelj nad Pivko pa turistični objekt. Pri tej gradnji bodo skušali najti skupni jezik s Turističnim društvom. Veliko dela bo potrebno za urejevanje kanalizacije Naklo—Pivka. Leta že dalj časa ogroža zdravje občanov. Vendar se tega dela ne bodo lotili pred izdelavo zazidalnega načrta za omenjeno področje. Na-klanci bi radi rešili tudi vprašanje opuščene železniške proge Kranj—Tržič. Lastnih zemljišča je še vedno železnica, opuščena proga pa postaja i/, dneva v dan večje smetišče. Nekateri pač menijo, da jc zapuščena proga najbolj primerno (in najbolj vidno) smetišče! Seveda v srednjeročnem obdobju 08 bo šlo brez urejevanja manj pomembnih krajevnih cest, olepšave vasi, dokončne ureditve kanalizacije, dopolnjevanja javne razsvetljave itd V tem času bo imela krajevna skupnost tudi druge naloge. Na prvem mestu je usposabljanje občanov za splošni ljudski odpor, sledi pa še večje angažiranje občanov za delo v skupnosti in organizacijah, tesnejše sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki imajo obrate na področju Naklega in poživitev kulturnega življenja v vasi in okolici. J. Košnjek Na zadnji seji občinske skupščine na Jesenicah so razpravljali tudi o poročilu Komunalnega podjetja Vodovod Jesenice ki med drugim zajema program investicij v prihodnjem petletnem obdobju. V programu je ureditev vodovoda Pciičnik, vodovoda iz Tamarja do Rateč, od Kranjske gore do Podkorena, ureditev vodovoda na območju Rodin in Smokuča, dela na vodovodu v Radovni, na Srednjem vrhu in nekatere manjše obnovitve vodovodov na jeseniškem območju. Sredstva, ki jih bodo potrebovali za rekonstrukcije in nove graditve vodovodov, bodo zbirali iz različnih virov. Med drugim naj bi se na Jesenicah takoj, ko bodo to omogočali predpisi zvišali cene vode v nekaterih drufih slovenskih krajih in mestih in obenem ugotavljajo, da je jeseniška občina ena redkih slovenskih občin, ki je do zdaj še vedno vztrajala ob zelo nizkih cenah vode. Sedanje cene vode veljajo na Jesenicah od leta 1968, in sicer: za gospodinjstva z vodomeri 0,50 din, za gospodinjstva brez vodomerov 030 dinarjev. V poprečju velja me- sečno voda v stanovanju brez sanitarij z vodo 0,65 din, v stanovanjih s stranišči 1,15 din in v stanovanjih s strani ščem na vodo in kopalnico 1,50 dinarjev. Za glavo veliko živine plačujejo 0,65 dinar> jev, šole, zdravstvene usta* nove in okrevališča, JLA, prosveine ustanove, vzgojno varstvene ustanove, domovi, obrati družbene prehrane in komunalna dejavnost pa 0,60 dinarjev. Vse ostale potrošnike pa velja voda 1,20 dinarjev. Odborniki pa so na zadnji seji občinske skupščine potrdili predlog novih cen vode* Nove cene bodo za 0 30 di« narjev višje od sedanjih. Tako bodo gospodinjstva a vodomeri pl?:evala kubičen meter porabljene vode po 0,80 dinarjev, ustanove družbenega pomena po 0,90 dinarjev in ostale delovne organizacije in potrošniki po 131 dinarjev. Kljub zvišanjem cen pa je jeseniška občina še vedno med občinami z najnižjimi cenami vode. Z zvišanjem cen vode in z dohodki iz drugih virov v naslednjih petih letih bodo resnično lahko rešili vse probleme pitne vode na Jesenicah in v okoliških krajih. D. S. Kdo naj razpolaga z denarjem ? Kamen spotike je denar sklada skupnih rezerv občin Logatec iđ Škof j a Loka je pri tolmačenju spornega vprašanja sklada skupnih re« zerv bistvena odločba 5. člena! zakona o sprememb območij« Zato je za tolmačenje pristo* jen edino organ, ki jc odloA bo izdal. i Vse kaže torej, da se j< klobčič po nekaj več kot dvebl letih le začel odmotavati. / J. Govekai Po pripojitvi krajevne skupnosti Žiri k občini Skofja Loka ob koncu leta 1969 so se po zakonu med občinama Logatec in Skofja Loka razmejila tudi občinska sredstva družbeno investicijskega sklada, stanovanjskega sklada in sklada skupnih rezerv. Za prva dva sklada je bil sporazum kmalu dosežen, kopja pa se še vedno lomijo zaradi sklada skupnih rezerv, saj v Logatcu menijo, da ta denar pripada skupščini občine Logatec. In za kolikšna sredstva gre? Z vplačili gospodarskih organizacij z območja krajevne skupnosti 2iri se je do konca leta 1968 v skladu, ki naj bi se prenesel, nabralo 837.187 dinarjev. Z odbitjem kredita za Obrtni center Žiri pa bi še vedno ostalo 797.187 dinarjev. Po posebnem določilu 1 j bi se prenesli še neodplačani krediti žirovskjm podjetjem, ki so ob koncu leta 1970 znašali 491.035 dinarjev, ali z drugo besedo, da za prenos ostane čistih 306.152 dinarjev. Skupščina občine Skofja Loka je zato pri skupščini SR Slovenije že vložila zahtevek po tolmačenju 5. člena zakona o spremembi območij občin Logatec in Skofja Loka. Ta naj bi med drugim odločal tudi, ali naj se med druge obveznosti občine Logatec proti Skofji Loki štejejo tudi obveznosti sklada skupnih rezerv. Skofjeločani so za pojasnilo zaprosili pravni svet izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ta pa je vlogo odstopil sekretariatu za zakonodajo. Sekretariat meni, da PAVILJON murke NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 4. Đ0 15. AVGUSTA PRODAJAMO POHIŠTVO OKNA-VRATA OPREMO ZA CENTRALNO KURJAVO 30SP0DINJSKE STROJE ZAVESE PREPROGE Komunisti o glasbeni dejavnosti Pred nedavnim so se na Jesenicah sestali komunisti, ki delujejo na glasbenem področju. V živahni in plodni razpravi so se zavzemali predvsem za oživitev glasbene dejavnosti v občini. Poudarili so pomen osrednje glasbene ustanove v občini, pomen glasbene vzgoje v osnovnih šolah in terjali večje razumevanje za glasbeno dejavnost. Sklenili so, da bodo z Glasbeno šolo sklenili družbeni dogovor, ki bo vseboval program dejavnosti in obveznosti, da bodo pripravili raz- govor s pedagogi na šolah, poživili delo komisije za glasbeno dejavnost pri temeljni kulturni skupnosti in reševali materialna vprašanja. Obenem pa naj bi sprejeli tudi 15-letni program razvoja glasbene dejavnosti v občini. O predlogih bo razpravljala občinska konferenca ZK Jesenice. Komunisti, ki delujejo v pevskih zborih, orkestrih, na osnovnih in srednjih šolah ter na glasbeni šoli, pa se bodo ponovno sestali jeseni. D. S. Založniška dejavnost kluba Tone Čufar Poleg nekaterih publikacij T prejšnjih letih kulturno-umetniškega kluba Tone čufar na Jesenicah so člani tega kluba pripravili ob letošnjem mednarodnem letu knjige izdajo štirih knjižic Cufarjeve knjižice. Lani so z uspehom natisnili Cufarjevo povest Tovarna, prav pred nedavnim pa so prejeli iz tiska izbrane pesmi Slavka Savinška z naslovom Poredni »meh. Pesmi je zbral in uredil ter napisal Savinškov življenjepis književnik Črtomir Šinkovec. V zbirki je 18 pesmi za učence nižjih razredov osnovnih šol, ki jih je pesnik napisal po prvi svetovni vojni, ko je študiral pravo na Dunaju. Slavka Savinška, talentiranega pesnika in pisatelja, ki je razen pesmi pisal tudi povesti kot Grče, Izpod Golice, Delavci in druge, so leta 1942 Nemci aretirali v Beogradu, pozneje pa so ga kot talca ustrelili na Banjici. člani kultui no-umetniškega kluba Tone čufar so izdali zbirko njegovih pesmi prav ob 30-Ietnici pesnikove smrti. Zbirka pesmi je zelo lepo opremljena. Ilustracije so prispevali učenci Posebne šole na Jesenicah pod vodstvom mladega akademskega slikarja in pedagoga na tej šoli Romana Savinška. Člani kulturno-umetniškega kluba Tone čufar se bodo torej letos še enkrat oddolžili znanim in talentiranim jeseniškim literatom, ki so padli med vojno. Poleg zbranih pesmi Savinška bodo izdali v okviru Cufarjeve male knjižnice tudi literarno in likovno zapuščino literarnega ustvarjalca Viktorja Grego-rača, ki je padel kot talec v Begunjah leta 1942. Sledila bo knjižica izbor partizanske lirike Miha Klinarja in zbirka pesmi slovenskega pesnika Andreja Kokota iz Celovca. D. S. Minuli petek, 7. julija, so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo umetnin slikarja Antona Plemlja, ki zdaj že petič zapored stopa pred tukajšnje občinstvo. Plemelj, čepraV uvrščen med naivce, po izboru tematike in po načinu pristopa k predmetom upodabljanja prerašča okvire ruralnih likovnih prijemov, saj se loteva najrazličnejših področij življenja« Izredno zanimiva zbirka bo obiskovalcem na voljo do 28. julija, (-ig) — Foto: F. Perdan Zanimivi seminarji v Šk. Loki lavskih univerz. Pogovorili so se o perspektivah izobraževanja odraslih in vlogi d& lavskih univerz, o integracij* delavskih univerz, medobčm-skem povezovanju le-teh> funkcionalnem izobraževanj11 delavcev na teh ustanovah« predlogih za spremembe samoupravnih sporazumov 10 dogovorov, kmečkem turizmu in nadaljnjem delu. V Preddvoru pa se je danes končal tridnevni seminar 0 izdelavi profilov specializira* nih poklicev. Strokovni delavci so spregovorili o osno-vah oblikovanja profilov, vrstah poklicev po profilih $& de na zahteve delitve dc|a» pomenu in strukturi prof'13 ter tehniki izdelave profil3, j. Govekar harmoni-Pokljuki sti. Tako kot prejšnja leta prireditelj tudi letos pričakuje veliko starejših harmonikarjev, ki se bodo s po en° partizansko in narodno smijo pomerili na diatoničn harmoniki. Za najboljše bodo tudi letos pripravili lepe nagrade. A. Z- V Skofji Loki se je v teh dneh zvrstilo več zanimivih seminarjev. Pri pripravi vseh je sodelovala škofjeloška delavska univerza. Najprej je bil na vrsti trodnevni republiški seminar o kulturni dejavnosti v delovnih kolektivih in občinah. Predstavniki delovnih kolektivov, občinskih sindikalnih svetov in kulturno-prosvetnih organizacij So na njem proučili potrebe in si začrtali bodoči razvoj kulturnega življenja v podjetjih in občinah. Na enodnevnem seminarju o pouku tujih jezikov so bili podani predlogi za verifikacijo pouka ter konstituiranje programa dela. Udeleženci dvodnevnega seminarja o splošnem izobraževanju odraslih so izmenjali izkušnje iz šolanja doraščajo-če mladine ter podali predloge za nov sistem izobraževanja ;n nov učni načrt. Dvodnevni seminar za strokovne delavce na področju družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja je le-te seznanil z izobraževanjem po zakonu o poklicnem izobraževanju, drugimi izobraževalnimi oblikami ter predlogi za verifikacijo. Ob koncu seminarja so se strokovni delavci pogovarjali z direktorji slovenskih delavskih univerz. Na tridnevnem seminarju so se v Skofji Loki ob koncu preteklega tedna zbrali tudi direktorji slovenskih de- V. srečanje karjev na Pod pokroviteljstvom direkcije in kolektivov hotelov Via-tor na Bledu ter odbora Prešernove brigade bo na planini Goreljek na Pokljuki (gostišče Pri Milčetu) tudi letos srečanje im tekmovanje harmonikarjev. To tradicionalno srečanje, ki bo letos že 6. avgusta, bo že peto po vr- V galeriji Mestne hiše so 7. julija zvečer odprli razstavo del mojstra umetnega kovaštva lz Krope Jožeta Bertonclja Mož prikazuje izdelke, ki so prišli Izpod njegovih rok v zadnjih dveh letih. Očitno Je, da kljub sedmim križem še vedno zna brezhibno vihteti orodje ln da mu v Sloveniji pri tem ni para. Razstava bo odprta do vključno 28. julija. — Foto: F.Perdan /O ljubljanska banka SKOFJA LOKA - V petek, 14. julija, ob 20. uri bo v Škofi* Loki na grajskem vrtu gostovala folklorna skupina »Mla^'* iz Karlovih Varov (CSSR). Ansambel »Mladi« je letošnji ČeS*-državni prvak, zato se ljubiteljem plesov obeta videti žare* kvaliteten program. Prireditev organizira ZKPO Skofja Lok3; V primeru slabega vremena bodo gostje nastopili v dvoran Loškega gledališča na Spodnjem trgu. Slabo je, ker je zemlja razdrobljena Ko sem po Poljčah sprašeni kje bi lahko dobil prave- !a. »čistega« kmeta, takega, i mu je zemlja edini vir dogodka, so mi našteli nekaj "nen. Poiščite Jurka, Vrban-j*. Pužmana, Resmana, Para- JaJi al1 Murnika» so do" '''' ?L ^ ^J^Ž^fr^' Valentin Ovsenik Valentin Ovsenik ali Jurk po domače je biil najbližji. Ob mojem prihodu se je gospodar ukvarjal z žganjeku-ho, žena pa se je odpravljala na polje. Za pogovor ju ni bilo treba dolgo pregovarjati. Sodelovala sta oba, tako kot pri gospodarjenju na kmetiji. Jurk ima 5 hektarjev njiv in travnikov. Ostalo so gozdovi. Vendar so parcele zelo razdrobljene. »Nekdaj je bila ta hiša bajta. Imela je samo eno njivo ln malo gozda. Moji predniki so zemljo dokupovall. Tako Imam pašnike pri Radovljici, v Dvorski vasi, pod Novo vasjo, pri Srednji poti, v Poljčah ln na Rodinah. Nič drugače ni z gozdovi. So na Poljski planini pod Kališami.pod Goričnikom, dva sta na Gro-fiji, eden za Dvorsko vasjo, eden pa pod Boltarjem pri Lescah. Veliko časa Izgubiš, da prideš z ene parcele na drugo.« Na vprašanje, če dohodke in izdatke na kmetiji zapisujeta in vodita neke vrste knjigovodstvo, sta gospodar in gospodinja odgovorila, da ne. Novi kataster tf2?JUbl',ški izvršni sve* J'c osnutnral med drugim t,lJl kata t zakona ° zemljiškem tek ' Izvršr,i svet je osnu-V S^PrejcI- Kataster, ki velja leta je bil ustanovljen HesV in je ostaI do dancs katPrfmcnjen. V zemljiškem dstru so podatki o zem- ljiščih, ki omogočajo vodenje pravnih evidenc o nepremičninah, urejanje premoženjskopravnih zadev, odmero prispevkov in davkov od nepremičnin itd. Tega sedanji kataster zaradi zastarelosti večkrat ni omogočal. -jk Zadružna zveza ustanovljena 8ozdn niki kmetijskih in 2aci ."gospodarskih organi- Ustano-"3 četrtkovem zboru SWeniU1 , Zadr"*no zvezo Sedani' jo bo vodil do" nega J' Predsednik iniciativne a a za ustanovitev Ve«iJi kmet s Postojnskega: »Sleherni kmet Peci faljubljen v zemljo. Še več. Zaljubljen v sleherno v°nl!iV°D ze,nlJe- Pa naj bo to v Bački, Sremu, Sla-*anj Bana*u, Prekmurju ali kje drugje. Zemlja je s tem08-!0' kl ^° rncsl in obdel"Je. In zemlja to vrača vredni «- r°di'- Slabo a,i dobro- Kako mal° Je včasih košeg. Vsa Prekmurska ravan in kako bogat je včasih b°lje vS karnenJem ograjene kraške zemlje... To najame r.6 kmet sam' ki žlvl» dela m 8ara °d svita do igo ins,v°il zemlji. To pa je še hujše, dlani se bolj % J ' ft.rbet bolj boli, če mu pri tem nihče ne stoji *™. Tak je naš kmet!« —Jk »Denar, ki ga dobimo od mleka, jajc ln drobnarij, porabimo za gospodinjstvo. Kar pa prinese krompir, teleta in sadje, pa Je za vzdrževanje posestva ... Vsako leto kaj novega kupimo. Lani smo kupili nov gumi voz, traktor pa imam že 13 let. Kmalu bo treba kupiti novega, ker je že precej zgaran. Imamo tudi kosilnico BCS, zgrabljalnik ,sonce', izruvač za krompir Itd. Nekaj strojev uporabljava skupaj s sestro. Za silo smo opremljeni. Rad bi še hitreje napredoval in se moderniziral, vendar finančno nisem kos. Pri tem bi nam moral kdo pomagati. Tu mislim na zadrugo. In davek, davek bi nam morali takrat, ko kupujemo stroje ln obnavljamo kmetije, znižati...« Omenili ste, da vam daje nekaj dohodka tudi sadje. »Veliko jabolk imamo. Letno jih prodamo okrog 3 tone. Včasih sem Jih dvakrat dnevno peljal na Jesenice, sedaj pa le enkrat. Veste, jabolka se danes lažje obirajo kot prodajajo, še sreča, da imamo lepa jabolka. Sadike za jabolka je kupil ata v Mariboru. Nasajene imamo ob njivah. Dobro rodijo ln ljudje sprašujejo, kako je to mogoče. Ja, samo vestno jih je treba obrezovati in gnojiti ter ne preveč škropiti...« J. Košnjck Modernizirali bodo sto kmetij Program pospeševanja zasebnega kmetijstva na območju Kamnik, ki ga je sprejela občinska skupščina 1969. leta, jc spodbudil kmete k hitrejšemu preusmerjanju kmetij v specializirane kmetije. Za preusmeritev kmetije so predlanskim prvi kmetje dobili kredite; lani je kredite dobilo deset kmetov. Novo ustanovljena hranil-no-kroditna služba podjetj3 Emona se je lani lotila zbiranja sredstev. Na prvi razpis posojil je zbrala 620.000 dinarjev, ki jo jih prispevali: Hranilno-kreditna služba Emona 200.000 din, sklad za kmetijstvo pri občinski skupščini Kamnik 30.000, Gozdno gospodarstvo Ljub-ljana-obrat Kamnik 40.000, Ljubljanske mlekarne 100.000 in Ljubljanska banka — podružnica Kamnik 250.000 tii-uarjev. Iz teh sredstev so že odobrili posojilo tridesetim kmetom za novogradnje hlevov, silosov in nabavo večjih strojev. V jesenskih mesecih bodo na voljo še sredstva v znesku 350.000 dinarjev in sicer od zavarovalnice Suva, sicdstev republike in še nekaj sredstev hranilno-kredit-nega odseka. Krediti za investicije v hleve za govejo živino so dokaj neugodni, ker je rok vračanja samo pet let. Razpoložljivih sredstev za hleve je dovolj, zato bodo skušali omiliti kreditne pogoje. Računajo, da bodo v petih letih kreditirali sto kmetij, vsako kmetijo poprečno s 120.000 (12 milijonov S din'1 dmarji. Na občini bodo okrepili pospeševalno kmetijsko službo in z raznimi ukrepi spodbujali kmetijce, da b se lotili modernizacije kmetije. J. Vidic Sovodenjski zadružniki obiskali Kumrovec Zadružniki s področja proizvodnega okoliša Sovodenj v Poljanski dolini so preteklo soboto obiskali nekatere predele Štajerske in Dolenjske. Pot jih jc vodila prek Kamnika, Gornjega grada, Mozirja — tu so si ogledali eno preusmerjenih kmetij, Šošta- nja — ogled termoelektrarne, Velenja, Celja, šmartna pri Jelšah, Podčetrtka in Kozja do Kumrovca. Po ogledu muzeja v Titovi rojstni hiši so na poti domov obiskali še Bi-zeljsko, Brežice, Škocjan hi Žužemberk. J« Letos bolj malo cvetličnega medu Gorenjski čebelarji z letošnjim pridelkom cvetličnega" medu niso najbolj zadovoljni. Paša je bila zelo slaba, veliko čebel pa je bilo uničenih. Tudi s ceno medu niso zadovoljni, saj stane 1 kg medu le 15 din. Tako poceni še ni bilo mogoče kupiti medu, zato veliko čebelarjev opušča čebelarjenje. Čebelarji računajo, da bo nekoliko boljši pridelek lipovega in kostanjevega medu, saj prav sedaj cvetita tako kostanj kakor tudi lipa. -an /O ljubljanska banka Konji na Gorenjskem (Nadaljevanje) Na Gorenjskem lahko zasledimo ponekod le drug tip hladnokrvnega konja, t. i. haflinškega konja. Domovina haflingerja Je južna Tirolska. Haflinški konj spada v skupino manjših konj, saj je visok na grebenu le okrog 150 do 160 cm, merjeno z vrvico. To je izrazit planinski konj, globok, širok, dobro zaobljenih reber, zelo dobrih kopit, tetiv ln sklepov. Na Tirolskem Je bil haflinški konj cenjen vsa do današnjih dni kot univerzalni konj, ki so ga vključeval] tudi v lov ln šport. Vendar pa turizem prinaša nove zahteve in tudi po polkrvnih jahalnih konjih. Haflingerja smo uvozili 1955. leta, pri čemer Je zalo vplivala na izbor konja njegova uporabnost pri prenašanju bremen za eventualne vojaške potrebe. Reja pa se ni razmahnila kot je bilo pričakovati, najbrž Iz več razlogov. Verjetno tudi lisičja barva haflingerja rejcem nI pri srcu. Vendar pa zaprega haflingerja deluje zelo harmonično in atraktivno, kar bi se dalo izkoristiti v določene turistične namene. Vsekakor bi bili zapreženi čistokrvni haflingerjl, npr. v blejskih kočijah, dosti privlačnejši od razno raznoterih križancev. Haflinški konj je tudi skromen pri prehrani. V nekaterih državah ta Je po drugi svetovni vojni razmahnila reja mul v vojaške namene. Nekatera armade, ki so konja izločile iz svojega sestava, so namreč za določene potrebe predvidele mule. Vendar pa Ima haflinger prednosti pred mulo, saj ima ustaljen temperament ln širša kopita, ki koristijo predvsem pri hoji v snegu ln na razmočenih tleh. Pa tudi vsaka reja zahteva svojo tehnologijo, Izkušenost in entuziazem rejcev. Ker so zelo porasle ugodne možnosti za prodajo konjskega mesa ter žrebet In konj v tujino, je potrebno nadaljnjo rejo haflinških konj podpreti s posebnimi ukrepi. Pa tudi pri noriškem konju morajo rejci paziti, da ne osiromašijo preveč vprežno In razplodno moč svojega hleva z nenačrtno prodajo žrebet. Marsikomu se Je namreč že pripetilo, da Je želel zadržati v hlevu naslednjo žreblco, ki pa je ostarela kobila ni mogla več podariti. dr. mag. S. Bavdek Iz kronike kokrškega odreda PRIČAKOVANJE II. GRUPE ODREDOV IN NEMŠKA OFENZIVA POLETI 1942 Kokrški odred je v sklopu akcij I. in II. grupe odredov opravil številne naloge, med katerimi je bila važna tudi priprava hrane. Vsa ta ofenzivnost je bila sestavni del naporov CK KPS in glavnega štaba Slovenije, da bi okrepili vstajo v nemški okupacijski coni. V zvezi s tem je osrednje slovensko vodstvo vstaje razmišljajo tudi, da bi se preselilo na Gorenjsko ali na območje Moravč, To tudi zaradi italijanske ofenzive, ki je takrat otežavala vodenje operacij v Ljubljanski pokrajini. Toda ta predlog je tovariš Tito zavrnil. Glavni vzrok, da osrednje vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja ni odšlo na Gorenjsko, pa je bilo dejstvo, da L, zlasti pa II. grupa odredov, v tem času nista uspeli s širjenjem vstaje tako, kakor je bilo zamišljeno. Kolikšen pomen so Nemci pripisovali akcijam proti gorenjskim partizanom, je videti po izbranih in številnih policijskih enotah, k so uporabile celo tanke. O tem govori tudi dejstvo, da je v vodstvu operacij sodeloval sam šef varnostnih policijski enot Rajha generalpolkovnik Kurt Da-luege, ki je v ta namen prišel iz Berlina. Ko je vodstvo II. grupe odredov spoznalo, kaj hočejo in kako močne so takratne nemške sile, je bilo prisiljeno opustit načrt o osvobajanju ozemlja na Gorenjskem. Zdaj je grupa čimprej hotela priti z Jelovice čez Savo in prek Karavank na štajersko. Toda medtem so močni oddelki nemške policije in vojske načrtno preiskovali vse gozdnate predele Gorenjske: Jelovico, Mežakljo, Pokljuko, Karavanke in kamniško hribovje. V tej obsežni akciji, ki jo zato upravičeno imenujemo ofenzivo, so Nemci svojo taktiko prilagodili partizanskemu načinu bojevanja: po gozdovih so postavili zasede, pošiljali na teren patrulje in premeščali enote tja, kjer so jih trenutno najbolj potrebovali. Tudi po več tednov so se zadrževali v določenih predelih, vmes pa so pustošili in uničevali vse, kar se jim je zdelo vredno. Ofenzivo so podprli tudi s propagando. V velikem številu so trosili letake, in v njih govorili o veliki premoči Rajha nasploh. V letakih so pozivali partizane k predaji in obljubljali, da se nikomur, ki se bo s takim letakom predal Nemcem, ne bo nič zgodilo. V teh trdih časih nemška propaganda ni ostala brez posledic: nekateri partizani so dezertirali, nekateri pa so se Nemcem res predali in z njimi začeli sodelovati. Gorenjski partizani in osvobodilno gibanje v tej pokrajini nasploh so takrat doživljali najtežje preizkušnje. Nemci so svojo moč in »iskrenost« svojih obljub hoteli dokazati tudi s tem, da so poleti 1942 na Gorenjskem nehali streljati talce, kar pa za Štajersko ni veljalo. V času od 28. julija do konca 1942. leta so v resnici ubili le 29 talcev. Vse od srede julija pa do konca avgusta 1942 se je vlekla nemška ofenziva, ki ni bila samo dolgotrajna, temveč tudi silovita. Zato je tudi 31. julija zaradi dobro postavljenih nemških zased na Bašeljskem sedlu prišlo do podobnega dogodka kakor pred dobrima dvema tednoma, ko je padel Franc Vodopivec s tovarišema. Tisti dan sta bila Janez Koselj in Franc štefe-Miško poslana na Visoko ob Kokri. Tja sta šla Ob 30. obletnici kokrškega odreda bo 6. avgusta v Tržiču velika proslava združena s praznovanjem občinskega praznika. Ob tej priliki bomo v nekaj nadaljevanjih objavili odlomek iz kronike kokrškega odreda, ki jo pripravlja Ivan Jan. Ivan Jan (1) Iz bojev prvega sestava kokrškega odreda v 1S42.letu po znanega aktivista Tineta Kokalja in novinca Kumpa iz Kranja, ki se je pred aretacijo zatekel na Visoko. Janez Kokalj je od tu šel po svojih opravkih. Še pred svitom 1. avgusta 1942 so ostali trije prešli cesto med Preddvorc>m in Belo ter se začeli vzpenjati na Kališče in dalje na Bašelj-sko sedlo, kjer niso opazili nobene nevarnosti. Tedaj pa se je pripodila še gosta megla. Tik pod sedlom je bila zaradi jelenov, dva metra visoka žična ograja. Ko so partizani lezli prek nje, so jih iz bližine obsuli nemški streli. Štefe se je z ograje rešil, Kokalja so zaradi zlomljene noge zgrabili, na čistini pa je v nemške roke padel tudi Kump. Tine Kokalj je po hudem mučenju, ne da bi kaj priznal, potem podlegel v Maihausnu, a tudi Kump ni preživel taborišča. Tako je bil izgubljen Tine Kokalj, z njim pa njegov mlin na Visokem, kjer je bilo že od vsega začetka pogosto zatočišče in partizanska javka. Isti dan navsezgodaj so Nemci prišli tudi na Dolge njive, kjer je tedaj taboril kokrški bataljon. Vendar pa se je le-ta medtem že umaknil in Nemci so našli prazno taborišče. Nekaj dni za tem je patrulja II. bataljona pod Dolgimi njivami naletela na dva turista. Bila sta Avstrijca, ki so ju zaslišali in ju tudi izpustili. Cez dva dni pa so Nemci že haj kali tisto področje, bataljon pa se je tedaj zadrževal vzhodno od Dolgih njiv v smeri proti Jezerskemu. Ko so proti Dolgim njivam poslali v izvidnico dva borca, so ju Nemci ob žični ograji napadli. Padel je Anton šubelj, mesarski pomočnik iz Tržiča, Franc Štancar, tudi iz Tržiča, pa je pobegnil. Med umikanjem proti Kofcam je potem večkrat naletel na Nemce. Da bi se jim skril, je splezal na smreko. Toda Nemci so ga opazili in ujeli. Pod pritiskom je ta ujetnik potem povedal za skladišče hrane, ki je bila na Prevali pod Bc-gunjščico pripravljena za II. grupo odredov. To je bilo pomembno zaradi odvijanja nadaljnjih dogodkov. Kakor smo videli poprej, je bil kokrški bataljon nekaj dni tudi na Koroškem. 18. avgusta se je vrnil s koroške strani, a Nemci so bataljon še kar naprej zasledovali. Nemškim kolonam se je kokrški bataljon izmikal z neprestanimi premiki, kar je zelo uspevalo na jezerski strani. Med temi premiki so večkrat naleteli na ostanke in sledove nemških zased ter taborišč. Zaradi neprestanega pritiska se je bataljon še enkrat umaknil na koroško stran. In čeravno ni šel daleč od bivše mejne črte, je bil na Koroškem brž izdan in Nemci, ki so prišli s koroške strani, so ga takoj napadli. Zato se je bataljon spet premaknil na južno pobočje Karavank. To se je odvijalo med 20. in 24. avgustom 1942. Najhujši udarec v tem času pa je kokrški odred doživel zaradi razbitja krvavške čete. To se je na svojstven način zgodilo 17. in 18. avgusta 1942, kar bo opisano pozneje. V take razmere je prek Save prihajala od bojev utrujena in oslabljena II. grupa odredov. Po hudih spopadih in občutnih izgubah je bila tudi II. grupa na Jelovici v začetku avgusta 1942 reorganizirana. Borci so bili zaradi neprestanih bojev in pohodov do konca izčrpani. Zdaj so sestavili dva bataljona: I. — Kranjčevega, ki je štel le okoli 80 borcev, in II. — Simonovega, ki je štel okoli 100 mož. To sta bila bataljona savinjskega odreda II. grupe odredov. . Bataljona sta se hotela čimprej spustiti v dolino Save in preiti na njen levi breg ter od tam dalje prek Karavank na Štajersko, da bi se tako izognila nadaljnji in premočni nemški ofenzivi na desnem bregu Save. Simonov bataljon je po napornem maršu prešel Savo ponoči na 12. avgust, in sicer pri Besnici; Kranjčev bataljon pa je nekaj dni še ostal na Jelovici. Savo je 19. avgusta prekoračil pod Zalošami. Toda vsi napori kokrškega odreda niso mogli II. grupi odredov v juliju in v začetku avgusta 1942 pripraviti mirnega terena. Nemci so šibke moči kokrškega odreda v tem času prisilili V defenzivo. Skupine Nemcev niso varovale sam<> prehodov v Karavankah, temveč so z zasedam' in močnimi kolonami obvladovali celo gorsk* grebene in prelaze, kar je kazalo na to, da s0 zvedeli za načrte I. in II. grupe odredov. Kazalo je, da so težišče ofenzive začeli pr* našati v Karavanke. A prihajajoči partizanski od* delki s tem niso bili seznanjeni. Jože Mckinda* Franci te razmere opisuje takole: »Vznožje Kara* vank in kamniških planin je bilo ena sama za' seda.« Da enote II. grupe odredov, ki jim teren ni bil znan, ne bi hodile na slepo, je po naročil1* štaba I. grupe odredov poslal kokrški odred če* Savo ter nad Darovec pod Kaiavanke tudi vodnike. Izbor kurirjev oziroma teh vodnikov je b" zaradi nevarnosti in težkega terena zelo pomen1' ben. Zato je bila izboru vodnikov posvečena izredna skrb. Kljub temu pa je v zvezi z neka* terimi izmed njih prišlo do tragičnih dogodkov* Po preudarku je bilo izbranih dvanajst vodn1' kov: šest iz kokrškega bataljona, šest pa " krvavške čete.* Prva skupina teh vodnikov naj bi del II« pe privedla nad Tržič, druga pa vzhodneje Pre* Krvavca h kamniškemu bataljonu. Vodniki so odšli na pot konec julija in P1^* dni avgusta 1942. Skupino iz kokrškega bataljon* je v začetku vodil Miha Perko. Pri prehodu eez Savo pa so že naleteli na nemške enote. V ten Od-tal dneh se je Miha Perko dal Nemcem ujeti, vedli so ga v škofjo Loko in kmalu je P°s zloglasni raztrganec. Izgubil se je tudi Zvone Metlar-Crt, ki Pa sC je pozneje sam vrnil v kokrški odred. te* Do II. grupe pa so prišli Branko Djordjev Jure, Jože Šolar-Jožca, Mirko Kraljič-Cene Janez Koselj. Zadnja dva sta 11. avgusta vodi čez Savo II. bataljon savinjskega odreda Simonovega, s katerim je bilo tudi grupno P vtljstvo. Jure in Jožca pa sta 19. avgusta prepeUa čez Savo I. bataljon Savinjskega odreda Kranjčevega. Toda skupina vodnikov, ki jo je vodil Krvavca Jože šolar-Jožca, je na poti dožive nekaj nepredvidenega. Ko so bili v Ljubenski gmajni, bi zaradi kon spiracije morali mirovati ves dan. Namesto teg pa je Jožca 4. avgusta zjutraj v Ljubnem p°>s zvezo z aktivistko Angelo Štular-Zmagoslav' Kljub opozorilom ostalih je Jožca poslal v LJU no dva tovariša. Enega izmed njiju k J°ze^ Praprotniku-Kajžovcu, da bi mu zašil oPasa ' Namesto tega pa je Praprotnik partizana naP del. Praprotnik je bil oborožen in je nazadnje partizana ustrelil. Jože Praprotnik je bil, ne .j. bi tedaj partizani vedeli, v službi nemške P° . cije, vendar ga je kazen zadela šele proti kon vojne Mladi partizan je bil tisti neznani vodn^ Tonček. jjb S tem so se vodniki izdali in Nemci so i. začeli takoj zasledovati. Vendar so se partiz uspešno umaknili in sredi naslednjega dne Brezjah izvedli prehranjevalno akcijo. Drugi ' je skupina blizu Otoč srečno prekoračila Sa Ta skupina vodnikov je prišla v stik s »M ^ II. grupe odredov. Naslednji dan so neka izmed teh vodnikov odšli s Simonovim kata ^ nom II. grupe v prehranjevalno akcijo v. cga in Poljansko dolino. Med potjo so zajeli en policista in prek njega ugotovili, da NemC hajajo na obsežno hajko na Jelovico. Zato s bataljon, ki so mu kazali pot kurirji kokrsK odreda, odpravil proti Savi. Prebredli s°, {ej 11. avgusta zvečer, in sicer blizu Besnice- v ^ skupini vodnikov niso bili vsi, ki so priš'1 Nekaj se jih je na Jelovici izgubilo oz. Pa * Iz kokrškega bataljona so bili izbrani-ko Djordjevič-Jure, Jože šolar-Jožca Miha* Samčev, Mirko Kraljič-Cene Janez Koselj ne Metlar-Crt. Iz krvavške čtte pa so bih • ni: Janez Pregled, njegov bra' Florjan *r.^Lji8 Jernej Lanišek, Jože Grilc, Jože Slevec, 11 ^ šestega pa ni bilo mogoče ugotoviti. Zadnja 9 pina je bila doma iz vasi pod Krvavcem. V ^ pa v glavnem iz krajev pod Storžičem, 0 ' poznali teren. V soboto Je stopil v zakonski Jarem član kranjskega Judo kluba Triglav Ferdo Nemec. Za življenjsko družico je izbral Stanislavo Svetel j. Po prihodu iz mestne hiše so novoporočen-'e**a priredili kranjski Judoistl »šrango«, Ju zvezali z juclo-kticnlm pasom ter ju posuli z rižem. (jk) - Foto: F. Perdan Večina tečajnikov se je naučila plavati , v Ponedeljek se je na ^anjskem kopališču končal P'avalni tečaj za otroke. Prijavila ga je občinska zveza J telesno kulturo Kranj. sredsednika Štefana Ošino S? ob ,ei priliki zaprosili za ffckaj besed. , »Občinska zveza za telesno ^"uro Kranj plavalni tečaj k °troke organizira že več "t deset let. Poudaril pa bi. le bil prav letošnji zelo ^peijCtCn' Saj Sm° k ddU saj lesne' Pritegn'ti profesorje tete] jc „VzgoJe in plavalne uči- *Ko,iko otrok je obiskova- lo tečaj?. čain?kiUpmo6skupins65le-razc|elil-. Po skupinah smo jih in m, '',.po začetnem znanju v*:. .'°8ljivosti. V tečaj so se 0s°ni £ . a,vcč Pa Je • «evet m desetletnikov.« bilo '° 8e vsi naučili plavati? »Dvajset ur pouka je vsekakor premalo, da bi se prav vsi naučili te veščine. Med otroki so namreč zelo velike razlike v sposobnostih. Prav tako kot npr. pri smučanju ali drsanju. Posebno pri mlajših na stik z vodo vpliva neprijetno doživetje, lahko že iz najnežnejše otroške dobe. Kljub temu pa je večina otrok splavala. Tudi tisti, ki so pouku najtežje sledili, se sedaj že potopijo in poberejo predmet z dna bazena, nekateri že plavajo pod vodo ali pa se krajši čas držijo na vodi. Boljši pa preplavajo 10, 15 ali celo 100 metrov.« »Koliko so za tečaj prispevali starši?« »Tečajniki so imeli plačan vstop na kopališče, skupno slačilnico in 20 ur pouka. Starši so za to prispevali 30 dinarjev. Vsaj toliko pa bo dala tudi občinska zveza za telesno kulturo.« L. B. vii '■sita 7 5 rt ilnf23 za ,e,csn° kulturo Kranj je tudi letos pripra-q tečaj za otroke. Udeležilo se ga Je 65 otrok od — Foto: F. Perdan ...ce se zagar prelevi v modelarja Dragocena »igrača« upokojenca Cvetka Arnola iz Železnikov bo čez čas nedvomno postala glavna zanimivost krajevne muzejske zbirke Cvetko Arnol, ki si bo čez dve leti naprtil sedmi križ, je skromen, tih možakar, o katerem njegovi znanci in prijatelji vedo povedati, da nikdar ne drži rok križem. Morda mu prav zato betežnost ne more do živega; vozlaste mišice, široka ramena in nizka, tršata postava izžarevajo silo človeka na višku ustvarjalnih moči. Vendar naštete odlike niso poglavitni razlog, da sem ga oni dan obiskal. V mogočno, rdečkasto hišo, čepečo sredi skrbno negovanega sadovnjaka v srcu Železnikov, me je privabila vest o izredno posrečenem modelu žage venecijanke, kakršne so nekdaj krasile bregove gorenjskih rek in potokov. Danes jih skoraj ni več. Skokovit razvoj industrije in premalo pretehtana gospodarska politika polpreteklih obdobij Izgradnje, ki je po nepotrebnem po-mctla z entnološkimi dragulji Slovencev, sta kriva, da so zvoki kamnitih mlinskih koles, brskanje jeklenih zob in pojoči udarci kladiv iz počrnelih kovačij, posajenih v zakotne hribovske grape, nepreklicno utihnili. Spomeničarji se krčevito trudijo rešiti ostanke nekdaj cvetočih obrti in razumljivo je, da rade volje sprejmejo sleherni originalni poskus, ki pomaga oživljati spomin na slikovito preteklost slovenskega naroda. In ob Arnolovl stvaritvi so lahko upravičeno navdušeni. »Kar takoj naj pojasnim, da moj model nikakor ni plod' trenutnega navdiha,« je začel pripovedovati mojster. »Dolgo sem premišljeval o njem, snoval skice in tuhtal, kako jih bom nekoč uresničil. Osnovna ideja je pravzaprav očetova, veste. Tri desetletja sva skupaj spreminjala hlode v deske. Globoč-nikovi žagi, zametka kasnejših lesnih delavnic in sedanje moderne tovarne Aiples, sva poznala bolje kakor samega sebe. Leta 1928, ko smo ju zadnjič temeljito prenovili in ko je ata — po lastnih zamislih — uvedel cel kup tehničnih izboljšav, sva sklenila, da bova pozneje naredila natančno maketo ene izmed njih .;.« Zal je vitalnemu Florjanu smrt prekrižala račune. Ostal je le še sin Cvetko. Čeprav sta Globočnikovi žagi kmalu po vojni za zmeraj obmolknili, Arnol ni snedel besede, dane očetu. Niti najmanjši vijak, niti najnepomembnejša podrobnost zapletenega drobovja »pokojne« venecijanke mu ni ušla iz spomina. Ko so ga leta 1959 upokojili, je neštetokrat pre-mleti načrt polagoma jel postajati oprijemljiva realnost. »Hotel sem sestaviti pomanjšano kopijo, ki bo do potankosti ustrezala podrti železnikarski .lepotici'. Precej časa je trajalo, da sem zbral ustrezen material. Letos spomladi je bila zadeva končno gotova.« »Zadeva« predstavlja neverjetno točen posnetek velike Globočnikove žage, izdelan v razmerju 1 : 10. Seveda tudi brezhibno deluje. Štirideset centimetrov dolgo »deblo« brez težav razreze v čudovito gladke »deske« in »krajce«. Ničesar ne manjka: tu so zapornice in rake, tu sta z bruni obit iztok in vodno kolo, tu je pogonska ročica, pa prenosne osi, pa trdi drenovi ležaj i... Celo rezki glasovi trenja lesa in kovine so isti kot v resnici — le za oktavo ali dve višji. Gledal sem in gledal ter se preselil dvajset let nazaj, ko smo kot kratko-hlačniki sedeli na težkem nosilnem vozu sorodne naprave v skofji Loki in tekmovali, kdo si upa priti bliže smrtonosnim klinam, kdo ima več poguma, čigavi živci so močnejši. In potem je priroban-til kosmati Žagar ter nas preklinjajoč nagnal stran... Zvonec, ki naznanja, da bo hlod zdaj, zdaj »skozi«, me je šiloma prestavil v resničnost. Ja, res, niti zvonca ni pozabil montirati. Družno sva odstranila zagozde ter opazovala, kako ovalni kolec razpada v late, kako skozi špranje suje sveže žaganje in praši jermenke v podnožju stavbe. Edino, kar ni pristno, je pogonska energija; name- sto vodnega curka žene mehanizem poseben elektromo-torček. »Menda nameravate žago odstopiti tukajšnjemu muzeju?« sem se spet prelevil v reporter ja. »Res je. Tam bo dostopna dosti širšemu krogu ljudi. Zdaj zaidejo k meni zgolj posamezniki, ki po ovinkih zve-do, kakšne reči hranim v lopi...« Potem, ob časi piva in slastni pehtranovi potici, kulinaričnem »proizvodu« Cvet-kove žene, sem slišal, da so strokovnjaki Arnolovo dragocenost ocenili na 2 stara milijona. Brez zamere, ampak strokovnost omenjenih »strokovnjakov« je očitno dvomljiva. Avtorja sta namreč samo nakup potrebnih delov in zahtevna obdelava veljala prek dveh milijonov dinarjev. Kaj pa delo in trud in talent in dejstvo, da gre za unikat, za »igračo«, ki ji ne najdete para? K sreči vsi ne podlegamo zaplotniški logiki in, denimo, Groharjevega Sejalca ne sodimo po površini platna in po gramih kvalitetno slabe barve, ki jo je soriški impresionist nanesel nanj, temveč znamo v podobi odkriti tudi določeno globljo vrednoto. Globlja vrednota umetnine marljivega Ze-lcznikarja nemara tiči v podatku, da opustelo porečje selške Sore premore danes ono samo žago starega kova; le pri Jaukovih pod Martinj vrhom sem ter tja še poženejo v tek škripajoče kolesje, katerega pesem je kot odmev daljne preteklosti, škoda, mar ne? L Guzelj Cv«lko -\rnol ob modelu Globočnikove žuge — lato I. Guzelf JLGCIEHN Ob dnevu borca Je krajevna organizacija ZB NOV Plavž na Jesenicah pripravila balinanje za člane ZB, SZDL, veterane z Jesenic, Hrušice, Blejske Dobrave, Javornika in Koroške Bele. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip, prvo mesto pa Je osvojila ekipa, ki so jo setavljall: Janez Pavlic, Alfonz Dor-nik, Joža Baša in Franc Vrhunc. — Foto: B. Blenkuš Inštruktorji G RS na Vršiču V ponedeljek, 3. julija, se le v koči na Gozdu na Vršiču končal tridnevni seminar za Inštruktorje GRS. Seminar je pripravila komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije. Seminar je vodil Marjan Salberger iz Tržiča, ki nam je v nedeljo popoldne, ko smo se mudili na Vršiču, dejal: »Seminar organizira komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije vsako leto v poletni sezoni. Pregledamo dosedanje delo in se dogovorimo za naloge v prihodnje. Razen tega pa so taki seminarji zelo dobrodošli predvsem zaradi tega, ker Inštruktorji Izmenjavajo svoja mnenja in Izkušnje in se dogovorijo za svoje delo v prihodnje. Teh seminarjev se zelo radi udeležujejo, saj vedno odnašajo s seboj nova spoznanja, nove Izkušnje, nove nasvete in navodila. Letos se seminarja udeležuje 15 aktivnih Inštruktorjev GRS iz vseh tistih krajev, kjer imajo člani GRS največ dela: z Jesenic, Iz Kranja, Tržiča, Kamnika, Ljubljane, Mojstrane. Vabilu se niso odzvali edinole Celjani in inštruktorji lz Trente. Delovni program seminarja je sestavljen iz teoretičnega ln praktičnega dela. Pri urah teorije izmenjavajo svoje izkušnje o reševanju ponesrečencev Izpod plazov in iz sten,- poslušajo poročila o de- lu posameznih GRS, precej-šen poudarek pa je na prvi pomoči. Predavajo razni naši Eriznani gorski reševalci ln tštruktorjl, eden Izmed inštruktorjev je na primer pripravil zanimivo analizo o vzrokih smrtnih nesreč v gorah in o preventivnih ukrepih alpinistov in gorskih reševalcev ob takih nesrečah. Ob praktičnih urah pouka pa se urijo v reševanju ponesrečencev lz sten v različnih okoliščinah ln ob pomoči raznih predmetov, ki so namenjeni za reševanje. NI pa namen seminaija le v tem, da se urijo ln izmenjavajo Izkušnje, temveč tudi v tem, da hkrati pokažejo svoje znanje in pripravljenost. Obenem se tudi dogovore za prihodnje delo ln program, ki Je v skladu s programom mednarodne komisije IKAR. O vseh sklepih in zaključkih tega seminarja bodo razpravljali na zboru načelnikov Gorskih reševalnih služb, ki bo prav tako na Vršiču.« Ko smo jih v -ledeljo obiskali, so se inštruktorji GRS menili c prvi pomoči ponesrečencem. Niso bili le pozorni poslušalci, ampak so tudi spraševali, se pogovarjali in ugotavljali. Zbrano, z resnično željo, da bi si nabrali novih spoznanj, ki bi jim pri njihovem požrtvovalnem delu koristile. D. S. Trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo, Ljubljana, Pod tranco * V začetku septembra 1972 bo naše podjetje V TRŽIČU, Cesta JLA 8 « ODPRLO svojo 26. NOVO TRGOVINO v kateri bomo prodajali kompleten Izbor blaga AKUSTIKE ELEKTRO- IN VODOVODNO-INSTALACIJSKEGA MATERIALA Nova trgovina bo imela 170 m' čiste prodajne površine in pred trgovino parkirni rostor. rostori naše nove 26. trgovine so v pritličju stavbe na Cesti JLA št. 8 v Tržiču. P ZA USPEŠNO POSLOVANJE NOVE TRGOVINE vabimo k sodelovanju 1. poslovodjo trgovine Želimo, da je VK trgovski delavec s 3-lctno prakso v trgovini tehnične stroke ali KV trgovski delavec tehnične stroke s 5-letno prakso v trgovini z elektrO-materialom, ki se čuti sposobnega samostojnega vodenja trgovine. Pogoj za sprejem je odslužen vojaški rok, stanovanje v Tržiču ali bližnji okolici in uspešno opravljeno 3-mcsečno poskusno delo; 2. dva prodajalca Sprejeta bosta KV trgovska delavca tehnične stroke z odsluženim vojaškim rokom in uspešno opravljenim 2-mescčnim poskusnim delom. 3. blagajničarko Sprejeta bo KV trgovska delavka tehnične stroke s prakso pri blagajniškem poslovanju v trgovini. Pogoj za sprejem je 2-mesečno poskusno delo. 4. dva učenca za izuČitev poklica prodajalec tehnične stroke Pogoj za sprejem je: vsaj z dobrim uspehom končana osnovna šola, uspešno opravljen preizkusni test. Nastop dela je 15. avgusta 1972. Podjetje vam zagotavlja dobre delovne pogoje in primerne osebne dohodke fa za učence mesečne nagrade. Prosimo vas, da nam vašo odločitev sporočite pismeno ali osebno na naslov: JUGO-TEHNIKA, kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Pod trančo 2. Pričakujemo vas najkasneje do 26. julija 1972. JUGOTEHNIKA trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo Ljubljana, Pod trančo 2. Jff). ljubljanska banka BIOGRAFIJE Državna založba Slovenije bo v svoji popularni zbirki v letu 1972 izdala troje privlačnih del Jan Severin: MORNAR BREZ JADER (Roman o J. Resslu) i?. • P|sate'J Jan Severin je zaslovel z biografskim romanom o Josipu Resslu, ^mitelju ladijskega vijaka, krogličnega in valjčnega ležaja itd. Knjiga »Mornar dn^Z Jaaer« je pretresljiva zgodba o izumitelju, ki mu življenje do konca njegovih Za' ?' Pr'zanes'° z osebnimi stiskami in z nerazumevajočim okoljem. pr 5.°venskega bralca bo roman zanimiv še posebej zato, ker je Ressel (1772—1858) v večino svojega življenja na slovenski zemlji: v Pleterjah na Dolenjskem, stri, v Trstu, in v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. ^erner Maser: A. HITLER (Legenda — mit — resničnost) kni'Ultat ve^ kot dvajsetletnega dela nemškega avtorja dr. VVernerja Maserja je prevg^ ? Adolfu Hitlerju, ki je izšla v izvirniku novembra lani, trenutno pa jo pre ,ajaJ° že v več kot 15 jezikov. Knjiga se od ostalih Hitlerjevih biografij razlikuje stonV-Sum po svoi' znanstveni interpretaciji in velikemu številu novih, doslej nedo-negg .dokumentov. Avtor jemlje pod kritično lupo vse, kar je bilo doslej napisa-bin„ 0 Hitlerju; knjiga v resnici predstavlja eno najbolj zanesljivih dokumentarnih lugrafskih del. Chamberlin: GREŠNI PAPEŽI Bcn'^f. ^"gleža Chamberlina prinaša biografije sedmih »grešnih papežev« (Janez XII., o k^t kt Ix-, Bonifac VIII., Urban VI., Aleksander VI., Leon X. in Klemcnt VIL), ne pn?nn Pisce meni, da niso bili — kar sc njihovega življenja in ravnanja tiče — voijev a.tm ne tipični za cerkev, pač pa so v hlastanju po posvetni oblasti in zado-je, ji an^u osebnih strasti povzročili velike spremembe v njej. Posebnost te knjige dina a.„se. kljub znanstveni zasnovi bere kot napet roman, dogodki sami so tako Za Vs V da avtorju pravzaprav sploh ni bilo treba »fabulirati«. e tri knjige založba razpisuje k^BSKRIPCIJO Cena i3 d° izida knJig. 0(,Plac^ V8C tri knli«e: Platno 270.— din, polusnje 310.— din. Založba nudi možnosti Nar0(*•! v mesečnih obrokih po 30 din. V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje. lahko v^rc'emaio vse knjigarne in zastopniki založbe, izpolnjeno naročilnico pa P°sljcte na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ---. 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 NAROČILNICA "o naročam zbirko »BIOGRAFIJE« za leto poklic Pret, Pus 3lnr0iČniŠko ceno vseh 3 knJiS (platno 270 din, «Jn) bom poravnal: £ takoj Knji„ V---- mesečnih obrokih po 30 din * J* "Ji pošljite na naslov: _ Mi>inega bivališča ( .. i O J-l .. | < E 1—< 'C » / i 1 C ! c c u o O D. (0 i N Delo in uspehi turističnega društva Javorje Prebivalci Javorij, Dolenčic, Murov in Žeti« ne so pred dvema letoma ustanovili turistič« no društvo, ki je danes eno najbolj delavnih v škofjeloški občini Pred nekaj leti se je v okolici Starega vrha začel turistični »boom«, ki ga zdaj mnogi daleč naokoli jemljejo za zgled. In nekako istočasno so tudi Javorci sklenili, da ustanovijo turistično društvo. Iz skromnih začetkov pa je postalo društvo, ki ga ne morejo »posekati« niti društva v veliko večjih krajih, krajih, kjer so možnosti za delo veliko boljše. »Spomladi je preteklo dve leti od ustanovitve društva,« je pripovedoval predsednik TD Javorje Janez Možina. »Ko se je začela akcija za kmečki turizem na Starem vrhu, se je pokazala ta potreba. Zdaj naše društvo šteje nekaj več kot trideset članov.« Številka sicer ne pove veliko! Resnica pa je, da ob raznih turističnih prireditvah ali akcijah društva stopijo skupaj vsi prebivalci Javorij, Murov, Dolenčic ter Gorenje in Dolenje Žetine. Posledica takega sodelovanja pa je že dve leti zapored tudi etnografska prireditev »Svatovanje po starih običajih«. »Načrti za naprej? čimprej moramo pripraviti kar največ turističnih sob. Treba bo povečati število članov društva, nadaljevati z akcijo »Očistimo Gorenjsko« itd. Dela ved kot preveč. Posebno poleti. Treba je namreč većleti, da je kraj v tem letnem času obiskan precej bolje kot pozimi.« »In «Svatovanje po starih običajih«? »Letos smo prireditev pripravili drugič. Kako bo v prihodnje? Vsekakor želimo, da bi postala tradicionalna. Dodati pa bomo morali, seveda, nove točke. In še predlog, ki ni neumesten. Svatovanje po starih običajih naj bi imeli le tista leta, ko bi imeli za par domačina, ki bi se zares poročila. Vsa ostala leta pa prireditve ne bi bilo. Kot smo videli, so dosedanji dve prireditvi vsi obiskovalci dobro sprejeli. Vprašanje je le: kako naj se društvo oddolži vsem, ki sodelujejo pri pripravah. Treba je namreč vedeti, da je treba žrtvovati veliko ur.« J. Govekar Tudi je treba gore očistiti Prav na Gorenjskem je največ lepega hribovskega sveta, zato so se planinska društva te regije odločila še posebej strogo ukrepati. Pritegniti nameravajo šole, predvsem pa mladinske planinske odseke, gorsko stražo, alpiniste Sn ljubitelje gora nasploh. Akcija je stekla že v soboto, 8. julija, in se nadaljevala v nedeljo, 9. julija. Odslej dalje naj bi sleherni obiskovalec planin odpadke, ki jih prinese s seboj, tudi odnesel oziroma odložil na posebej označena mesta. Čeprav je vreme razmeroma muhasto, gorenjski planinci pričakujejo letos rekorden obisk. Skrb za lepši videz naših gora je torej več kot razumljiva. Upamo, da se bodo planincem pridružili vsi občani, ki premorejo vsaj malo srčne kulture ter ljubezni do gora, db neokrnjene narave in snažne« ga okolja. -an Utrip turizma v Begunjah Pred nekaj leti je bilo v Begunjah na Gorenjskem težko ponuditi turistu sobo. Ko pa so uvedli turistična posojila za preureditev poslopij v turistične namene in opremo turističnih sob, se je stanje spremenilo. Tako imajo sedaj na področju Begunj 185 ležišč, od katerih jih je 150 v sobah prve kategorije, in 35 ležišč v sobah druge kategorije. Največ sob imajo Begunje, nato pa ji sledijo okoliški kraji Zapuže, Zgoša, Nova vas, Otok in Rodine. Na tem področju so tudi lepo urejena privatna gostišča, H nudijo turistom celodnev- no oskrbo. Posebno lepo ini prijetno je gostišče v Rodini ki je bilo odprto lani. Za letošnjo sezono priča* ki iejo, da bodo sobe, s kat« rimi razpolaga TD Begunje^ skoraj v vsej letni sezoni pc* vsem zasedene. K temu je] znatno pripomogla pogodba^ ki jo je sklenilo TD z ladjedelnico Viklor Letnart z Re-f ke in se bodo vsakih desef! dni menjale skupine gostov, z Reke. Vsako leto pa prihaja v Begunje vedno več tujih tux ristov, predvsem z Nizozenj ske, iz Nemčije in Italije. ■JP /O ljubljanska banka mm© v bctouo i Prenovljen razstavno-prodajni prostor v STRAŽIŠČU titov trg 5 — stražišče pri kranju Tovarna CIpk, vezenin ta konfekcij« vezenine CD objavlja naslednja prosta delovna mesta v zunanjetrgovinskem sektorju: 1. devizna-finančnega referenta 2. samostojnega referenta izvoza in uvoza 3. samostojnega korespondenta Pogoji: pod L: višja šola — ekonomist ali drug ustrezen poklic. Znanje enega tujega jezika, predvsem nemščine, obvladanje zunanjetrgovinskih predpisov, pet let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: višjo šola — komercialist ali drug ustrezen poklic. Znanje angleškega in nemškega jezika, predvsem nemškega, tečaj in izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, tri leta prakse v zunanji trgovini; pod 3.: srednja šola — administrativni tehnik ali drug ustrezen poklic. Znanje dveh tujih jezikov, predvsem nemškega. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Kandidati naj vložijo prošnje na naslov: »»Vezenine« Bled, Komisija za kadrovska vprašanja in prošnji priložijo ustrezne dokumente. Kandidati pod 1. In 2. morajo predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi oglasa. vse za vas in vaš dom v naših trgovinah Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj OBJAVLJA ZA ŠOLSKO LETO 1972/73 ŠE PROSTA MESTA ZA UČENCE NASLEDNJIH POKLICEV I. Interna poklicna šola v podjetju — za poklic splošni barvar 1 mesto — za poklic splošni apreter 3 mesta — za poklic tekstilni tiskar 4 mesta šolanje traja 18 mesecev; pouk je teoretičen ui praktičen, in to tako, da je približno polovico delovnega časa — 4 ure na delovnem mestu v proiz* vodnji, ostale 4 ure pa imajo pouk v izobraževalnem centru podjetja. Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 15 let, — 6 razredov osnovne šole, — da zdravstveno stanje kandidata ustreza pogojem delovnega mesta. II. Za poklicne šole drugih strok pa bomo sprejeli še učence za na* slednje poklice: — obratni elektrikar 2 mesti — strojni ključavničar 4 mesta — strojni mizar 2 mesti —• vodovodni instalater 1 mesto — strugar 1 mesto — kovinorezkalec 1 mesto — klepar 1 mesto Učna doba za navedene poklice je 3 leta. Pouk teoretičen na ustrezni poklicni šoli v Kranju 1 praktičen v našem podjetju. Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, — da zdravstveno stanje ustreza zahtevam poklica- III. Za šolsko leto 1972/73 imamo & proste štipendije za študij nd naslednjih šolah: — 5 štipendij za tehniško tekstilno šolo — predite^1 odsek (moški); *k — 10 štipendij za tehniško tekstilno šolo — tkals** odsek (moški); .1 — 4 štipendije za tehniško tekstilno šolo — teksti -no-kemijski odsek (moški); — 2 štipendiji na ekonomski srednji Šoli; — 3 štipendije na FNT — oddelek za tekstil; — 1 štipendijo na ekonomski fakulteti. Kandidati naj oddajo pismene ponudbe ali se oseb- no zglasijo v kadrovskem sektorju podjetja najkaS neje do 20. avgusta. /© ljubljanska bank* ■HMM OD 10. JULIJA sezonsko 1 z niza nj e .TOVARNA OBUTVE TRŽIČ; PRODAM Na tisoče VRTNIC (v 70 •ortah) CVETI V PODBREZ-JAH - tudi za vas. Ogled in naročanje vsak dan od 8. do Jf- ure. VRTNARIJA TUšEK, Podbrezje na Gorenjskem, P-Dupije 3542 Prodam 1 m3 suhih borovih PLOHOV. Tupaliče 59, Preddvor 3623 Prodam dva PRAŠIČA, te*-ka od 50 do 60 kg. Voglje 68 3624 Prodam 40 m PLASTIČNIH CEVI za vodovod. Godnov ,ar»ez, Blejska c. 2, Tržič 3625 Prodam 2 m DESK colaric betoniranje in BETONSKO ŽELEZO. Brezar, Jelenja 5, Kranj 3626 Prodam KOSILNICO alpi-Pi dobro ohranjeno, primcr-00 *a hribov i te kraje. Delavca cesta 30, Kranj (pod 8marjetno goro) 3627 Za polovično ceno prodam TELEVIZIJO, novi ANTENI 7* oba programa, koaksialni vabel 17 m s kretnico. Glas, ^nj, Gorenjesavska 10 3628 Prodam MOPED T-12 in dva Sw obijena RADIJSKA PREJEMNIKA. Voglje 11 Plnu m suhe smrekove HE- Bencdikova 10, Stra- l!;ce. Kranj . 3630 ^odno prodam lep ŠOTOR T 1 osebe. Strahinj 84, Naklo p 3631 0sTniain malo rabljeno (jJijESJE 11 x 7 in ZIDAK nanJŠi format). Lahovče 37 kn, *i'ačno 2AGO (pre- IIC^EDILNIK in PRIKO- brCz;„ f?" osebni avto. Pod- Drc?;p Bl -—~"» C ' up,jc 3633 ?KEGA *J300 kS BETON-•8 in ,n2ELEZA, premera ^e 5 6ulm- Ayguštin, Rc-Proc]' SkofJa Loka 3634 'HSKpm suhe BOROVE ''"ko m 5 cm. Kcrt Prod Če 24< KranJ 3635 J?SlLmrr\°en.° M0T0RN0 fja Loka VlrUS" GrCnC 4* V i^e)%?ESKE za opaže ,(lr>iv» ,,anovn'k Zdravko, Va !3, Skofja Loka ^m11KRAVO s tcletoln6 Prod Z8-Gorje 3637 !S. £, I?lade PSE šarpla-S ^vd, Moste 70, Zhov- zapeti na telefon 21-015 3636 Prodam BETONSKO ŽELEZO 10 palic, premora 25 mm, primerno za nosilce hlevov aH delavnic. Košir, Hotema-že 12 3651 Prodam 1000 kg KORUZE in MONTA 16. Dvorje 7, Cerklje Prodam SNOPOVEZALKO fahr ter dvobrazdni OBRAČALNIK. Cešnjevck 21, Cerklje KUPIM Kupim rabljeno kromatič-no HARMONIKO. Britof 44, Kranj 3638 MOTORNA VOZILA Prodam MOPED T-12. štravs, Finžgarjeva 2, Lesce Prodam MOTORNO KOLO roler diana diirkopp 193 cem, letnik 1960 in 80-litrski HLADILNIK himo. Žirovnica 80 Prodam FIAT 1100, letnik 1961. Potočnik Adolf, Hrastje 96, Kranj 3639 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Cerklje 64 3640 Prodam FIAT 1300. Bran-kovič Peter, Dvorje 16. Cerklje 3641 ZAPOSLITVE Sprejmem VAJENKO. Si-munac Božo, frizer, Titov trg 10, Kranj 3576 POMOČ v gospodinjstvu potrebujem enkrat do dvakrat tedensko. Širnunac, Zupančičeva 30, Kranj 3577 Mlajša UPOKOJENKA gre za gospodinjsko pomočnico, varovat otroke ali negovat nepokretnoga bolnika za sobo in hrano. Plača po dogovoru. Vodišek Joži pri Vrhovnik, Struževo 36, Kranj 3579 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ čestita vsem poklicnim šoferjem in avto-mehani kom, njihovim svojcem in sodelavcem k stanovskemu prazniku »13. julij« in jim želi še v naprej srečno vožnjo. Takoj sprejmem VAJENCA za poklic ELEKTROMEHANIKA. Drole Janko, Prešernova 30, Ljubljana, telefon 061-310-119 3642 Iščem mlajšo ŽENSKO za pomoč v slaščičarni. Slaščičarna Sink, Kranj 3643 ŠIPAD Prodajalna K*anj Cesta JLA 6 tx (v nebotičniku) ^PRODAJA KOSOVNEGA *0J|IST Po VA 'srerlno ugodnih cenah KvS' ,mhe polkavči, jogiji itd.) 1 °° 10 000 din brez porokov odobrimo takoj. Iščem DELAVCA na manjši kmetiji. Vsa oskrba v hiši. Golob, Polica 2, Naklo 3644 Takoj sprejmem dva VAJENCA za avtomehanika. Av-tomehanik Rihtaršič, Bukovica 13, Selca 3645 Takoj zaposlim dve PLETILJI, tudi delno na domu. Marija Vrhunc, pletilstvo, Radovljica 3652 Sprejmem VAJENCA za av-tokleparsko stroko. Košir, avtokleparstvo Hotcmaže 12 3653 IZGUBLJENO Najdeno žensko modro KOLO dobite na Zg. Brniku št. 20 3646 OBVESTILA GOSTILNA JAMA na Po- dreči je odprta vsak dan od 8. do 22. ure, ob ponedeljkih zaprto. Se priporočamo! 3647 jGostilna LABORE bo zaradi beljenja ZAPRTA do vštete sobote, 15. julija PRIREDITVE^ GASILSKO DRUŠTVO BITNJE pri Kranju priredi v nedeljo, 16. julija, tradicionalno VRTNO VESELICO. Za ples in razvedrilo bo igral instrumentalni kvintet GORENJCI iz Radovljice, pela bosta GORCI Šolar in FRANC An-kerst. Ce bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo Kranj CENTER 12. julija amer.-ital. barv. film PRAVI MOZ Z ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri 13. julija amer.-ital. barv. film PRAVI MOŽ Z ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri 14. julija angi. ban', film SCARAMOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlČ 12. julija amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 18. in 20. uri 13. julija amer. film STAN IN OLIO, MOJSTRA SKAZE ob 18. uri, amer. barv. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 20. uri 14. julija amer.-ital. barv. film PRAVI M02 Z ZAHODA ob 18. in 20. uri Tržič 12. julija amer.-ital. barv. ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 18. in 20. uri 13. julija amer.-ital. barv. ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 18. in 20. uri 14. julija amer. film F.IA DIAVOLO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. julija amer.-ital. barv. BEŽI, ČLOVEK, BEŽI ob 18. in 20. uri 13. julija amer.-ital. barv. BEŽI, ČLOVEK, BEŽI ob 18. in 20. uri 14. julija premiera angl. barv. CS filma ROP PO NALOGU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 20. uri skofja Loka SORA 12. julija nem. barv. film JAVNA HIŠA ob 18. in 20. uri 13. julija amer. barv. film IGRA NA VASI ob 20. uri 14. julija angl.-češki film NEBEŠKI JEZDECI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. julija angl.-češki film NEBEŠKI JEZDECI ob 20. uri 14. julija nem. barv. film JAVNA HIŠA ob 20. uri Radovljica 12. julija amer. barv. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 20. uri 13. julija amer. barv. film SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 20. uri 14. julija amer. barv. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 20. uri Jesenice RADIO 12. julija amer. barv. film PLAMEN NAD SMIRNO 13. julija jugoslov. barvni film CRNO SEME 14. julija jugoslov. barvni film CRN O SEME Jesenice PLAVŽ 12. julija franc. barv. film OROŽNIK SE ŽENI 13. julija franc. barv. film OROŽNIK SE ŽENI 14. julija italij. barv. film. NEZGREŠLJIVI SHANGO Kranjska gora 13. julija italij. barv. film NEZGREŠLJIVI SHANGO Javornik DELAVSKI DOM 13. julija amer. barv. film PLAMEN NAD SMIRNO Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, zeta in svaka Jožeta Kovačiča sc prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ob težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku, pevskemu zboru Podbrezjc, gasilskemu društvu Zcjc-Bistrica, posebno predsedniku tov. Slavku Grosu za tako lepo organiziran pogreb. Iskrena hvala kolektivu restavracije Park Kranj, kolektivom Iskra Kranj, Tekstilindusu, Inštitutu za TBC Golnik za pomoč in sočustvovanje z nami Hvala org. ZB in TVD Partizan Podbrezje. Vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v prerani grob, iskrena hvala. Ne bomo pozabili prijateljev iz Hotedcršice, posebno tov. Jožeta za ganljive besede ob odprtem grobu in darovano cvetje, žalujoči: žena Francka, hčerke Anica in Zdenka z družinama, Sonja, Fanika in Jožica, brat Franc z družino, sestri Vera in Majda z družinama in drugo sorodstvo Bistrica, Golnik, Koper, Maribor, Logatec, Hotederšica, 8. julija 1972 Zahvala Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega ata, starega ata in strica Jožeta Kast runa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam ustno in pismeno izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr Žgajnarju za pomoč v tako dolgi bolezni. Hvala tudi č. duhovniku za poslovilne besede, predstavniku Vodovodne skupnosti Preddvor in Turističnega društva Preddvor ter domačim pevcem za pesmi, katere je tako ljubil. Hvala tudi sind. podr. KžK, obrat kmetijstvo in delovišču Vrtnarije ter Porodnišnici Kranj za cvetje in izrečena sožalja. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči: sin Jože in hčerka Mici z družinama Nova vas, 7. julija 1972 nesreče NEZGODA MOPEDISTA V petek. 7. julija, dopoldne je vozil od Kokrice proti Kranju voznik osebnega avtomobila Roman Udir iz Kranja. Pred njim je vozil neki avtomobil, za katerim pa voznik Udir ni mogel pravočasno ustaviti. Zato je zavil na levo stran ceste, kjer pa je prav takrat vozil na mopedu Jože Arh iz Kranja. Pri trčenju je bil voznik Arh huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 3000 dinarjev. OTROK NA CESTI V petek, 7. julija, popoldne se je Jože Smolič iz škofje Loke peljal na kolesu po slepi ulici v Frankolovem naselju. Predenj pa je z dvorišča prlvozil na skiroju sedemletni Saša Joreb lz Beograda. Kolesar je močno zavrl, da otroka ne bi zadel, pri tem pa je padel in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V petek, 7. julija, nekaj pred sedmo uro zvečer je vozila po Ulici Moše Pijade v Kranju voznica osebnega avtomobila Majda Stular iz Križev. V križišču z Oldhamsko cesto ni upoštevala znaka »ustavi« in je z nezmanjšano hitrostjo peljala skozi križišče. Od semaforjev proti Primskovemu je tedaj vozil v osebnem avtomobilu Ciril Ravnik, ki mu je voznica Stular jeva zaprla pot. V trčenju je bila lažje ranjena sopotnica v Ravnikovem avtomobilu, škode na avtomobilih pa je ca 15.000 din. Otrok utonil V nedeljo, 9. Julija, popoldne je padel v potok Mošenik v Podljubelju 2-letnJ Vinko Polajnar iz Podljubelja. Voda ga Je odnesla kakih 800 metrov daleč do zapornic, kjer ga Je opazil Franc Golmajer. Rešil Je otroka iz vode in ga odpeljal v zdravstveni dom v Tržič, kjer pa je zdravnik lahko ugotovil le še smrt. STOPILA PRED AVTO V vasi Dobračevo je v petek, 7. Julija, ob 21.30 voznik osebnega avtomobila Janko PolJanŠek iz Sela pri žireh prehiteval mopedista. Prav tedaj pa sta z dvorišča hiše št. 2 stopila na cesto 69-letni Anton OizJan in njegova 50-letna žena Jožefa. Avtomobil ju je zadel ln zbil po cesti. Huje ranjena so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. i MOPEDIST PADEL Na cesti tretjega reda v vasi Gabeik je v ponedeljek, 10. julija, zvečer v blagem ovinku padel z mopedom Karel Tratnik iz Savelj pri Ljubljani. Huje ranjenega mopedista so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. PROJEKTIVNO PO DJ ETJ E KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRAĐENI Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Franca Galjota s* iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga tako lepo spremili na njegovi zadnji poti. P^frbno se zahvaljujeva gasilcem iz Sp. Brnika, pevcem za prelepo petje doma tei ob grobj, dr. Beleharju in dr. Žgajnarju, ki sta mu lajšala trpljenje, med. sestri Anici Zora, častiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja ter dobrim sosedom, ki »t« nama mnogo pomagali in nama v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala rudi vsem tistim, ki ste na kakršenkoli način z nama sočustvovali in imeli usmiljenje zanj. Žalujoča žena Angelca ln sin Franci Sp. Brnik, 3. Julija 1972 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža in očka Franca Gregoreca se iskreno zahvaljujemo SS Sava, sodelavcem cevarne Sava Kranj, SS IC Ljubljana, župnijskemu uradu Kranj, sorodnikom, sosedom, posebno ing. Romihu, ki mi jc v najhujših trenutkih pomagal, vsem prijateljem in znancem, ki so kakorkoli sočustvovali, darovali vence denarno pomoč, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Neutolažljiva žena Marija, hčerki Tanja in A ita Kranj, 5. Julija 1972 Gorski nesreči V petek, 7. julija, v večernih urah se je pri vzponu na skalo Jelenco pri Dragi smrtno ponesrečil Franc Reš, star 26 let, lz Gorice pri Radovljici. Pokojni je bil tisto popoldne na pikniku v Dragi. Proti večeru se je z znancema dogovoril, da se povzpne jo na skalo Jelenco. Znanca sta se povzpela prva ln ko sta bila že na vrhu, sta slišala, da je Rešu spodletelo in da pada v 150 metrov globoki prepad. Ker sta bila brez opreme, mu nista mogla takoj pomagati, obvestila sta gorsko reševalno službo in PM. Reše- valci so našli Franca Re*8' prepadu mrtvega. ••# U V nedeljo, 9. julija, «Hfi se je pripetila nesreča v £ kovi skupini. V steni sta zala Ing. Vladimir Haluža" Tržiča ln ing. Jože Zupa? Križev pri Tržiču. Ing14*,, žanu, ki je plezal P^1- ^ spodrsnilo, tako da je okoli 40 metrov globoko. »Jj zalca med seboj nista j navezana. Reševalci so ■ E prevozu ponesrečenega P' J ca pomagali s helikopteri. Ing.Halužan Je kmalu J" umrl. L-» Uvoz brez carinjenja Senat okrožnega sodišča v Kranju Je obsodil na Ie,°|i dva meseca zapora Karla Jarca iz Kamnika, bivšega lj> )v benca Carinarnice Jesenice, obrtnika Staneta Sitarja 1* ~ p Ijane na tri mesece zapora, Martina Udovica, obrtnik9 ? Ljubljane, na tri mesece zapora in Alojza Hrena, i,vl voznika lz Ljubljane tudi na tri mesece zapora. V maju leta 1969 sta se na mejni prehod Jezersko * slovanske strani pripeljala Alojz Hren in Stane ^'t8jarc» restavraciji na mejnem prehodu sta carinika Karla ^ prosila, naj bi brez carinjenja dovolil uvoziti blok za za Sitarjev kamion. Prav tedaj Jc bil uvoz motorjev vedan in jih posamezniki niso mogli uvoziti. Uvozila 90 ^ lahko le pooblaščena podjetja. Carinik je obljubil, j« blok spustil čez mejo brez carinjenja. Čez nekaj ^ p obtoženi Sitar res pripeljal na mejo rabljen motor mion, Karel Jarc, ki Je bil tedaj v službi, pa motori cl) ocarinil. Cez nekaj dni je Sitar za uslugo izročil Karlu 1000 din. Sitar bi sicer plačal 9793 din carine. Sodišče je obsodilo Karla Jarca tudi za kaznivo a 't$ zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti ln ka*n dejanja jemanja podkupnine, ker je v maju ali JunJ/,Urtlii1' 1969 na mejnem prehodu Jezersko dovolil obrtniku "a ^9 Udovicu iz Ljubljane uvoz Igralnega aparata in več ^ mobilskih delov v vrednosti najmanj 2000 din, pri 1 0 ni uvedel carinskega postopka za odmero carinskih <*aV(iaJ' pri uvozu. Tako Udovič nI plačal carinskih dajatev 1 „ manj 1015 din. Takrat uvoz igralnih avtomatov ni hU ^ Ijen, Martin Udovič pa je caranlka le preprlčpl, da Je ji avtomat odpeljal brez carinjenja. Cez mesec aH ^ Udovič izročil Karlu Jarcu v kuverti 500 din, ker ga le.ff M*" del9 preko carinske črte brez carinjenja. Sodišče Je Udoviča obsodilo zaradi napeljevanja h kaznivemu zlorabe uradnega položaja ali pravic iz korlstoljubnos • Avtoprevoznlk Alojz Hren lz Ljubljane pa Je bil ob^c^ ker Je paleti leta 1969 na mejnem prehodu na Jczej0v^ ponudil cariniku Karlu Jarcu najmanj 500 din, Če m« ,jn. uvoziti blok za motor tovornega avtomobila brez caru" vendar Karel Jarc na to nI pristal. <„, Sodišče Je ob kazni obtoženemu Karlu Jarcu da gre za več dejanj zoper uradno dolžnost, koi 9 okoliščine pa njegovo dosedanjo nekaznovanost, skrb * žlno ter obnašanje po kaznivem dejanju, saj se ci-^ odločil zapustiti carinsko službo. Pri odmeri kazni 9J(J tO. Sitarju je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja ^j*. da je bil že kaznovan, kot olajšllno pa odmaknjenost a yt Obtoženemu Karlu Jarcu se odvzame tudi neuoraviče fit moženjska korist v višini 1500 din, Stane Sita. »a "J „| čatl znesek 3543, kolikor naj bi bila premoženji k° JjV njegovem kaznivem dejanju, carinarnici pa bo mor«1 v tudi carino. /O ljubljanska ban** Državno prvenstvo za mlajše mladince v atletiki Kranjčan Ravnikar prvak SFRJ Stadion Stanka Mlakarja je bil dva dni prizorišče obračuna mladih atletov, ki so se borili za posameznične državne naslove, v obeh dneh Je nastopilo 233 tekmovalcev lz 41 Jugoslovanskih atletskih kolektivov. Lepo vreme, odlična organizacija atletskih delavcev Triglava in kranjskega sodni-šk*ga zbora so botrovali h kvalitetni prireditvi in dobrim citatom. Medtem ko so se mlajši mladinci borili v Kranju, 80 *tarejši tekmovali v Splitu, v Banjaluki pa so se za naj-bollše potegovale mlajše in starejše mladinke. "omačini so tokrat ponašali 2 enim državnim naslo-Jj0m. saj je njihov član Ciril Ravnikar na najkrajši atlet-^ tekaški progi (100 m) po-^tal državni prvak. Dobro se je odrezal tudi njegov klub-|«i kolega Darko Prežel j, ki %, y skoku v višino in v tro-oku 0SV0jji dve srebrni , llcJi, medtem ko je mota-S d«ka in kladiva Lotrič 111 dvakrat tretji. Tudi žetev teVr> ---- UCIJI. I LH.ll £DIL'¥ jordov je bila zadovoljiva, •Inladi Vojvodinci dotle j1 l-ri novc državne rekor-bili 11Zena^i,i enega. Le-ti so stavni1 naJu&Pešnejši pred-rjrw letošnjega državnega vn/enstva. Najboljši med nji- mi je bil Anton Gluhak, ki je za Novosadčane osvojil kar štiri prva mesta. V Banjaluki so predstavnice kranjske metropole osvojile dva državna naslova med mlajšimi mladinkami. Horvatova je zmagala v metu krogle in v metu diska. Pri starejših mladinkah pa je Paplerjeva osvojila drugo mesto v metu diska. Pri starejših mladincih v Splitu je med Kranjčani najboljši rezultat osvojil Bi-tenc na 110 m z ovirami, saj je bil četrti. Državni prvak v Kranju so postali: 100 m: Ravnikar (Triglav), 300 m: Gluhak (Vojvo- dina), 1000 m: Marjanovič (Dinamo Pančevo), 200 m: Jani-čijevič (Crvena zvezda), 100 m ovire: Izakov (Vojvodina), 1500 m ovire: Cucič (Crvena zvezda), hoja 5 km: Sonc (Olimpija), 300 m ovire: Gluhak (Vojvodina), 4X100 m: 1. Vojvodina (nov državni rekord), 4 X 300 m: Vojvodina (nov državni rekord), daljava: Možek (Srem), višina: Temin (Velebit), 2. Darko Prezelj (Triglav), krogla: Milic (Zadar), disk: Štefanovič (Srem), 3. Lotrič, 5. Rot (oba Triglav), troskok: Hegediš (Mladost Zenica), 2. Darko Prezelj ^Triglav), palica: Vasic (Šabac), kladivo: Kiš (Dinamo), 3. Lotrič, 9. Beguš (oba Triglav), kopje: Krstevski (Tetovo); uvrstitve Kranjčank v Banjaluki — starejše mladinke: disk: 2. Papler, mlajše mladinke: krogla: 1. Hrovat, disk: 1. Hrovat; uvrstitve Kranjčanov v Splitu: 110 m ovire: 4. Bitenc. -dh V Kranju kolesarji za državne naslove Kranjčani bodo lahko v soboto in nedeljo videli n» delu najboljšeVnjugo-siovanske kolesarje. Kolesarski klub Sava bo nam-reč na 20 kilometrov dolgi krožni progi s startom in ciljem pred gasilskim domom organizator letošnjega posamičnega in ekipne-8a državnega prvenstva za Mladince in člane. Mladinci in člani bodo startali na progi Kranj — Kokrica — Preddvor — Visoko — Kranj. Člani bodo morali progo prevoziti osemkrat, kar znaša 160 km, mladinci pa 5 krogov ali 100 km. V ekipni konkurenci pa bodo člani prevozili 5 krogov, mladinci pa 3. Ta dirka pa bo služila kot pregled in izbira olimpijskih potnikov zveznemu kapetanu Branku Rogiču, saj bo le-ta po končani dirki določil tudi potnike za Miinchen. Tako se torej Kranjčanom v soboto ob^ 13. uri, ko je start posameznikov, in v nedeljo ob 8. uri, ko se bodo pomerili v ekipnih vožnjah, obeta spet zanimiva in kvalitetna prireditev. —dh L°ški Šešir v LCRL Jahazdvodnevnih kvalifikacijsko VSt°P V 1JUDlJansJc0 v PujJ J"okornetno ligo so se *at0r , 1 Potegovali organi-Mov„ Kvalif'kacij loški Sešir, Uspešna plezalna šola HijjjS aJusp Prule in Gradi- ešnejši so bili do- 9fcfcait'Saj so brez težav pre' fci>im VSe tri nasprotnike. S &ravicomestom so si pridobili M p '. da v jeseni štartajo H v LC^j°renJski predstav- ah ;[o 20 n1: šefiir . Novo me-Sešir : Prule 25:15, zelišče 23:11. 4' Gr ,ra<%e °čar 3 3 0 0 78:39 3 2 0 1 61:51 3 1 0 2 54:64 3 0 0 3 44:73 Vrstni Pa so imeIi v svojih Alpinistični odsek planinskega društva Kranj je v nedeljo v Vratih zaključil letošnjo plezalno šolo. Za alpinistične pripravnike se je začela že februarja z zimskim tečajem na Krvavcu, nadaljevala pa z več predavanji v društvu. Ob zaključku plezalne šole v Vratih je dvanajst pripravnikov pokazalo solidno znanje v tehniki plezanja in pri reševanju v steni. Mladi alpinisti so pokazali svojj KAVA znanje v enajstih navezah: dve navezi sta preplezali bavarsko smer, dve Jugov steber, štiri naveze nemško smer itd. Plezalno šolo jc vodil Nejc Zaplotnik. Planinsko društvo Kranj bo ta teden — od 13. do 16. julija — organiziralo še alpinistični tabor v Krnici. L. M. Na najkrajši atletski disciplini 100 m je v Kranju zmagal domačin Ciril Ravnikar, ki je v finalu premagal favoriziranega Mariborčana Grošeta, čeprav je Grošeta v polfinalu imel boljši čas od Ravnikarja. Medaljo je Ravnikar prejel iz rok trenerja atletskega kluba Triglav prof. Petra Kukavice. Na posnetku je še mlada perspektivna tekačica Irena Brezar. — Foto: M Živulovič estdeset let Jeseničani praznujejo letos edinstven jubilej. Iz obilnega slikovnega materiala, s katerim razpolagajo in pa iz pripovedi najstarejšega preživelega nogometaša Janeza černeta je razvidno, da so že v letu 1912 na Jesenicah odigrali prvo nogometno tekmo. Tako imenovana zekser-fusbal moštva so bila na Jesenicah, na Dovjem in pod Golico. Moštva je sestavljalo šest igralcev. V počastitev tega redkega jubileja bodo izdali almanah v 1000 izvodih, posvečen 23 padlim no- gometašem, ki bo opisal sli* kovno in tekstualno ves razvoj nogometa v 60 letih. V času od 27. junija pa vse do konca avgusta pa se bodo zvrsti, le številne nogometne prireditve, posvečene jubileju. Nastopila bodo prav vsa moštva od pionirjev, mladincev, članov in starejših članov. V okviru teh prireditev bo tudi turnir treh meja ia pa prvenstvo železarn. Starejši člani pa so se piav te dni pomerili z reprezentanco športnih novinarjev Sloveni- je. bef II. zvezna vaterpolska liga Medveščak : Triglav 3 'elca, svJ- oba najboljša & Ohi,Je Podnar dose-Ulak Pa 20 zadetkov. •*h ŽIVILA V soboto so startali vaterpolisti v II. zvezni vaterpolski ligi. Kot edini slovenski predstavnik nas v tej elitni druščini zastopa kranjski Triglav. Le-ta se je že v prvem kolu v Zagrebu moral pomeriti s kandidatom za prvo mesto in lanskim prvoligašem Med vešča kom. V igri, ki ni navdušila gledalcev, so Kranjčani to pot ostali praznih rok. Po besedah trenerja Didića bi bil rezultat lahko ugodnejši, saj so njegovi varovanci zaigrali dobro, le pri streljanju na gol niso imeli sreče, saj je vratarja Medvešcaka Hebla ' kar štirikrat rešila vratnica. Po igri, ki so jo pokazali Triglavani, bi zaslužili vsaj točko. Za Triglav so igrali: F. Rebolj, Kodek, Mohorič, Z. Ma-lavašič, Nadižar (dosegel je edini zadetek), Baldcrman, Svarc, J. Rebolj, M. Malava-šič, Podveršček, Finžgar. Kranjčani so v ponedeljek spet odpotovali na gostovanje, kjer so se sinoči pomerili z Jedinstvom, drevi pa se bodo predstavili v Šibeniku. Upamo, da bodo Kranjčani s tega gostovanja prinesli vse štiri točke. -dh /O ljubljanska banka A 1+3 Zaradi pomanjkanja vajencev v gradbeništvu in komunalnih dejavnostih je kranjska delavska univerza v sodelovanju s Komunalnim zavodom za zaposlovanje Kranj letos že petič pripravila med po. čitnicami dopolnilni pouk za učence, ki niso končali osnovne šole, a so se odločili za poklicno šolo. Učenci 8. razreda se bodo lahko že jeseni vključili v uk, učenci 7. razreda pa bodo učne pogodbe podpisali februarja. Tri učence smo povprašali zakaj so se odločili za šolanje v poletnih mesecih. smo od Projekta dobili na dom razpis prostih učnih mest za zidarje in tesarje. Odločil sem se za zidarja. Prinesti sem moral zdravniško spričevalo in izjavo staršev, da bom pouk pri delavski univerzi redno obiskoval in da bodo star-ši, če šole zaradi malomarnosti ne bom končal, vrnili šolnino. 75 odstotkov stroškov šolanja namreč nosi podjetje, ostalo pa plača Komunalni zavod za zaposlovanje.« Erika Ambrožič, (15), doma iz Krnice pri Zgornjih Gorjah: »Najprej sem vložila prošnjo za sprejem v uk v Almiri Radovljica. Rada bi se izučila za pletiljo. Niso me sprejeli, ker nimam končane osnovne šole. Zato sem se prijavila na Komunalnem zavodu za zaposlovanje, ki me je napotil v šolo. Istočasno pa sem že dobila učno mesto pri Rezki Levstik, ki ima v Lescah strojno pletilstvo, če je pouk zahteven? Kar precej! Snov izredno hitro jemljemo. Se bolj naporno pa je, da moram že ob petih od doma, Če hočem biti ob sedmih v šoli. Domov se vračam okrog 15. ure.« Florjan Kovač, (14), doma s Suhe pri Kranju: »Učenci, ki smo končali osemletno Šolanjf. nismo ps končali osem uzredov, Janez Zidar, (15), doma iz Zgornjega Brnika: »Želel sem postati radiome-hanik, a nisem končal osnovne šole. Zato sem se moral odločiti za drug poklic. V časopisu sem prebral razpis učnih mest pri Komunalnem podjetju Kranj. Odločil sem se za pečarja in bil takoj sprejet. Seveda pod pogojem, da bom do jeseni končal 8. razred osnovne šole. Mislim, da mi bo uspelo, le sproti se bo treba učiti Nekoliko so nam pouk olajšali že s tem, da smo začeli le z dvema predmetoma. Ko bomo snov predelali, bomo nadaljevali z drugima dvema in tako naprej, dokler ne bomo obdelali vsega, kar pred videva učni načrt. L.B. Blejski otok odprt V petek dopoldne je predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž odprl obnovljeni blejski otok. Investitor te velike akcije, ki ima poleg turističnega še velik zgodovinski pomen, je bil Zavod za turizem Bled. Gradbena dela na otoku so se začela v začetku avgusta 1969, pripravljalna dela pa že prej. čeprav je bilo prvotno predvideno, da bodo dela končana prej, so se prav zaradi pomembnih zgodovinskih najdb in natančnosti zavlekla do letos. Glede na sedanjo* urejeno podobo blejskega otoka lahko rečemo, da se je čas in trud izplačal. Blejski otok je namreč pod strokovnim vodstvom inž. arh. Toneta Bitenca ter njegovih sodelavcev Vlada Jane-žiča in Jožeta Dežmana zgodovinsko in domala tudi turistično urejen. Vsa dela so veljala okrog 6 milijonov dinarjev; od tega odpade na obnavljanje objektov 5,5 milijona, na opremo in inventar pa 500 tisoč novih dinarjev. Sredstva so prispevala Ljubljanska banka (kredit 3,75 milijona novih dinarjev), Zavod za turizem Bled 1.84 milijona, Po 200 tisoč novih dinarjev pa sta prispevala še republiški izvršni svet in občinska skupščina Radovljica. S petkovo otvoritvijo arheoloških in umetnostih zanimivosti na otoku pa so odprli tudi nanovo urejen bife. Gostinske storitve na otoku je namreč prevzel Park hotel na Bledu in številni obiskovalci so bili v teh dneh že lepo po-streženi. Ze zdaj je na otoku moč dobiti mrzla jedila in sladice ter pijače, v prihodnje pa bodo pripravili še razne specialitete. Sicer pa s postopno razširitvijo gostinske dejavnosti nameravajo v cerkvici P11" praviti tudi koncerte. Če Pa se bodo blejski turistični de* lavci odločili, da bodo poleg sedanjih pleten, ki vozijo r»a otok, uvedli še redno progo z morda večjim čolnom, ho blejski otok čez čas lahko resnično zaživel. A. Zalar Z veliko gasilsko parado se je začela v nedeljo Pros,a,u 20. obletnice gasilskega društva v Srednji vasi pri ŠenČi'1/ in praznovanje krajevnega praznika Šenčur. Pred gasilski delo* M' domom v Srednji vasi je bila proslava, na kateri so so vali recitatorji in domači gasilski pevski zbor, najbolj ^'J*^ nlm srednjevaškim gasilcem pa so podelili priznanja. proslavi so Izročili namenu tudi novo motorno brizgalno. u — Foto: F. Perdan OBIŠČITE NAS V NOVI TRGOVINI NA REČICI r NUDIMO VAM • vrata vs^.i vi • obloge iz masivnega lesa • opazne plošče za gradbeništvo lip blCCl # 's°-sPan lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. J Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int. 9