Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 10'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'-celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
kos.
V LJUBLJANI dne 10. januarja 1910.
Letnik XI*
VSEBINA:
14. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.
15. Navodilo o izplačilu nagrade honorarnih uslužbencev in dnevnifarjev, vpoklicanih na vojaške vaje.
16. Pravilnik o oblastveno odrejenem bivanju osel).
17. Pravilnik o opravljanju logarskega izpita za čuvaje nedržavnih gozdov.
18. Popravek v uredbi o oprostitvi mož od vojaške službe.
19. Razne objave iz »Službenih novim..
Uredbe osrednje vlade.
14.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. je predpisal ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.*
§ 1.
V členu 13. zakona o neposrednih davkih se dodaje Bova točka 12., ki se glasi:
>12. zemljišča tistih kmetovalcev, katerim se predpisuje zgolj zemljarina, če skupna vsota katastrskega čilega dohodka njih celokupnega zemljišča, samolastnl-škega in solastniškega, ki je v območju ene davčne Uprave, ne znaša več ko 1000 dinarjev. Začasne davčne oprostitve in olajšave po zakonu o neposrednih davkih ln po drugih zakonih se pri določanju gorenje skupne vsote ne upoštevajo.
Vsi člani enega skupnega hišnega gospodarstva, ki *ttiajo zemljišča, veljajo za enega zemljariuskega davč-Dega zavezanca.c
Davčna olajšava glede zemljarine za davčno 1. 1930. P° § 48. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust 1935. — marec 1936. preneha veljati z 31. decem-btom 1939.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. decembra 1939., št. 294/ČlIl 811. — Upoštevani so b,fH popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 28> decembra 1939., št. 298,CV/849.
Osnovni davek na dohodek od zemljišč znaša za leto 1940. 10 °/o katastrskega čistega dohodka.
Pred poslednji odstavek člena 10. zakona se spreminja in se glasi:
»Oprostitve iz točk 1. do 11. tega člena prenehajo, ko se taka zemljišča ne uporabljajo več v namene, ki jim dajejo pravico do oprostitve, oziroma ko se osposo-bijo za kmetijsko ukoriščanje; v tem primeru nastane davčna obveznost dne 1. januarja prihodnjega leta.«
Poslednji odstavek člena 10. zakona se spreminja in se glasi:
»Prednje oprostitve veljajo tudi za vse doklade, ki se odmerjajo na to davčno obliko. Na zemljišča iz točke
12.	tega Člena pa se smejo nalagati občinske doklade, toda ne v večjem znesku od predpisa za 1. 1939.«
§ 2.
Lestvica dopolnilnega davka v členu 27. zakona se
spreminja in	se glasi:			
»nad	1.000 do 2.000 dinarjev			2 °/«
99	2.000	„ 4.000	99	3»/«
99	4.000	„ 6.000	9'	3'5 »/0
99	6.000	„ 8.000	99	4 °/o
99	8.000	„ 10.000	99	4'5 »/o
99	10.000	„ 12.000	99	5 »/0
99	12.000	„ 15.000	9J	5'5 %
99	15.000	20.000	99	0 %
99	20.000	„ 30.000	99	7 °/o
	30.000	„ 50.000		8%
	50.000	70.000	99	9%
	70.000	„ 100.000	99	10 «/0
99	100.000	„ 150.000		12 »/0
	150.000	„ 250.000	99	14 »/o
99	250.000 dinarjev § 3-		• • •	16 0/0«
V točki 7. člena 32. zakona se za besedo »industrijske« dodajeta besedi: »in obilne«.
V prvem odstavku točke 15. člena 32. zakona se namesto besed »krajev, proglašenih za javna zdravilišča« postavljajo besede: »turističnih krajev kopališkega značaja«.
§ 4.
Točka 2. člena 36. zakona se spreminja in se glasi:
»2. v ostalih mestih, trgih, kopališčih, klimatskih in turističnih krajih«.
Prvi stavek poslednjega odstavka člena 36. zakona se spreminja in se glasi:
»Kateri kraji naj veljajo za kopališča, klimatske in turistične kraje, določa ministrstvo za trgovino in industrijo v Sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in ljudsko zdravje.«
§5.
V točki 2. člena 87., I., zakona se razpredelnica dopolnilnega davka spreminja in se glasi:
	»do		10.000 dinarjev		2 %
nad	10.000	99	20.000	99	3 °/n
99	20.000	99	30.000	99	4%>
99	30.000	99	40.000	99	5 %
99	40.000	99	50.000	99	6 °/o
99	50.000	91	60.000	99	7 o/o
99	60.000	99	70.000	99	8 o/o
99	70.000	99	90.000	99	9»/o
99	90.000	99	120.000	99	10 %
»1»	120.000	99	150.000	99	11%
99	150.000	99	250.000	99	12°/o
99	250.000	99	500.000	99	13%
99	500.000	99	1,000.000	99	14%
„ 1,000.000 dinarjev....................15	#/o«
Za lestvico dopolnilnega davka se v točki 2. Člena 37.,
I.,	dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Dopolnilni davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko osnove, zaradi katere se uporablja višja davčna stopnja.«
V drugem odstavku člena 37., II., se namesto besed : kopališča in letovišča« postavljajo besede: »kopališča, klimatski in turistični kraji«.
V prvem odstavku člena 37., III., zakona se namesto besed »zunaj mestnih, kopaliških in letoviških okolišev« postavljajo besede: »zunaj okoliša mest, trgov in kopaliških, klimatskih in turističnih krajev«; na desni strani razpredelnice pa se namesto besed »kopališč in letovišč« postavljajo besede: »kopaliških, klimatskih in turističnih krajev.«
§ 6.
Sedanja točka 12. prve skupine člena 42. zakona poslane točka 13.; postavlja se pa nova točka 12., ki se glasi:
»12. odvetniki, pravni zastopniki, javni notarji, zdravniki, arhitekti, inženirji, merilci, geodeti, veterinarji in carinski posredniki;«.
Točka 1. druge skupine Člena 42. zakona se spreminja in se glasi:
»1. poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino s pretežno uporabo lastne duševne nvoči, kakršni so:
a) občinski notarji po dohodkih izven službenega razmerja, potujoči agenti, trgovski potniki in zakotni pisarji;
b) književniki, zasebni učitelji, novinarji, umetniki, čarodeji, babice, glasbeniki, godci in ostali;«.
§ 7.
Poslednji odstavek člena 44. zakona se spreminja in se glasi:
»Pri podjetjih, katerim se ugotavlja davčna osnova po določbah člena 53.a zakona, velja glavni obrat z vsemi odcepki za en davčni predmet. Davčno osnovo ugotovi v takih primerih tista davčna uprava, ki je pristojna za glavni posel; razdelitev osnovnega davka kot osnove za odmero samoupravnih doklad pa izvrši davčna uprava po določbah člena 88. zakona.«
§ 8.
V točki 3. člena 45., II., zakona se pred besedo »živalskih« postavlja beseda: »poljskih«.
§ 9-
Točka 4. člena 46. zakona o neposrednih davkih se spreminja in se glasi:
»4. poklic:
a) slikarjev, kiparjev, skladateljev, ostalih umetnikov in književnikov glede dohodkov od njih osnovnih umetniških in znanstvenih proizvodov, kolikor ne presegajo ti dohodki 20.000 dinarjev na leto;
b) novinarjev, če se izvršuje kot postranski poklic in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih vzdrževanje; poklici z duševnim in telesnim delom oseb pod 16 leti vobče in dijakov glede dohodka od poučevanja, kmetijski sezonski delavci, pa tudi telesni delavci nad 50 let starosti;«.
§ 10.
Za tretjim odstavkom člena 49. zakona se dodajeta nova odstavka, ki se glasita:
»Velja, da so razširila svoje poslovanje na ozemlje kraljevine tista inozemska podjetja, ki imajo na ozemlju kraljevine poslovno napravo. Za poslovno napravo veljajo razen sedeža in kraja uprave tudi odcepki in podružnice, tvornice in delavnice, kraji nakupovanja in prodaje, skladišča in druge poslovalnice kakor tudi stalna zastopništva. Za poslovno napravo inozemskega podjetja velja tudi vsako podjetje v državi, pri katerem je inozemsko podjetje udeleženo pri glavnici, razdelitvi dobička ali kako irugače vsaj s 50%, oziroma če vsaj s 50% zalaga podjetje z blagom.
Velja, da so razširila poslovanje na ozemlje kraljevine tudi tista inozemska podjetja, ki v kraljevini prodajajo blago po trgovskih potnikih.«
§ 11.
Za členom 53. zakona se dodaje nov člen, ki se glasi: »Člen 5B.a.
Davčna osnova se ugotovi po bilanci, zasnovani na poslovnih knjigah, za tele davčne zavezance:
1. za industrijska, rudniška, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodno-transportna podjetja in menjalnice;
2. za podjetja in obrate iz prve skupine člena 42. zakona ki je ni'h davčna osnova za preakcdno davčno leto znašala najmanj 100.000 dinarjev ali je njih promet v poslovnem letu pred davčnim letom znašal najmanj
2,000.000 dinarjev.
Obv <znost, voditi poslovne knjige, se začne za davčne zavezance iz točke 1. tega člena s prvim dnem poslovanja. Obveznost, voditi poslovne knjige, se začne za davčne
zavezance iz točke 2. tega člena s prvim dnem koledarskega leta, ki sledi tistemu davčnemu letu, za katero je bila ugotovljena pridobninska davčna osnova z najmanj
100.000 dinarji ali je njih promet v minulem poslovnem letu znašal najmanj 2,000.000 dinarjev.
Davčno osnovo in kosmati promet teh davčnih zavezancev ugotavlja davčna uprava.
Ce ima davčno oblastvo kaj razlogov, da dvomi o verodostojnosti davčne prijave in podatkov kakor tudi poslovnih knjig, po katerih je bila narejena bilanca, ugotovi davčno osnovo s primerjanjem s podobnim podjetjem, obratom ali poklicem. Če se pa tudi na ta način davčna osnova ne da ugotoviti, jo ugotovi davčni odbor po prostem preudarku, pri čemer upošteva mogoči dohodek po vseh konkretnih činjenicah ter krajevnih in splošnih pogojih.«
Določbe tega člena se uporabljajo že za davčno leto
1940.,	razen glede tistih da%7čnih zavezancev iz tega člena ki dokazano niso vodili poslovnih knjig v poslovnem letu pred letom 1940.
Tistim davčnim zavezancem iz tega člena, ki doslej dokazano niso vodili poslovnih knjig, se začne obveznost, voditi poslovne knjige, s 1. januarjem 1040. Če davčni zavezanec izjavi, da ni doslej sodil poslovnih knjig, pa se	ugotovi nasprotno,	se kaznuje	denarno s	5.000	do
100.000	dinarji; s tem	pa še ni razrešen kazenske	od-
govornosti po členih 142. in 142.a zakona.
§ 12.
Točka 2. člena 54. se spreminja in se glasi:
>2. katastrski čisti dohodek zemljišča, ki služi neposredno podjetju in obratu;«.
'	§	13.
Točka 1. člena 59., 1., zakona se spreminja in se glasi:
»1. iz člena 53.a zakona.........................12%
ostali iz prve	skupine.....................16%
druge skupine	pod točkama	l.a in 2a .	8%
druge skupine pod točkami l.b, 2.b, 4.,
5. in 6.......................;	•	6%«
Lestvica dopolnilnega davka v točki 2. člena 59., I.,
se spreminja		in	se glasi:		2%
	»do		10.000	dinarjev	
nad	10.000	99	20.000	99	2*5 %>
9)	20.000	99	30.000	99	3 %>
99	30.000	99	40.000	99	4 #/o
9)	40.000	99	50.000	99	5 °/o
99	50.000	99	70.000	99	6%
99	70.000	99	90.000	99	8 »/o
99	90.000	99	120.000	99	10 %
99	120.000	99	150.000	99	12 %
99	150.000	99	250.000	99	14 o/o
99	250.000	99	500.000	99	16 o/«
99	500.000	99	1,000.000	99	18 %
„1	,000.000	dinarjev		• • • •	20 o/o«
Za lestvico dopolnilnega davka v točki 2. člena 59., *•> zakona se doda jejo novi odstavki, ki se glasijo:
»Pridobninski osnovni in dopolnilni davek ne sme
biti
manjši od minimalnega davka, ki znaša:
2 °/oo, t. j. 2 dinarja od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki presega 2,000.000, a ne presega 5,000.000 dinarjev,
3 °/00, t. j. 3 dinarje od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki ne presega 10,000.000 dinarjev,
4«/»0, t. j. 4 dinarje od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki ne presega 15,000.000 dinarjev,
5 7«o, t. j. 5 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki ne presega 20,000.000 dinarjev,
6"/oo, t. j. 6 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki ne presega 25,000.000 dinarjev,
7 Voo, t. j. 7 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki ne presega 30,000.000 dinarjev,
3 Voo, t. j. 8 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki ne presega 50,000.000 dinarjev,
9 7oo, t. j. 9 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki ne presega 100,000.000 dinarjev,
10 °/o«, t. j. 10 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev osnove, ki presega 100,000.000 dinarjev.
Za osnovo minimalnega davka se jemlje letni znesek blagovnega kosmatega prometa oziroma letni znesek prejete kosmate odškodnine za izvršene storitve, pri denarnem poslovanju pa letni znesek kosmatih obresti, provizij in storitev.
Podjetjem in obratom, ki so zavezani plačevanju posebnega davčnega dodatka (člen 59., 11.), se jemlje minimalni davek, izračunan po prednjih določbah, v dvakratnem znesku.«
Drugi odstavek točke 2. člena 59., L, zakona se spreminja in se glasi:
»Pri uporabi višje stopnje dopolnilnega in minimalnega davka ne sme biti davek večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko osnove, zaradi katere se uporablja višja davčna stopnja.«
Za osmim odstavkom člena 59., I., zakona se dodajo nov odstavek, ki se glasi:
»Ce se ugotovi nepravilnost v poslovanju oseb, ki so zavezane odbijati davek iz prednjih dveh odstavkov, na škodo državne blagajne, se mora poravnati škoda z 8%nimi obrestmi za ves tisti čas; razen tega se morajo uporabiti določbe drugega odstavka člena 139 zakona.«
Lestvica v devetem odstavku člena 59., I., zakona se spreminja in se gla3i:
	V krajih	Kate- gorija	če ne zaposlujejo tuje delovne moči	Če zaposlujejo enega pomočnika	Če zaposlujejo dva pomočnika
	do 5000 prebivalcev	Za vse kategorije	80’— din	150'— din	240'- din
	nad 6000 do 10.000 prebivalcev	n	120*— din	210*— din	320*- din
	nad 10.000 do 20.000 prebivalcev	9	200*- din	330'—• din	480'— din
	nad 20.000 prebivalcev, izvzemši Beograd, Zagreb in Llubl ano	1. kat.	220'— din	370'— din	540*— din
		II kat.	200'— din	420*— din	flOO*— din
		III. kat.	300*—din	470*— din	600-— din
		IV. kat.	340* - din	620'—din	720' - din
	V Beogradu, Zagrebu iu Ljubljani	I. kat.	300*— din	450'— din	R40* - dir
		II. kat.	3 0'— din	650'— din	720-- din
		III. kat.	450'— nin	R50*- din	1)110*— dir
		IV. kat.	550' — din	800'— din	1200 —din
		1			
Za lestvico se dodaje tole besedilo:
»Male obrtnike porazdeljuje v kategorije minister za finance. Obrtni obrati, ki se ne razvrste v kategorije, plačujejo davek po davčni osnovi.
Čevljarji, čižmarji, opančarji, copatarji, coklarji in bombaževinarji (,pamuklijaši‘) plačujejo v vseh krajih z več ko 10.000 prebivalci ne glede na velikost kraja tiste pavšalne zneske, ki veljajo za kraje nad 10.000 do 20.000 prebivalcev.
Mali obrtniki, ki se obdačujejo po prednjih določbah s pavšalnimi zneski, morajo vsako leto do 31. januarja prijaviti davčni upravi število pomočnikov, ki jih zaposlujejo. Če se število zaposlenih pomočnikov med letom zviša, morajo to prijaviti v 15 dneh od nastale spremembe. Če ne zadostijo tem obveznostim, se kaznujejo denarno z 200 do 5000 dinarji; poleg tega pa izgubijo tudi pravico do pavšalne obdačbe za dve leti.
Obrtne zbornice so na zahtevo davčnih oblastev dolžne dajati podatke o številu zaposlenih pomočnikov pri malih obrtnikih v krajih z več ko 20.000 prebivalci.«
V točki b) tretjega odstavka člena 59., II., zakona se za besedo uporabnikom« postavlja podpičje in se črtajo besede: »in glede katerih se po členu 44. zakona ugotovi, da so večjega cbsega in da jih je od celotnega njih poslovanja obdačiti v kraju, kjer ima glavni obrat (centrala) svoj sedež;«.
V četrtem odstavku člena 59., II., zakona (za točko c) se za besedama »stavbnega gradiva«, dodajeta besedi: »umetnih gnojil,«.
Za četrtim odstavkom člena 59., II., zakona se do-daje nov odstavek, ki se glasi:
»Osnovo posebnega davčnega dodatka za zavezance iz točk a . » b ugotovi davčna uprava, ki je pristojna za glavni obrat, in to: za zavezance iz člena 53.a zakona po določbah tega člena, za ostale za' uzance pa po določbah zakona, ki veljajo za ugotovitev pridobninske davčne osnove teh zavezancev.«
§ 14.
V točki 8. člena 63. zakona se za besedo »društev« postavlja beseda: »in«.
§ 15.
Na koncu prvega odstavka člena 69., I., se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Prav tako znaša davek na rente 15% obresti od stalnih posojil pravnim osebam, ki v kraljevini ne plačujejo družbenega davka, najsi se pobira rentni davek po členu 71. tega zakona posredno po dolžniku.«
Namesto prvega odstavka člena 69., II., zakona se postavlja nov odstavek, ki se glasi:
»II. Davek na rente znaša 6%, t. j. 6 dinarjev od vsakih 100 dinarjev davčne osnove tudi v tehle primerih iz člena 71. zakona:
a) na obresti od izdanih vrednostnih papirjev ne glede na to, ali se izplačujejo z odkupom kuponov ali kako drugače;
b) na obresti od denarnih zneskov, prejetih pri denarnih zavodih na obrestovanje.«
V drugem odstavku člena 69., II., zakona se za besedo »regulativnih« dodajeta besedi: »in občinskih«.
§ 16.
Člen 71. zakona se spreminja in se glasi:
»Davek na rente se pobira v nastopnih primerih posredno po dolžniku, ki mora na račim države odtegniti po zakonskih stopnjah iz Člena 69. zakona in državni blagajni oddati davek na dohodek, ki je zavezan davku na rente, a ni tega davka oproščen.
Davek na rente morajo pridrževati in ga oddajati državni blagajni:
1. vse blagajne države in samouprav in njihovih ustanov in zavodov kakor tudi javnih fondov, ko izplačujejo ali v računu zapisujejo v dobro temu davku zavezani, davka ne oproščeni dohodek;
2. vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, ki so načeloma zavezana družbenemu davku, in vsi pri-dobninski davčni zavezanci, ki so dolžni voditi poslovne knjige po členu 53.a zakona, kadar izplačujejo ali v računu zapisujejo v dobro temu davku zavezani, a davka ne oproščeni dohodek.
Pravilnost davčne osnove in uporabo davčnih stopenj preskuša davčno oblastvo. Če se ugotovi nepravilnost v poslovanju oseb, ki so zavezane odbijati davek, na škodo države, se mora poravnati škoda z 8%nimi obrestmi za ves tisti čas; poleg tega pa se morajo uporabiti tudi določbe drugega odstavka člena 139. zakona.«
§ 17.
Člen 74. zakona se spreminja in se glasi:
»Družbenemu davku so zavezani:
1. naslednje pravne osebe, ki imajo svoj sedež na ozemlju kraljevine:
a) delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z omejeno zavezo in zadruge;
b) rudniške združbe, zavarovalne družbe, hranilnice, društva, samostojni fondi in ustanove (zadužbine), kolikor so vse te osebe zavezane javnemu polaganju računov;
2. pridobitna podjetja države in samoupravnih edinic;
3. inozemske pravne osebe glede svojega poslovanja ali posesti v kraljevini, če imajo na ozemlju kraljevine nepremičnine ali poslovno napravo. Za poslovno napravo veljajo razen sedeža in kraja uprave tudi odcepki in podružnice, tvornice in delavnice, kraji nakupovanja in prodaje, skladišča in druge poslovalnice kakor tudi stalna zastopništva. Za poslovno napravo inozemske pravne osebe velja tudi vsako podjetje v državi, pri katerem je inozemska pravna oseba udeležena pri glavnici, razdelitvi dobička ali kako drugače vsaj s 50%, oziroma če vsaj s 50% zalaga podjetje z blagom.«
§ 18.
Točka 6. člena 76. zakona se spreminja in se glasi:
»6. Zanatska banka kraljevine Jugoslavije;«.
Določbe točke 7. člena 76. se v celoti črtajo in se postavlja namesto dosedanjega besedila tole besedilo:
»7. vse zadruge in njih zveze, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 24. septembra 1937., če poslujejo po svojih pravilih pa tudi dejansko v skladu z določbami tega zakona. Vendar so nabavljalne in prodajne zadruge oproščene tega davka samo, če poleg tega ne prodajajo alkoholnih pijač in luksuznega blaga iz spiska, ki ga določi minister za finance sporazumno z ministri, ki opravljajo po § 105. omenjenega zakona nadzor nad poslovanjem zadrug in njihovih zvez. Prodaja alkoholnih pijač in luksuznega blaga kakor tudi kršilev določb zakona o gospodarskih zadrugah o načinu poslovanja ima za posledico izgubo pravice do davčne oprostitve za dve leti. Revizijske zveze morajo o vsaki nre-kršitvi, ki ima za posledico izgubo davčne oprostitve, obvestiti pristojno finančno direkcijo najdalj v treh letih od dne, ko ze je prekršitev storila; drugače odgovarjajo po členu 141. tega zakona.«
Točka 8. člena 76. zakona se spreminja in se glasi: »8. zdravstvene zadruge in njihova zveza, ustanovljene po zakonu z dne 19. decembra 1930., po pogojih,
predpisanih za zadruge iz prednje točke; veljajo pa tudi zanje tamkaj omenjene določbe o izgubi pravice do davčne oprostitve kakor tudi o dolžnostih in odgovornosti zveze.«
Določbe prvega in drugega odstavka za točko 8. člena 76. se črtajo.
§ 19.
V drugem stavku tretjega odstavka člena 77. zakona se za besedo »enoletnega« postavlja vejica in se namesto sedanjega besedila od te besede dalje pa do konca stavka postavlja novo besedilo, ki se glasi: »davčna osnova pa je neobdačeni presežek imovine po dokončani likvidaciji rez imovino poslednje obdačene bilance, upoštevaje tudi določbe členov 81. do 83. zakona.«
§ 20.
Drugi odstavek člena 81. zakona se spreminja in se glasi:
»Za davku zavezani dobiček velja tudi vsaka skrita Porazdelitev ali rezerviranje dobička.«
Poslednji stavek tretjega odstavka tega člena se črta.
Na koncu člena 81. zakona se dodajeta dva nova odstavka, ki se glasita:
»Kolikor davku zavezani dobiček, ugotovljen po Predpisih prvega in drugega odstavka, ne ustreza poslovnemu obsegu in višini izkazanih poslovnih stroškov podjetja, a davčno oblastvo opravičeno dvomi o verodostojnosti knjig in knjižnih prilog, tako da po njih ne bi moglo pravilno oceniti točnost v sklepnem računu izkazanega kosmatega dobička, ugotovi ta kosmati dobiček Rarno s primerjanjem s podobnim podjetjem. če se pa kosmati dobiček tudi na ta način ne da ugotoviti, ga "gotovi davčno oblastvo po svobodnem prepričanju, pri cenier upošteva mogoči dobiček po vseh konkretnih či-"jenicah ter krajevnih in splošnih pogojih. V takih primerih je protidokaz stvar davčnega zavezanca.
Če pri inozemskih zavarovalnih družbah, ki so po Predpisih točke 3. člena 74. zakona zavezane družbenemu davku v državi, ni mogoče natanko določiti njih dohodka ]z poslovanja v državi, se mora vzeti za dohodek, zavezan davku v državi, del izkazanega dobička celokupnega podivja, ki ustreza razmerju pobranih kosmatih premij v državi do skupno pobranih kosmatih premij družbe. Tako Vračunanemu dohodku se dodajo še izdatki iz poslo-Vanja podjetja v državi, ki se po zakonu ne priznavajo Za odbitne.«
§ 21.
Prvi odstavek točke 4. člena 82. zakona sc spreminja m se glasi:
»4. odškodnine ali koristi ustanoviteljev ali drugih elanov iz dohodka podjetja, posebej zaračunane v bilanci v Prid njihov ali članov njihovih rodbin ali njihovih P°djetij; obresti ali dividende od glavnice, vložene v P°djetje v ohliki delnic, prednostnih delnic, poslovnih in Zadružnih deležev, vlog komanditistov ipd.; obresti od b°s°jil, danih na podstavi delnih zadolžnic, zastavnih 'slov ali hipotekarnega zavarovanja; obresli od glav-°lce, ki je dana podjetju na razpolago po fizičnih osebah v °blikj stalnega posojila.
Za stalno posojilo velja vsaka glavnica, ki je podolju na razpolago vsaj dve leti.«
Drugi in tretji odstavek te točke se črtata.
, V točki 7. člena 82. zakona se dodaje nov odstavek, 51 se glasi:
, »presežek skupnih pogodbenih prejemkov posnmez-
nameščencev čez 150.000 dinarjev na leto. S temi
prejemki se razumejo razen plače tudi vse pogodbene doklade kakršne koli vrste v denarju ali prirodninah, remuneracije, tantieme, nagrade ipd. Od takih presežkov prejemkov preračunani družbeni davek se zmanjša za znesek uslužbenskega davka, ki odpade nanje;«.
Na koncu točke 14. člena 82. se dodaje nov stavek, ki se glasi: »Vendar se izjemoma ne jemljejo v davčno osnovo obresti od posojene glavnice, s katero nakupi podjetje zase državne blagajniške zapise in obveznice tistih dolgoročnih državnih posojil, ki so emitirana radi izvajanja javnih del.«
§ 22.
V členu 83. zakona se na koncu točke 11. postavlja namesto pike podpičje in se za to točko dodaje nova točka 12., ki se glasi:
»12. odpisi terjatev, odobreni podjetjem v državi zgolj le radi sanacijp po upnikih, ki niso zavezani plačevanju družbenega davka v kraljevini, če je taka terjatev dokazano nastala iz vplačila v gotovem denarju.«
Določbe tega paragrafa se uporabljajo tudi za nedovršene davčne odmere leta 1930.
§ 23.
Clen 84. zakona se črta v celoti.
§ 24.
V prvem odstavku člena 85. zakona se za besedo »račune« namesto podpičja postavlja pika, vse besedilo' od tu dalje do konca stavka pa se spreminja in se glasi: »Če ne ustrežejo tej zahtevi, ki se sme v enem davčnem letu ponavljati, se kaznujejo za vsak primer posebej, ko ne zadostijo zahtevi, z 10.000 do 100.000 dinarji; davek pa odmeri davčno oblastvo samo, po načinu iz pred-poslednjega stavka člena 81. zakona, s čimer pa niso razrešeni kazenske odgovornosti iz členov 142. in 142.a zakona.«
§ 25.
V točki l.a prvega odstavka člena 86., 1., se črtajo besede: »za zadruge iz člena 84. tega zakona kakor tudi«.
V točki l b tega odstavka se namesto besed »ki niso omenjene v členu 84.« postavljajo besede: »ki ne spolnjujejo pogojev za oprostitev«.
V členu 86., I., zakona se lestvica dopolnilnega davka v točki 2. dopolnjuje in se glasi:
»2%, če ne presega donosnost 6% vložene glavnice, 3%,	„	„	„	„	8%	„	„
4%,	„	„	„	„	10%	„	d
5%, ,, ,,	,,	,,	12%	a
8%,	,,	,,	,,	,,	14%	„	,,
7 o?	1	(il!.
‘/0 9	99	99	99	99	1 U /0	99	99
99	99	99	99	18%	99	9?
9%,	„	„	„	„	20%
10%,	„	„	„	„	22%	„
11%,	„	„	„	„	24%
12%,	„	„	„	„	30%
13%,	„	„■	„	„	40%
14%,	„	„	„	„	50%
15%,	„	„	„	„	60%
16%,	„	.,	„	„	70%
17%,	„	„	„	„	80%	„	„
18%, „ „	„	90%
19%,	„	„	„	„	100%
20%, „ presega donosnost 100%	,.	„	«
V naslednjem odstavku se spreminja lestvica minimalnega davka in se glasi:
»2«/oo, t. j. 2 dinarja od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 5,000.000 dinarjev,
3%o, t. j. 3 dinarje od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 10,000.000 dinarjev,
4%0, t. j. 4 dinarje od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 15,000.000 dinarjev,
5°/oo, t. j. 5 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 20,000.000 dinarjev,
6°/oo. t. j. 6 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 25,000.000 dinarjev,
7°/oo, t. j. 7 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 30,000.000 dinarjev,
8n/no, t. j. 8 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 50,000.000 dinarjev,
9°/oo, t. j. 9 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 100,000.000 dinarjev,
10°/oo, t. j. 10 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki presega 100,000.000 dinarjev.«
Besedilo za lestvico minimalnega davka se spreminja in se glasi:
»Za osnovo minimalnemu davku se jemlje: a) pri industrijskih, trgovinskih in rudniških podjetjih in zadrugah letni blagovni kosmati promet, dodavši kosmati dohodek od vseh imovinskih predmetov in pravic; b) pri zavarovalnih družbah znesek letnih kosmatih premij (kamor spadajo tudi pozavarovalne premije) po odbitku storniranih poslov in bonusa, dodavši kosmati dohodek od vseh imovinskih predmetov in pravic; c) pri denarnih zavodijk hranilnicah, kreditnih zadrugah ipd. letni kosma*dohodek od vseh imovinskih predmetov in pravic. Od tega prometa ali dohodka se izvzemajo dohodki, ki so oproščeni družbenega davka. Minimalni davek pa nikakor ne sme biti manjši od:
2°/oo, t. j. 2 dinarja od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 5,000.000 dinarjev,
3%>o, t. j. 3 dinarje od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 10,000.000 dinarjev,
4°/oo, t. j. 4 dinarje od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 15,000.000 dinarjev,
5°/oo, t. j. 5 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 20,000.000 dinarjev,
6°/oo, t. j. 6 dinarjev od vsakili 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 25,000.000 dinarjev,
7%o, t. j. 7 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 30,000.000 dinarjev,
8°/oo, t. j. 8 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 50,000.000 dinarjev,
9°/oo, t. j. 9 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki ne presega 100,000.000 dinarjev,
10°/oo, t. j. 10 dinarjev od vsakih 1000 dinarjev vložene glavnice, ki presega 100,000.000 dinarjev.«
V prvem stavku devetega odstavka Člena 86., I., zakona se črta vse besedilo od besed »dotičnega poslovnega leta,« pa do konca stavka; namesto tega pa se postavlja: »po odbitku prenesene zgube iz minulega leta.«
Poslednji odstavek člena 86., I., zakona se spreminja in se glasi:
>1. a) Dividende od delnic, dobički iz člena 81. kakor tudi koristi in obresti iz točke 4. člena 82. tega zakona so zavezane plačevanju dodatnega davka, in sicer v trenutku, ko se izplačajo ali v računu zapišejo v dobro interesentom.
Ta dodatni davek znaša:
10% skupnega zneska temu davku zavezanih izplačil ali vpisov v dobro, ki predstavljajo največ 4% vložene glavnice;
15% skupnega zneska temu davku zavezanih izplačil ali vpisov v dobro, ki predstavljajo največ 6% vložene glavnice;
20% skupnega zneska temu davku zavezanih izplačil ali vpisov v dobro, ki predstavljajo največ 10% vložene glavnice;
25% skupnega zneska temu davku zavezanih izplačil ali vpisov v dobro, ki predstavljajo več ko 10% vložene glavnice.
Ta davek morajo podjetja iz člena 74. zakona oddati državni blagajni najkasneje v 15 dneh po izplačilu ali vpisu v dobro, smejo ga pa zaračunati prejemniku davku zavezanih vsot. Ce se ugotove nepravilnosti pri oddaji tega davka na škodo državne blagajne, se mora škoda takoj poravnati z 8%nimi obrestmi za ves tisti čas. Dokončno odmerijo ta davek finančne direkcije hkrati z odmero družbenega davka za tisto davčno leto na podstavi prijave, ki jim jo predložijo podjetja, ki temu dodatnemu davku zavezane zneske izplačujejo ali v računu vpišejo v dobro, hkrati s prijavo družbenega davka. Če se pri vložitvi te prijave ugotovi dejanje utaje, se uporabijo določbe iz členov 142. in 142.a zakona.
Tenni dodatnemu davku so zavezani tudi vsi likvidacijski presežki imovine, ki se obdačujejo po predpisih tretjega odstavka člena 77. zakona.
Na ta dodatni davek se samoupravne doklade ne smejo nalagati. Za ta dodatni davek ne morejo veljati nikakršne, tudi ne že prej dane davčne oprostitve.«
V členu 86., 11., zakona se v tretjem odstavku postavljajo:
pod a) namesto besed »tista industrijska delniška podjetja« besede: »tista industrijska podjetja, zavezana družbenemu davku,«
pod b) namesto besed »tista trgovinska in obrtna delniška podjetja« besede:	tista trgovinska in obrtna
podjetja, zavezana družbenemu davku,«
pod c) namesto besed »vsi veliki magazini, t. j. tista delniška podjetja, ki« besede: »vsi veliki magazini, zavezani družbenemu davku, ki .
V prvem odstavku člena 86., II., zakona se za črko
c)	za besedama stavbnega gradiva,« dodajeta besedi: s umetnih gnojil,«.
§ 26.
Za točko 2. drugega odstavka člena 89. zakona se dodaje točka 3., ki se glasi:
' »3. izplačane ali priznane tantieme, dnevnice ali druge podobne nagrade članom upravnega in nadzornega odbora in uslužbencem tistih podjetij, ki so trajno ali pa začasno oproščena družbenega davka ali ki jim je bil po zadevni bilanci odmerjen minimalni davek, ker ni bilo davčne osnove.«
§ 27.
V členu 91. zakona se delaje nov odstavek, ki se glasi:
»Začasni pogodbeni prejemki (trinajsta plača, remu-neracija itd.) so en davčni predmet s ponavljajočimi se prejemki tistega meseca, v katerem se izplačajo.«
§ 28.
V točki 1. člena 93. zakona se namesto »120 dinarjev« postavlja: »100 dinarjev«.
§ 29.
V členu 95. zakona se na koncu lestvice za tedenski dohodek namesto
>2880 . .
>„ 2880 „ 3120 „ 3600 „ 4320 „ 4800 . .
12%« postavlja:
3120	'	12%
3600	13%
4320	14%
4800	15%
. .	16%«,
na koncu lestvice za mesečni dohodek se pa namesto
12.000	.	.	.	12%	:	postavlja:
»„ 12 000	13.000	12%
„ 13.000	15.000	18%
„ 15.000	18.000	14%
„ 18 000	20.000	15%
„ 20	000 .	• • /	•	•	16%«	
		§	30.			
V členu 96. zakona se spreminja lestvica in						se glas
»od dohodka	do			1.000	dinarjev	4%
99 99	nad	1.000	do	3.000	99	5%
99 99	99	3.000	99	5.000	99	6%
99 99	99	5.000	99	8.000	99	7%
99 99	99	8.000	99	12.000	99	8%
99 99	99	12.000	99	15.000	91	9%
99 99	99	15.000	99	25.000	99	10%
99 19	$9	25.000	99	50.000	99	12%
	99	50.000	*99	75.000	99	14%
99 99	99	' 75.000	99	100.000	99	16%
99 99	99	100.000	dinarjev .		• • •	18%«
§ 31.
Na koncu člena 99. zakona se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Ce se ugotovi nepravilnost v pbslovanju oseb, zavezanih odbijati davek, na škodo države, se mora poravnati škcda z S%nimi obrestmi za ves tisti čas; poleg tega pa se uporabijo tudi še določbe drugega odstavka Čl. 139. zakona.«
§ 32.
V členu 105. zakona se za tretjim odstavkom dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Pridobninski davčni zavezanci, ki morajo po čl. 53.a zakona voditi poslovne knjige, predlože prijavo v treh mesecih po izteku poslovnega leta.«
§ 33.
Za čl. 107. zakona se dodaje nov člen, ki se glasi: »Člen 107.a.
Davčni zavezanci, ki so po določbah člena 53.a zakona dolžni voditi poslovne knjige, morajo na pismeno zahtevo dati davčnemu oblastvu na vpogled vse svoje poslovne knjige in račune. Če ne ustrežejo tej zahtevi, ki se sme v enem davčnem letu ponavljati, se kaznujejo denarno z 10.000 do 100.000 dinarji za vsak primer posebej, ko zahtevi ne ustrežejo; s tem pa niso razrešeni kazenske odgovornosti po členih 142. in 142.a zakona. V takem Primeru ugotovi davčna uprava sama pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po svojem prostem preudarku, upoštevaje mogoči dohodek po vseh konkretnih oinjenicah ter krajevnih in splošnih pogojih; protidokaz pa je stvar davčnega zavezanca.
Če se ugotovi, da ni davčni zavezanec po poslovnih knjigah izkazal tudi le najmanjšega dela poslovnega dohodka in da tega dela ni prijavil, se kaznuje z 10.090
do 200.000 dinarji, s čimer pa ni razrešen kazenske odgovornosti po členih 142. in 142.a zakona; davčno obla-stvo ugotovi samo pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po določbah prednjega odstavka. Tudi v tem primeru je protidokaz stvar davčnega zavezanca.
Ostali pridobninski davčni zavezanci, ki so po določbah drugih zakonov dolžni voditi o svojem poslovanju kakršne koli knjige, račune ali zapiske, morajo na pismeno zahtevo te knjige, račune ali zapiske pokazati davčnim oblastvom. Če ti davčni zavezanci ne ustrežejo tej svoji obveznosti, se kaznujejo denarno s 1.000 do
10.000	dinarji.«
§ 34.
V členu 112. zakona se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Davčni odbor ugotovi na zahtevo davčne uprave po določbah tega zakona tudi višino opravljenega kosmatega prometa pridobninskega davčnega zavezanca.
§ 35.
V prvem stavku devetega odstavka člena 113. zakona se za besedami »pridobninskih davčnih zavezancev« postavljajo besede: »iz vsake občine«; na koncu drugega stavka se namesto pike postavlja vejica in se dodaje: »in katerih je vsaj eden z ozemlja njegove občine.«
§ 36.
Na koncu prvega odstavka člena 114. se dodaje nov stavek, ki se glasi:
»Člane davčnega odbora, katere je postavilo davčno oblastvo, sme to oblastvo tudi med triletno dobo izme-niii.«
§ 37.
V prvem odstavku člena 127. zakona se na koncu točke 3. namesto pike postavlja podpičje; za točko 3. pa se dodaje nova točka, ki se glasi:
4.	v primerih iz členov 53.a In 107.a zakona.«
V prvem stavku drugega odstavka tega člena se namesto besed »V prvih dveh primerih« postavljajo besede: »V prvem, drugem in četrtem primeru«.
§ 38.
Za petim odstavkom člena 127. zakona se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Odloki o odmeri pridobnine, ki jih izda davčna uprava na podstavi poslovnih knjig (člen 53.a zakona), spadajo pod naknadni pregled po finančni direkciji. Na podstavi takega pregleda se smejo izvršiti naknadni popravki in predpisi, če od dne vročitve prvega odloka o odmeri do dne vročitve odloka o cenzurnih naknadnih popravkih nista minuli več ko dve leti. Take odloke more oddelek za davke naknadno pregledati in popraviti v istem roku (računaje od dneva, ko je bil vročen odmerni odlok prvostopnega davčnega oblastva).
Zoper naknadno popravljeno odmero sme vložiti davčni zavezanec v 30 dneh tožbo pri upravnem sodišču, če je odmero popravila finančna direkcija, pri državnem svetu pa, če jo je popravil oddelek za davke.«
§ 39.
Drugi odstavek Člena 139. se spreminja in se glasi:
»Kdor je po določbah tega zakona dolžen odtegniti davčnemu zavezancu oziroma od njega pobrati davek (sedmi in osmi odstavek člena 59., I., člen 71. in člen 99.
zakona), če davka ne pobere ali ne odtegne ali če ga ne pobere ali ne odtegne v zakonitem znesku, plača kot kazen dvakratni znesek nepobranega ali neodtegnjenega davka, najmanj pa 100 dinarjev. To kazen izreka davčna uprava.«
§ 40.
Clen 142. zakona se spreminja in se glasi:
»Davčno kaznivo dejanje stori, kdor v zadevi lastnih davkov ali kot zastopnik ali pooblaščenec zoper navodila svojega pooblastitelja v prijavah ali izjavah, odrejenih s tem zakonom, v odgovorih davčnim oblastvom, pri uporabi pravnih sredstev, pred davčnimi in reklamacijskimi odbori in finančnimi sodišči ali vobče v vlogah, poslanih davčnim oblastvom, navede ali trdi kaj netočnega ali tisto, kar je dolžen prijaviti ali navesti, utaji, kolikor bi zaradi takega dejanja ali opustitve mogla nastati popolna ali delna prikrajšba davka, oziroma Če bi se s tem dosegla popolna ali delna oprostitev ali odpis davka.
Isto kaznivo dejanje stori, komur se po določban tega zakona davek načeloma odmerja na podstavi podatkov njegovih poslovnih knjig, če v teh poslovnih knjigah, knjižnih prilogah ali v zaključnem računu kaj stori ali kaj opusti, kar bi utegnilo dovesti do popolne ali delne prikrajšbe davka.
Velja, da je storil kaznivo dejanje tudi, kdor z na-snovo, nasvetom, privolitvijo ali pomočjo, zlasti pri ve-doma nepravilni voditvi poslovnih knjig, vedoma zavede drugega, da stori katero izmed zgoraj navedenih kaznivih dejanj ali se drugače udeleži dejanja samega.«
§ 41.
Za členom 142. zakona se dodaje nov člen 142.a, ki se glasi:
»Člen 142.a.
I.	Kdor stori v prednjem členu našteta kazniva dejanja vedoma z namero, da bi prikrajšal davek, se poleg plačila rednega davka kaznuje s 3 do 6 krat tolikšno vsoto, za kolikršno je bila država izpostavljena oškcdbi. Če in kolikor bi se ta denarna kazen ne mogla od obsojenega izterjati, se spremeni v zaporno kazen tako, da se vsakih 50 dinarjev računa za en dan zapora; vendar ne sme zapor biti daljši od šestih mesecev.
Poleg denarne kazni se sme za kazniva dejanja, našteta v prednjem členu, obdolženec kaznovati tudi s samostojno zaporno kaznijo v tehle primerih:
a) če je uporabil za prevarjenje oblastva posebno prikladna sredstva, zlasti v načinu vknjiževanja in lažnega bilansiranja;
b) Če je bil v treh letih nazaj že enkrat obsojen zaradi zavestne prikrajšbe davka;
c) če je izvajal dejanje davčne prikrajšbe vedoma več let, vendar pa le, ako je bila država v vseh teh primerih izpostavljena oškodbi pri davku za več ko 10.000 dinarjev.
Zaporna kazen se sme izreči za največ 3 mesece; če gre za možnost, da bi bila država oškodovana za več ko
100.000	dinarjev, se sme obdolženec kaznovati z zaporom do enega leta, če je bila oškodba možna za več ko 500.000 dinarjev pa z zaporom do dveh let. Vsak primer kazni z zaporom se objavi ob obsojenčevih stroških v dnevnikih.
Stroške izvršitve zaporne kazni trpi pravnomočno obsojeni, po njegovi smrti pa njegovi dediči. Znesek stroškov ugotovi za v«ak posamezni primer posebej finančno sodišče v razsodbi.
Kdor stori ka/.nivo dejanje iz prednjega člena iz malomarnosti (hudi nemarnosti), se poleg plačila rednega davka kaznuje denarno do 300.000 dinarjev; vendar ne sme biti ta kazen višja od vsote, za katero je bila država izpostavljena oškodbi. Kazniva dejanja, storjena z opustitvijo, pa se morajo kaznovati mileje od kaznivih dejanj, ki so bila storjena dejavno.
Kazni po tem členu ni, če ustvari krivec zakonu ustrezajoče stanje preden davčno oblastvo za kaznivo dejanje kakor koli zve, oziroma če udeleženec, preden zve davčno oblastvo za kaznivo dejanje; pristojnemu obla-stvu prijavi, da in katero kaznivo dejanje je storil.
II. Dokler ni izrečena razsodba, sme davčno oblastvo na obdolženčevo prošnjo opustiti že započeti kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj iz prednjega člena, če se obdolženec zapisniško zaveže, da je voljan plačati utajeni davek, in kot kazen še 1 do 2 krat tolikšno vsoto, za kolikršno je bila država izpostavljena oškodbi, in če se odpove pobijanju tega postopka s pravnimi sredstvi. Ce se je obdolženec že prej okoristil z opustitvijo kazenskega postopka, mu sme davčno oblastvo po spredaj navedenih pogojih dovoliti opustitev, če se obdolženec zaveže, da bo poleg utajenega davka plačal tudi še trikratni znesek kot kazen.
Če je bil obdolženec že kdaj kaznovan zaradi dejanja iz prednjega člena, se mu ne sme dovoliti opustitev kazenskega postopka.
III. Od kazni, izterjanil) po tem členu, pripada ovaditelju 'A, če pri ovadbi sami izjavi, da zahteva ovadi-teljsko nagrado. Ta nagrada pa gre ovaditelju samo, če je navedeT v svčji ovadbi konkretne podatke ali dokaze, in samo od tistega dela izterjane kazni, ki sorazmerno odpada na podatke in dokaze, za katere se ugotovi, da so točni in resnični.
Ovaditelj, ki je sam udeležen pri kaznivem dejanju, nima pravice do nagrade.
Če se z uvedeno preiskavo ugotovi popolna neresničnost ovadbe, se lahko uvede zoper ovaditelja kazenski postopek.
Davčni uradniki nimajo pravice do ovaditeljske nagrade. Uslužbencem finančne kontrole pripade A izterjanih kazni po tem členu in po prvih treh odstavkih člena 139. v vsakem primeru, ko odkrijejo v službi ali pa izven nje kazniva dejanja ali prekršitve tega zakona.«
§ 42.
Drugi odstavek člena 143. zakona se spreminja in se glasi:
»Davčna oblastva, pristojna za odmero davka, morajo opraviti glede, vsakega kaznivega dejanja poizvedbe in preiskavo in izvesti zavarovanje. Te poizvedbe in preiskave smejo pravnoveljavno započeti in izvesti tudi višja davčna oblastva, ki pošljejo nato vse preiskovalne spise oblastvu, ki odmerja, v nadaljnji postopek.
Preiskovalno davčno oblastvo sme, če bi bilo potrebno, opraviti tudi ogled v poslovnih prostorih in v stanovanju obdolženca kakor tudi v drugih stanovanjih in povsod drugje, Če bi to utegnilo koristiti ugotovitvi pravega kazenskega stanja. Organi oblastev, katerim je tak ogled poverjen, morajo imeti za to poseben odlok preiskovalnega oblastva, ki ga morajo pred ogledom pokazati tistemu, pri komer se ogled vrši.
Pri vseh teh preiskovalnih dejanjih morajo dajati policijski (politični) organi davčnemu oblastvu svojo pomoč.«
V tretjem odstavku člena 143. zakona se črtajo za besedama »kot predsednik« vse besede do konca stavka, namesto njih pa se postavlja: »en sodnik izmed sodnikov okrožnega sodišča v središču drugostopnega davčnega oblastva, ki ga odredi predsednik tega sodišča, in en davčni zavezanec, diplomiran pravnik, ki ga izbere drugostopno upravno oblastvo. Člani finančnega sodišča, razen predsednika, se postavljajo na leto dni.«
§ 43.
Na koncu prvega stavka člena 156.a zakona se namesto pike postavlja vejica in se dodajejo tčle besede: »oziroma od dne nastalega preplačila«.
§ 44.
Za zadruge, ki še niso spravile svojih pravil v sklad z določbami zakona o gospodarskih zadrugah, veljajo kljub predpisom § 18. te uredbe dosedanji predpisi točk 7. in 8. člena 76. zakona o neposrednih davkih, dokler ne preteče rok iz drugega odstavka § 117. zakona o gospodarskih zadrugah oziroma rok iz točke 4. § 125. finančnega zakona za 1. 1939./40.
§ 45.
Navodila za izvrševanje te uredbe predpiše minister za finance s pravilnikom.
§ 46.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, uporablja pa se od 1. januarja 1940. dalje, kolikor ni s to uredbo drugače določeno.
V Beogradu dne 22. decembra 1939.; M. s. št. 1662.
Predsednik ministrskega sveta
Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo ostali podpisi gg. ministrov.)
— » m
15.
Na podstavi § 182. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem naslednje
navodilo
o izplačilu nagrade honorarnih uslužbencev in duevničarjev, vpoklicanih na vojaške vaje.*
Člen 1.
Honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v resoru ministrstva za finance, ki so kot rezervni obvezniki vpoklicani na vojaške vaje, pripada pravica do nagrade za ves čas vaj, s pogojem, da je bil prizadeti sprejet na delo v službi države najmanj 15 dni pred vpoklicem na vaje.
Člen 2.
Nagrada se izplača vpoklicanim po vrnitvi z vaj v tistem znesku, ki jim je pripadal na dan vpoklica na Vaje, z odbitkom rednih odtegljajev, pogoj pa je, da od Vo.iaških oblastev niso prejeli plače kot rezervni častniki jdi rezervni vojaški uradniki po predpisu člena 269. zakona o ustroju vojske in mornarice.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne «• januarja 1940., št. 3^10.
Člen 3.
Določbe prednjih členov veljajo tudi za tiste honorarne uslužbence in dnevničarje, ki so bili vpoklicani na vaje preden je stopilo to navodilo v moč.
Člen 4.
To navodilo stopi v moč z dnevom objave v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 23. novembra 1939.; št. 35.359/1.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
(To navodilo je bilo prvič objavljeno v »Službenih novinah« št. 300 z dne 30. decembra 1939.)
16.
Na podstavi § 3. uredbe o spremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi predpisujem tale
pravilnik
o bivanju oseb, katerim je oblastvo odredilo kraj bivanja.*
Člen 1.
Osebam, katerim je oblastvo skladno s predpisom čl. 12.a zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi odredilo kraj bivanja, mora za tisti kraj teritorialno pristojni sreski načelnik določiti stanovališče, kjer naj stanujejo pod oblastvenim nadzorom.
Člen 2.
Če je v enem stanovališču več oseb, ki jim je določen oblastveni nadzor, predpiše sreski načelnik hišni red, ki se ga morajo strogo držati vse te osebe. S hišnim redom se predpišejo tudi način prejemanja in pošiljanja pisem, medsebojno občevanje in vse ostalo, kar bo potrebno.
Člen 3.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem objave v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 28. decembra 1939.; III. št. 41.843
Minister za notranje posle
S.	Mihaldžič s. r.
17.
V smislu §§ 127., 135. in 185. zakona o gozdih in na podstavi člena 33., odst. 4., uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike, M. s. št. 268 z dne 23. aprila 1936., predpisujem tale
pravilnik
o opravljanju logarskega izpita za čuvaje nedržavnih gozdov. **
Naziv in namen izpita.
Člen 1.
Izpit se zove: Logarski izpit za čuvaje nedržavnih gozdov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna
4.	januarja 1940., št. 4. — Uredbo gl. »Sl. list« št. 641/101 iz 1. 1939.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	novembra 1938., št. 256/LXXVI/608.
Člen 2.
Ta izpit se opravlja pri pristojni banski upravi po členu 38., odst. IV., zakona o banski upravi.
Člen 3.
Temu izpitu je namen, da ugotovi tisto mero praktičnega znanja pri opravljanju gozdarsko- in lovsko-ču-vajske službe, ki je potrebna za uspešno uporabo Čuvajskega osebja pod vodstvom starešine nedržavne gozdne uprave ali pod nadzorstvom in po navodilih pristojnega sreskega (mestnega) gozdarskega referenta.
Pogoji za pripustitev k izpitu.
Člen 4.
Pogoji za pripustitev k temu izpitu so:
1. da je kandidat državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je z uspehom dovršil osnovno šolo in da je v pisavi in govoru vešč državnemu jeziku;
3. da je dovršil 21. leto starosti in odslužil svoj rok pri vojski;
4. da je duševno in telesno zdrav in da je fizično povsem sposoben za gozdarsko- in lovsko-čuvajsko službo;
5. da je dobrega vedenja in neoporečen; *
6. da je prebil najmanj dve leti v gozdarski službi kot logarski pomočnik pod vodstvom kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka ali pod nadzorstvom in po navodilih pristojnega sreskega (mestnega) gozdarskega referenta, in da jo je opravljal vestno, pošteno in uspešno.
Člen 5.
Svojeročno pisane, predpisno kolkovane in s prilogami opremljene prošnje, po katerih se da dognati, da so podani pogoji iz člena 4. tega pravilnika, se pred-lože po sreskem načelstvu (mestnem poglavarstvu) pristojni kr. banski upravi, ki odloči o njih na prvi stopnji.
Zoper odločbo kr. banske uprave ima vsak kandidat pravico pritožbe v 15 dneh na ministrstvo za gozdove in rudnike, čigar odločba je dokončna.
Kraj in čas opravljanja izpita.
Člen 6.
Kraj in čas opravljanja izpita določi na 3 mesece prej kr. banska uprava po svojem preudarku in izkazani potrebi in po številu kandidatov, ki se pripuste k izpitu.
Ta razpis je treba javno razglasiti in dati vsem kandidatom, ki se pripuste k izpitu, na znanje.
Prošnje iz člena 5. tega pravilnika se smejo sprejemati še 30 dni po objavi tega razpisa. Sreska načelstva (mestna poglavarstva) morajo predložiti tako opremljene prošnje takoj kr. banski upravi s svojim mnenjem in predlogom.
izpraševalna komisija.
Člen 7.
Izpraševalno komisijo imenuje in sklicuje ban.
Komisija sestoji iz šefa gozdarskega odseka kr. banske uprave ali njegovega namestnika kot predsednika in dveh kvalificiranih gozdarskih strokovnjakov kot članov.
Delovodjo komisije določi šef gozdarskega odseka kr. banske uprave izmed pisarniškega osebja.
Članom izpraševalne komisije gre povračilo potnih stroškov, v breme banovinskega proračuna,
Člen 8.
Po sklicu komisije izroči kr. banska uprava vse prošnje k izpitu pripuščenih kandidatov predsedniku izpraševalne komisije, pozneje prejete prošnje pa brž ko so rešene. O sejah komisije, ki jih sklicuje predsednik, kakor tudi o samem poteku izpita se piše zapisnik v posebni knjigi zapisnikov. V zapisnik se sprejmejo ob kratkem samo sejni sklepi; podpišejo ga pa predsednik, člani in delovodja komisije kot zapisnikar.
Vrste izpita.
Člen 9.
Izpit je pismen in usten.
Pismeni izpit opravljajo vsi kandidati skupaj in traja štiri ure. Nadzira jih član komisije, ki ga določi predsednik.
Ustni izpit sme trajati za vsakega posameznega kandidata največ dve uri, izpraševanje iz predmetov posameznih skupin (člen 10.) pa ne sme trajati več kot eno uro.
Naloge in vprašanja morajo biti praktičnega značaja in morajo upoštevati razmere in potrebe kraja, kjer kandidat službuje. V ta namen odredi predsednik komisije lahko skupni odhod v bližnji gozd ali gozdno drevesnico.
Predmeti izpita.
Člen 10.
Predmeti izpita so tile:
A. Splošna izobrazba in poznavanje predpisov:
1. Poznavanje državnega jezika. Pravilno Čitanje in pisanje za službene potrebe.
2. Poznavanje štirih osnovnih vrst računanja s celimi in decimalnimi števili. Sklepni račun. Izračunavanje površine pravokotnika, trikotnika in kroga kakor tudi prostornine prizme in valja. Metrske mere. Merski trak. Stega in ravnanje z njo.
3. Uporaba gozdarskega koledarja oziroma tablic za kubiranje dreves, stavbenega lesa in drv.
4. Poznavanje glavnih predpisov zakona o gozdih, zakona o lovu, banske uredbe o lovu, zakona o posesti in nošenju orožja, naredbe o izdajanju objav (izvoznic) za les in o žigosanju lesa, o prijavi sečnje v nedržavnih gozdovih in pravilnika o opravljanju Čuvajske službe v državnih gozdovih.
5. Dolžnosti in pravice gozdnih in lovskih čuvajev, uporaba orožja.
H. Gozdarstvo:
1. Poznavanje najvažnejših vrst gozdnega drevja, njegovih delov in njegovih zahtev do rastišča in vzgoje. Določanje starosti drevesa.
2. Poznavanje semen najvažnejših vrst gozdnega drevja, njih nabiranje, hramba in uporaba.
3. Poglavitne vrste gozda po vzgoji.
4. Pojem in namen ureditve gozdov.
5. Načini sečnje, izdelava lesa v običajne vrste, predelava v gozdu.
6. Poznavanje in uporaba najvažnejših vrst lesa za kurjavo, trgovino in domačo rabo.
7. Običajni stranski gozdarski proizvodi in njih pomembnost.
8. Pomlajevanje in osnavljanje gozdov po naravni in umetni poti, delo v gozdni drevesnici.
9.	Škode in nevarnosti za gozdove, ki jih povzročajo človek, domače živali, divjad, mrčesni okuževalci in elementarne nezgode (požar, veter, suša, sneg, led in mraz), načini, kako se d& to preprečiti, in postopek pri odpravljanju nastalih škod.
C. Lovstvo:
1. Poznavanje najvažnejših vrst zaščitene in nezaščitene divjadi in zverjadi.
2. Smisel in glavni predpisi lovopusta. Gojitev divjadi.
3. Osnovni pojmi iz nauka o psih.
4. Pokončevanje škodljivcev.
5. Dovoljeni in prepovedani načini lova na divjad.
6. Poznavanje običajnega lovskega orožja, streliva, priprav za lovljenje in strupov in ravnanje z njimi.
Izpitne ocene. Ponavljanje izpita.
Clen 11.
Izpitne ocene so tele:
1. zelo sposoben;
2. sposoben;
3. nesposoben.
Če so glasovi deljeni, odloči predsednikov glas. Kandidat, ocenjen za nesposobnega, sme pri isti kr. banski Upravi izpit enkrat ponavljati. Komisija sme odrediti, iz katere treh skupin (člena 10.) naj kandidat izpit ponavlja.
Spričevalo.
Clen 12.
O opravljenem izpitu izda izpraševalua komisija vsakemu uspešno izprašanemu kandidatu s pečatom kr. banske uprave in podpisom vseh članov komisije takole spričevalo:
Številka ................
Spričevalo.
............................ rojen v........................................
Sreza...........................banovine  ...........................
dne............................. je bil z odobritvijo kr. banske uprave ....................... banovine v  .............,
st............   z	dne	  pripuščen
k logarskemu izpitu za čuvanje nedržavnih gozdov in je
v dneh..........................pred podpisano izpraševalno
komisijo izpit opravil in bil ocenjen kot ..................
Za opravljanje gozdarsko- in lovsko-čuvajslce službe.
V ....................... dne	  19....
člana:	(M. P.) Predsednik
izpraševalne komisije:
Ocene so: 1. zelo sposoben; 2. sposoben; 3. nesposoben. Spričevalo iina številko odločbe o pripustitvi k lzPitu.
Clen 13.
Komisija predloži zapisnik o izidu izpita banu. Kra-levska banska uprava predloži overjen prepis lega zapisnika ministrstvu za gozdove in rudnike in ga pošlje Vsem ostalim banskim upravam.
Člen 14.
Pravilnik št. 8627 z dne 20. julija 1930.* kakor tudi ostali pravilniki in naredbe, po katerih se je opravljal doslej ta ali podoben izpit, se razveljavljajo. Izpiti, oprav-	*
ljeni po teh pravilnikih, imajo polno veljavo tega izpita.
Člen 15.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 26. oktobra 1938.; št. 3221/38.
Minister za gozdove in rudnike V. Kujundžič s. r.
18.
Popravek.**
Ob tiskanju ukaza D. št. 5249/39 (»Službene novine« št. 205 LXXI'544 iz 1.1939.) o spremembah in dopolnitvah »uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe« je nastala v členu 18., točki 9., v besedilu: »pri bolnicah za duševne bolezni: upravnik...« tiskovna pomota, ker je natisnjeno: »in 50% bol ničnega osebja...«, a je prav: »bolničarskega osebja ...«.
Iz gencralnoštabncga oddelka ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu dne 26. novembra 1939.; Pov.
D. št. 12.211.
^ « m
19.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 217 z dne 23. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1939., št. 40.632, so bili odlikovani na predlog ministra za gradbe: z redom Sv. Save IV. stopnje: i n g. Kukovec Janko, tehnični višji svetnik tehničnega razdelka sresk. načelstva v Novem mestu; ing. Štolfa Josip, tehnični višji svetnik tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani; ing. Tavčar Frank, pooblaščeni inženir iz Ljubljane; Ziherl Matevž, načelnik okrajnega cestnega odbora v Škofji Loki; Pristov še k Blaž, član okrajnega cestnega odbora v Celju; Rojina Anton, lesni industrialec v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone
V.	stopnje: ing. Kotlušek Ivan, tehnični višji pristav tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. avgusta
1939.,	št. 39.152, so napredovali: v IV. položajno skupino 2. stopnjo za tehničnega svetnika i n g. B a b n i k Viljem, tehnični svetnik V. položajne skupine tehnič-
* »Službeni list« Št. 216/35 iz 1. 1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. novembra 1939., št. 275 XCV 7(51. — Ukaz o spremembah in dopolnitvah uredbe glej »Službeni list« št. 466 75 iz 1. 1939.
nega razdelka sreskega načelstva v Kranju; v VI. položajno skupino za višjega pristava ing. Debeljak Miljutin, tehnični višji pristav VII. položajne skupine tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Številka 211) z dne 26. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. septembra 1939., št. 97.049/1, so napredovali: za veterinarska višja svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje dosedanji veterinarski svetniki V. položajne skupine; D e G 1 e r i a Viktor, pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani; dr. Zemljič Zvonko, pri sreskem načelstvu sreza Maribor-levi breg; za veterinarskega svetnika V. položajne skupine veterinarski pristav
VI.	položajne skupine Kapus Ivan, pri sreskem načelstvu v Radovljici.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. julija
1939., O. št. 13.349, je napredoval dr. Zalokar Alojz,, šef oddelka državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani, iz IV. položajne skupine 2. stopnje v
IV.	položajno skupino 1. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. avgusta
1939., O. št. 15.379, je bil postavljen dr. Lavrič Božidar, šef II. kirurgičnega oddelka V. položajne skupine obče državne bolnišnice v Ljubljani, za šefa
IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. avgusta
1939., O. št. 15.377, je bil postavljen ing. Gorja-nec Josip, tehnični pristav VIII. položajne skupine s
1.	periodnim poviškom pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za tehničnega višjega pristava VIL položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. avgusta
1939.	so bili upokojeni: Benko Vekoslav, učitelj V. položajne skupine v Laškem; Pangre Ana, učiteljica V. položajne skupine v Dobu, srez kamniški; Vrtovec Ciril, učitelj V. položajne skupine v Loki pri Zidanem mostu; Požar Ladislav, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom v Gornji Lendavi; Štancer Filomena, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom v Jevnici; Skouhil Helena, učiteljica VIL položajne skupine s 1. periodnim poviškom v Serdici, srez murskosoboški; Logar Franja, učiteljica V. položajne skupine s 1. periodnim poviškom v Laporju, srez Maribor-desni breg in Pernat T v a n a , učiteljica V. položajne skupine v št. Vidu pri Ptuju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. septembra 1939. je bil premeščen na prošnjo k pošti, brzo-javu in telefonu Ljubljana 1 Šetina Julij, inšpektor
V. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Črnomelj.
Številka 220 z dne 27. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1939., III. št. 28.618, so bili o d 1 i k o v a n i na predlog ministra za notranje posle: z redom Belega Orla V. stopnje: dr. Majcen Stanko, pomočnik bana dravske banovine; d r. H u b a d J o s i p , načelnik upravnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine; dr. Pfeifer Vilko, načelnik občega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani; dr. Hacin Josip, odvetnik iz Ljubljane; z redom
Jugoslovanske krone IV. stopnje: dr. Zobec Ivan, sreski načelnik v Celju; M i 1 a č Ivan, sreski načelnik v Črnomlju; dr. Tekavčič Karel, sreski načelnik v Laškem; Maršič Franjo, sreski načelnik v Ljubljani; dr. F a r č n i k Anton, sreski načelnik v Ljutomeru; dr. Šiška Janko, sreski načelnik sreza Maribor-levi breg; dr. Hacin Lovro, upravnik policije v Ljubljani; dr. Ogrin Franc in Novak Stanko, banska svetnika kraljevske banske uprave dravske banovine; Senekovič Miroslav, banski inšpektor kraljevske banske uprave dravske banovine; Žmavc Josip, kalehet v Trbovljah; Barle Joža, magistratni nadsvetnik v Mariboru in d r. D o 1 a r A n t o n , profesor v pokoju v Mariboru; z redom Sv. Save IV. stopnje: Krajše k Anton, sreski načelnik v Brežicah; dr. Tomšič Josip, sreski načelnik v Krškem; E i l e t z Leopold, sreski načelnik sreza Maribor-desni breg; dr. Bratina Franc, sreski načelnik v Murski So-boli; dr. Vrečar Ivo, sreski načelnik v Radovljici; Bavdek Ivan, sreski načelnik v Slov. Konjicah; Kos Stanko, predstojnik mestne policije v Mariboru in Pavlič Vid, župnik v Remšniku; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: T o r n a r Štefan, predstojnik hiestne policije v Celju; Žun Uroš, predstojnik mestne policije v Kranju; Počkaj Jakob, sreski podnačelnik v Ljubljani; Dev Bogomir, sreski pod-načelnik v Litiji; Bizjak Andrej, sreski podnačelnik v Radovljici; Malenšek' Joža, učitelj v Mariboru; Goršič Janko, višji nadzornik policijskih agentov v Mariboru; Artič Franc, višji kontrolor državnih železnic v Mariboru; Skvarča Ciril, uradnik državnih železnic v Mariboru; z redom Sv. Save V. stopnje: Grabrijan Miloš, sreski načelnik v Lendavi; Žnidaršič Franc, politično-upravni sekretar kraljevske banske uprave dravske banovine; D on a j Ivan, šef glavne pisarne kraljevske banske uprave dravske banovine; Zadnikar Josip, glavni arhivar kraljevske banske uprave dravske banovine; Kocijan Fran, upravno-pisarnišbi uradnik sreskega načelstva v Celju; Pleničar Franc, upravno-pisarniški uradnik sreskega načelstva v Liliji; Žvab Ivan, upravno-pisarniški uradnik pri sreskem načelstvu v Laškem; Pleničar Edvin, upravno-pisarniški uradnik kraljevske banske uprave dravske banovine; Veber Franc, upravno-pisarniški uradnik kraljevske banske uprave dravske banovine; Bizjak Martin, glavni arhivar kraljevske banske uprave dravske banovine; KacFranc, posestnik v Slov.Bistrici; Petek Ivan, predsednik občine v Framu; dr. Černe Jernej, zdravnik v Slov. Bistrici; Petrun Joža, šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu na Pohorju; Špari Franc, posestnik v Jarenini; Roškar Roman, predsednik občine Sv. Jurij v Slov. goricah; Rozman Peter, tajnik ZZD v Mariboru; Flegar Janez, predsednik občine Tišina; Hodošček Ludvik, predsednik občine Bodonci; Sadravec Peter, industrialec in član banskega svela v Ormožu; Maležič Peter, notar in član banskega sveta v Ptuju; Tumpej Jakob, predsednik občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Vinko Anton, predsednik občine Sv. Vid pri Ptuju; S m o 1 č n i k Ivan, član banskega sveta iz Slov. Gradca.
'M • ^
Izdaja kralieveka banska uprava dravske banovine: njen predstavnik in urednik: 1’nhar Robert v LinMjani, Jaška in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani,.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 3. kosu XI. letnika z dne 10. janunrja 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 346/258.	87 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za obrtniška dela pri gradnji vscučiliške knjižnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. januarja 1940. ob enajstih
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočk: se dobe proti plačilu takse po tarif, post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi štev. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	za	dodatna tesarska dela	din 81.763'5I>
2	za	ključavničarska dela	„	208.968'—
2	za	pečarska dela . . .	„	73.615'80
4	za	parketarska dela . •	„	274.823'75
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. januarja 1940.
%
V. No. 121/120.	*	40-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dela na ljubljanski Savi v odseku Tacen—Sv. Jakob prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo Ha dan 27. januarja 1910. ob 11. uri dop. v sebi št. 17 banske palače, Bleiwei-sova št. 10, dvorišče, levo. Pojasnila Se dobe med uradnimi urami pri tehn. razdelku, Vrazov trg 4.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 955 574'— (devet sto petdeset pet tisoč pet sto sedemdeset štiri dinarje). Ka vcijo v znesku din 96.000'— je potožiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto oa dan licitacije do 10. ure dopoldne ponudbe je kolkovati z državnim kolkom 300 din in banovinskim 150 din.
Nadrobnosti razoisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. januarja 1940.
v-No. 116/1-1940.	59 3-1
Jtaztirlas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za doba v o litoželeznih cevi, fasonskih kosov 1,1 armatur za 11. del 1. etape vodovoda
Ribnico
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. januarja 1940. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljub ljani, Bleiweisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 500.099'-.
Kavcijo din 51.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvrševanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. januarja 1940.
V.	No. 323/105.	3734-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev mizarskih del pri upravnem in ambulantnem poslopju v Topolščici
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. januarja 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ki jih vpišejo ponudniki sami v uradno napravljeni proračun, ki znaša 133.513'34 dinarjev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. decembra 1939.
•i*
V.	No. 124/651.	8746	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dela na Dravi v odseku Ptuj— Budina med km 27'420—26'650 prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo ua dan 5. februarja 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 banske palače, Bleivveisova št. 10, dvorišče, levo. Pojasnila se dobe med uradnimi urami ravno tam in pri terenski hidroteh. sekciji za regulacijo Drave v Ptuju.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša d:nar-jev 2,925.573 88 (dva milijona devet sto
dvajset tisoč pet sto sedemdeset tri dinarje 88/ioo). Kavcijo v znesku dinarjev 197.090'— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije do
10.	ure dopoldne. Ponudbe je kolkovati z državnim kolkom za din 500'— in banovinskim kolkom za din 250'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. decembra 1939.
•j*
VI.	št. 31.304/1.	55
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Rihar Bernarda, zdravnica v Ljubljani in dr. Boh Alojzij, zdravnik v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine, V Ljubljani dne 2. januarja 1940.
VI.	št. 30.833/1.	44
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Rakuš Franc, zdravnik pri Sv. Barbari v Halozah, je bil vpisan v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. decembra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V S 251/39-2.	75
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23. novembra 1939., opr. št. R 169/39/2, je bil dr. Vaupotič Peter, sreski načelnik v pokoju, prej stanujoč v Mariboru, Koroščeva ulica št. 7, sedaj v zdravilišču za duševne bolezni v Novem Celju, zaradi duševne bolezni popolnoma preklican.
Za skrbnika je bila postavljena Vaupotič Olga, soproga sreskega načelniki v pokoju v Mariboru, Koroščeva ulici št. 7.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 27. decembra 1939.
P 758/39—5.	49
Oklic.
Pravna stvar tožeče stranke Hekliča Štefana, veletrgovca v Murski Soboti, ki ga zastopa Kocmur Ciril, odvetnik v Murski Soboti, zoper toženo stranko Te-lepa Nikolaja in Marijo roj. Meznarič, posestnika v Bukovcih št. 139, radi diu 4837 75 s prip.
Narok za ustno razpravo je določen na dan 16. februarja 1940. ob 8. uri pri
tem sodišču v sobi št. 23.
V obrambo pravic tožencev, katerih bivališče ni znano, se postavlja za skrbnika Meznarič Ludvik, poljedelec, Bakovci 139, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in njune stroške, dokler se ali ne zglasita sama pri sodišču ali pa ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 3. januarja 1940.
P 1190/39—1.	48
Oklic.
V pravni stvari tožeče stranke Šeruga Margarete, poljedelke, Selo št. 33, ki jo zastopa Kocmur Ciril, odvetnik v Murski Soboti, zoper toženo stranko Šerugo Leopolda, posestnika v Selu, sedaj neznanega bivališča, radi din 17.900'— s prip.
V zadevi je odrejena razprava na 9. februarja 1940. ob 8. uri v sobi št. 23 tega sodišča. Ker toženčevo bivališče ni znano, se mu postavlja za skrbnika Novak Jožef, pos. v Selu, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in njegove stroške, dokler se toženec sam ne javi oziroma si postavi zastopnika.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 3. januarja 1940.
•j-
I 3054/39-4.	57
Oklic.
je vročiti v izvršilni stvari dr. Senčarja Mateja, odvetnika v Ptuju, zoper H e -r i č a Jožefa radi 632'— din s prip. sklep z dne 15. decembra 1939., opr. štev. I 8054/39, s katerim se je dovolila izvršba s prisilno dražbo nepremičnin vi. št. 33 kat. obč. Drstelja.
Ker bivališče zavezanca Herica Jožefa iz Drstelja 25 ni znano, se postavlja za skrbnika Wallner Leopold, sodni uradnik v pok. v Ptuju, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 29. decembra 1939.
IV I 145/39	84
Sklep.
Pravdna stvar: Knez Franc, pos. iz Zagreba, Strossmaierjev trg 3, ki ga zastopa dr. Rubeč Marko, adv. v Zagrebu, zoper Napast Angelo, pos. na Pragerskem, radi nedopustnosti izvršbe.
S tus. sklepom z dne 22. sept. 1939., opr. št. IV I 3225/39—1, dovoljena izvršba s prisilno dražbo zavezankinih nenremičn>'n vi. št. 249 in 338 k. o. Rače se do pravnomočne rešitve te pravde odloži v smislu § 41. in sl. i. p. iz razlogov v tožbi. Zaradi te odložitve se na dan 26. februarja 1940. o poli devetih odrejeni družbeni narok preklicuje.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 28. decembra 1939.
I 2138/39—16.	3691
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jošt vi. št. 61, 168.
Cenilna vrednost: din 22.147'80.
Najmanjši ponudek: din 14.765‘50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom, dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 13. decembra 1939.
jj.
I 839/39.	3694
Dražbeni oklic.
Dne 13. februarja 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistričica vi. št. 67.
Cenilna vrednost: din 98.830'—.
Vrednost pritekline: din 750'—.
Najmanjši ponudek: din 65.886'66.
Varščina: din 9.883'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 7. decembra 1939.
•j.
1 431/39.	64
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Križ vi. št. 709, 854, 1256.
Cenilna vrednost: din 35.041*—.
Najmanjši ponudek: din 23.360'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. II., dne 9. decembra 1939.
*
I 330/38.	65
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Dolina vi. št. 606, 174, Čerina vi. št. 211.
Cenilna vrednost: din 58.600'95.
Vrednost priteklin: din 2.990'—,
Najmanjši ponudek: din 41.061*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. EL* dne 5. decembra 1939.
$
I 420/39.	63
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Globočice vi. št. 5 do polovice.
Cenilna vrednost: din 55.500*50,
Vrednost priteklin: din 2.560*—.
Najmanjši ponudek: din 37.000*34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. II., dne 21. decembra 1939.
*
I 139/39.	3256
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Križ vi. št. 427.
Cenilna vrednost: din 16.250*—.
Najmanjši ponudek: din 10.833*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne * mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče r Kostanjevici
dne 12. oktobra 1939.
*
1 59/39.	3294
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1940. ob de* setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Oštrc vL št. 29, 30, 436 in l/n vi. št. 503.
Cenilna vrednost: din 74.250*—*
Vrednost priteklin: din 5.750*—.
Najmanjši ponudek: din 53.319*96.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se of>ozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici dne 28. oktobra 1939.
1 115/39.	3293
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1940. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Križ vi. št. 75.
Cenilna vrednost: din 32.944'25.
Najmanjši ponudek: din 21.962'83.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 8. oktobra 1939.
I 234/39.	3292
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zem-Jjiška knjiga Černeča vas vi. št. 565, 272, 132.
Cenilna vrednost: din 21.979'—.
Najmanjši ponudek: din 14.652'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic; ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 2. novembra 1939.
1 84/38-28.	'	3654
Dražbeni oklic.
Dne 10. februarja 1940. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v, sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozje vi. št 214, 246, 256 in 274 do »/*.
Cenilna vrednost: din 45.594'84.
Najmanjši ponudek: din 30.396'56.
Varščina: din 4.559'50.
‘ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, ®icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem
dne 6. decembra 1939.
1 R 269/39-7.	50
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 1940. ob de-v e t i h bo v Trbovljah št. 25 dražba Nepremičnin zemljiška knjiga Trbovlje vV št. 108, 308 in 491 v sledečih skupinah:
I.	skupina: vi. št. 108; cenilna vred-Nost din 227.‘104'50; najmanjši ponudek % 151.469 66.
II. skupina: vi. št. 308; cenilna vrednost din 97.532'—; najmanjši ponudek din 65.021'32.
III. skupina: vi. št. 491; cenilna vrednost din 12.458'—; najmanjši ponudek din 8.305'32.
Vrednost pritekline: din 2.414'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. III.,
dne 12. decembra 1939.
•g.
I 846/39-11.	3683
Dražbeni oklic.
Dne 13. februarja 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin vi. št. 74 k. o. Zagorje.
Cenilna vrednost: din 271.954'—. Varščina: din 27 195'60.
Najmanjši ponudek: din 140.070'50.
Po skupinah:
I. skupina:	pare. št.	648; cenilna
vrednost	din	247.395'—;	varščina	din
24.739'70; najmanjši ponudek 123.698'50 dinarja.
II. skupina: pare. št. 649; cenilna vrednost	din	18.929'—;	varščina	din
1.892'90; najmanjši ponudek 12.619'— dinarjev.
III. skupina: pare. št. 650/1; cenilna vrednost	din	5.630'—;	varščina	din
563'—; najmanjši ponudek din 3.753'—.
Pnteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 13. decembra 1939.
•g:
I 50/37-134.	3647
Dražbeni oklic.
Dne 12. marca 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 134 dražba nepremičnin rudarska knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani ept. št. Tom V, Lit. C, Fol. 541, premogovnik Zbelovo pri Slov. Konjicah, obstoječ iz rudniškega polja ^Antone s 4 dvojnimi jamskimi merami; koplje se rjavi premog, rudnik je v k. o. Zbelova gora, železniška postaja Poljčane.
Cenilna vrednost: din 138.186'—. Vrednost priteklin: din 6.308'—, ki je v cenilni vrednosti že upoštevana. Najmanjši ponudek: din 46.062'—. Varščina: din 13.81860.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-liciieiu naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni cklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. decembra 1939.
•g.
I 566/39-9.	3756
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lončarovci '/. vi. št. 7, .*/« vi. št 57, V. vi. št. 7, >/■ vi. št. 61. j;1/« vi. št. 81, vi. št. 113, hiša in gospo-' darsko poslopje.
Cenilna vrednost: din 27.702'85.
Najmanjši ponudek: din 18.469'—.'n.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-; Lenem naroku pred začetkom dražbe,; sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja,1 ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 4. oktobra 1939.
&
I 1526/38-14.	3755
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Murska Sobota }/t vi. št. 816 s hišo.
Cenilna vrednost: din 51.660'—
Najmanjši ponudek: din 34.440'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 11. novembra 1939.
•g.
I 39/39-24.	17
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 1940. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Markovci vi. št. 207, 330, 322, 329, Vi vi. št. 306.
Cenilna vrednost: din 18.159'50.
Najmanjši ponudek: din 12.10650.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se o(>ozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 27. oktobra 1939.
I 1251/39-15.	38
Dražbeni oklic.
Dne 12. februarja 1940. ob de vetih bo pri podpisanem sodišču, v sobi št. 35, prvo nadstropje, dražba ne premičnin zemljiška knjiga Mirna peč vi. št. 163, 165, zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 634, zemljiška knjiga Hmelj-čič vi. št. 858.
Cenilna vrednost: din 38.477'—.
Najmanjši ponudek: din 25 651"50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se ojtozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 23. decembra 1939.
*
I 1368/39-12.	37
Dražbeni oklic.
Dne 12. februarja 1940. o b d e setih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin po skupinah zemljiška knjiga Dobindol vi. št. 137.
Cenilna vrednost: din 24.962"60.
Najmanjši ponudek: din 16.641-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 23. decembra 1939.
$
I 1151/39-9.	38
Dražbeni oklic.
Dne 12. februarja 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnine zemljiška knjiga Žalovče vi. št. 109.
Cenilna vrednost: din 43.310'—.
Najmanjši ponudek: din 28.875"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetk »m dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dnhri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mostu, odd. If.,
dne 23. decembra 1939.
&
I 473/39.	‘	3604
Dražbeni oklic.
Dne 15 februarja 1940, ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 61 k. o. Farna vas.
Cenilna vrednost: din 487.468’—.
Najnižji ponudek: din 269.253"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Prevaljah
dne 24. novembra 1939.
*
1 663/39.	3732
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1940. ob trinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin a) vi. št. 56 k. o. Tolsti vrh in b) vi. št. 55 k. o. Brdinje.
Cenilna vrednost: ad a) din 79.970"—, ad b) din 103.406"70.
Najnižji ponudek: ad a) din 53.213"32, ad b) din 68 937*80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražben* oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Prevaljah
dne 7. decembra 1939.
*{•
I 357/39-8.	3710
Dražbeni oklic.
Dne 14. f e b r u a i j a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Njivice vi. št. 128 in 301.
Cenilna vrednost: din 196.499'—.
Najmanjši ponudek: din 131.000"—.
Varščina: din 19 651'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sod!<ču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se o|«)zarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Radečah
dne 17. decembra 1939.
*
I 361/39-12.	3696
Dražbeni oklic.
Dne 10. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ribnica vi. št. 112, 372, 440, 460 in 574.
Cenilna vrednost: din 174.275'—.
Vrednost pritekline: din 5.200’—.
Najmanjši ponudek: din 116.183'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati , glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravual v dobri veri.	I
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 16. decembra 1939.
*
I 360/39-8.	3697
Dražbeni oklic.
Dne 10. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Retje vi. št. 134.
Cenilna vrednost: din 71.207'—.
Najmanjši ponudek: din 47.470"—.
Varščina: din 7.121"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se 0|tozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 16. decembra 1939.
I 377/39—8.	3695
Dražbeni oklic.
Dne 10. februarja 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Goriča vas vi. št. 127.
Cenilna vrednost: din 125.091"—.
Najmanjši ponudek: din 83 394"—.
Vrednost priteklin: din 18.600"—.
Varščina: din 12.510"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se o|>ozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 18. decembra 1939.
I 503/39-6.	3753
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 1940. ob de* vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vodriž vi. št. 4 in 29.
Cenilna vrednost: din 162.276"40.
Vrednost pritekline: din 15.000"—. ki so že upoštevane v cendni vrednosti.
Najmanjši pouudek: din 108.184"27.
Varščina: din 16.228'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje [tri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega ■iodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II.,
I	dne	13. decembra 1939.
1 140/39-11.	54
Dražbeni oklic.
Dne 10. februarja 1940. o b d e •
e t i h bo pri podpisanem sodišču v št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Smuka vi. št. 222, 309, 541.
Cenilna vrednost: din 10.028'—.
Najmanjši ponudek: din 6685'50.
Varščina: din 1002'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-®®nem naroku pred začetkom dražbe, 8l®er bi se ne mogle več uveljavljati pede nepremičnin v škodo zdražiteija, *■ je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °“Hc, ki je nabit na uradni deski tega ^dišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku
dne 4. januarja 1940.
^pisi v trgovinski register.
t
Voisale so se nastopne fiime:
■Sedež: Gornja Radgona,
Dan vpisa: 4. januarja 1940.
Besedilo: Tvornica sekta Bouvier & tlr<ig Gornja Radgona.
.Obratni predmet: Izdelovanje in trgoma penečega vina (sekta).
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 4. 1. 1940.
Družbenika: zakonska Clotar in Katrina Bouvier, posestnika v Gornji uadgoni.
Podpis firme: k tiskanemu ali pisa-deinu besedilu firme pristavita družbena vsak samostojno svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 4. januarja 1940.
Fi 19/39-2.
Rg A 1 128/2.
a.	*
Sedež: Guštanj.
Dan vpisa: 14. decembra 1939. Besedilo: Antignit družba z omejeno *av<‘Zo v Gušfanju.
Dbratni predmet: Izdelovanje in raz-f^čavanje antignita, to je patentiranega 8redstva za naplesk lesa, lepenke in rugih predmetov v zaščito proti ognju. .Družbena posodba z dne 19. oktobra posl. št. 6.
Višina osnovne glavnice: 200.000 din. j. Na to vplačani zneski v gotovini: ^'■000 din ter vnesena stvarna vloga r'ižbenikov v vrednosti 69.000 din. Poslovodje:
„ Viternik Maks, zasebni uradnik v 'Stanju,
ljalPdej Karol, veleposestnik v Preva-
v ^a namestovanje upravičena poslopji skupno.
Podpis firme: Besedilo firme podpi-
'pta skupno oba poslovodji.
Sli
j^D?Jasi se izvršujejo po objavah v j lužhenem listu kralj, banske uprave savska banovine* v Ljubljani oziroma 0 drugih časopisih.
Družbena pogodba ima v odstavku
šestem določila glede stvarnih vlog (aportov):
Družba je prevzela na račun vlog:
I. Pogodbeno določeni del stroškov za pridobitev patenta v naši državi, za prijavo v Franciji, za dosedanje delo na vzorcih, za izumiteljsko podporo, za dopisovanje, za laboratorijske poskuse in potne stroške od:
a) Viternika Maksa v znesku 25.000 din,
b) Preislerja Karla Mihaela v znesku
21.000 din.
II. Pogodbeno določeno vrednost iznajdbe (izuma) od:
a) Gobičuika Franca v znesku 5.000 din,
b) dr. Erratha Boštjana v znesku
6.000 din,
c) Verama Ivana v znesku .6 000 din,
č) Sedeja Karla v znesku 6.000 din.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 14. decembra 1939.
Fi 39/39—2.
Rg C 111 27/2.
*
4.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. decembra 1939^
Besedilo: Bratje Pavletič, družba z o. z.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in lesnimi izdelki, izdelovanje oziroma produkcija lesa in obratovanje lastnih in v zakup vzetih žag in lesnih industrij. Udeležba pri enakih podjetjih. Izvoz vsakovrstnega lesa in lesnih izdelkov. Družba sme ustanavljati podružnice v tu- in inozemstvu.
Družbena pogodba z dne 25. novembra 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 200.000'— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 200.000'—.
Poslovodje: Pavletič Rudolf, Pavletič Ivan, Pavletič Marin, Pavletič Ana, vsi lesni trgovci v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
Družbina tvrdka, ki je lahko pisana, tiskana ali s štampiljko natisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavi vsak poslovodja pod besedilo tvrdke svoj svojeročni podpis samostojno. Za celokupno podjetje postavljeni prokurist podpisuje s pristavkom, ki označuje p rok uro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 6. decembra 1939.
Fi 57/39 - Rg C V 269/1.
*
o.
Sedež firme: Ljubljana.
Sedež podružnice: Beograd.
Dan vpisa; 6. decembra 1939.
Besedilo firme: »Sudostropa«, trgo-vačko društvo sa ograničeniin jamstvom.
Besedilo podružnice:	»Sudostropa«,
trgovnčko društvo sa ograničenim jamstvom, podružnica Beograd.
Obratni predmet: Trgovina, uvoz in izvoz raznega blaga, zlasti pa izvoz deželnih in uvoz industrijskih predmetov. Razen tega se bo družba bavila z za-
stopstvom industrijskih in trgovskih podjetij in s posredovanjem v finančnih in trgovskih poslih.
Družbena pogodba z dne 29. novembra 1939.
Družba je ustanovljena za nedoločeno dobo.
Visokost osnovnega kapitala: dinarjev 200.000'—.
V gotovini na to vplačanih: din 50.000.
Poslovodja: Petar Tupanjanin, Beograd, Carice Milice ul. 6.
Za namestovanje upravičeni: Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje firmo, ki more biti pisana, tiskana ali s štampiljko natisnjena, na ta način, da pristavi svoj lastni podpis pod tekst firme. Ako je več poslovodij, odloča skupščina o načinu zastopanja in podpisovanja.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1939.
Ki 58/39 — Rg C V 271/1.
*
6.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. decembra 1939.
Besedilo: »Volta« družba z omejen« zavezo, tovarna elektrotehničnega materiala.
Srbskohrvatsko: »Volta« društvo sa ograničenim jamstvom, tvornica elektro-tehničnog materijala.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja elektrotehničnega materiala, zlasti stikal in instalacijskega materiala, udeležba pri podjetjih iste ali enake vrste in pridobivanje takih podjetij kakor tudi ustanavljanje tozadevnih podružnic oziroma obratovališč.
Družba je bila ustanovljena z družbeno pogodbo z dne 5. marca 1935. za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 din.
Na to vplačani zneski v gotovini:
100.000	din.
Poslovodja: Lajovic Milivoj, industrialec v Ljubljani, Kamniška 20.
Družbo zastopa in zanjo podpisuje poslovodja samostojno na ta način, da pod pisanim, tiskanim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom tvrdke pristavi svoj lastnoročni podpis.
Družba se je vpisala zaradi prenosa sedeža iz Celja v Ljubljano in je bila dosedaj vpisana v Rg C II 92 pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. decembra 1939.
Fi 56/39.
Rg C V 273/13.
7.
*
Sedež: Mirna na Dolenjskem.
Dan vpisa: 23. decembra 1939.
Zaradi prenosa sedeža iz Ljubljane in spremembe obratnega predmeta firme Bulc & Co., industrija emajliranih izdelkov »Adana«, družba z o. z., je odslej:
Besedilo firme: Bule Franjo, družba z o. z. farmaceutski zavod, Mirna, Slovenija.
Obratni predmet: Predmet podjetja je odslej proizvajanje in razpečavanje strupov, zdravil in zdravilnih specialitet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor ni to izključna pravica likam in podjetij za proizvajanje zdravil biološkega izvora za zdravljenje in zaščito proti boleznim pri človeku in živalih (seroloških in bakterioloških podieOj).
Družbena pogodba z dne 21. 3. 1928., spremenjena dne 19. 7. 1939.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 15.000 din.
Na to vplačani znesek v gotovini:
15.000	din, ki je v prosti razpolagi poslovodij.
Poslovodje:
Bulc Franjo, posestnik in podjetnik na Mirni na Dolenjskem,
Santelj Bojan, profesor v Ljubljani, Sedaj v Bjelovaru.
Za namestovanje je upravičsn: Poslo-Todji zastopata družbo posamez in pod-pisujeto firmo družbe posamez na la način, da pristavi vsak poslovodja pod besedilo firme, napisano, natiskano ali s pečatom napravljeno od kogar koli, svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II-,
dne 23. decembra 1939.
Fi 54/39.
Rg C II 19/12.
*
8.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 27. novembra 1939.
Besedilo: »Trio«, tržiška industrija obutve, družba z o. z. v Tržiču; srbsko-hrvatsko: »Trio«, tržiška industrija ci-pela, društvo s. o. j. u Tržiču.
Obratni predmet: Izdelovanje čevljev na tovarniški način, prodaja lastnih izdelkov, nakup in prodaja tujih izdelkov in vseh postranskih potrebščin radi nadaljnjega razpečavanja, kakor nogavic, Taznih past in krem za konserviranje čevljev, ortopedičnih potrebščin čevljarske stroke, raztezačev in vseh drugih v to stroko spadajočih potrebščin; dalje nakup za obrat potrebnih zemljišč in že obstoječih obratov, za obrat potrebnih strojev in vsega drugega pomožnega orodja z vsemi postranskimi potrebščinami, kar je za industrijsko obratovanje potrebno, kakor tudi ustanavljanje lastnih prodajaln za razpečavanje lastnih in tujih izdelkov te stroke in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
Družbena pogodba z dne 15. novembra 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 500.000'— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 500.000'—.
Poslovodje: Krofta Hanuš, generalni ravnatelj v Ljubljani; Cilenšek Pankracij, ravnatelj v Tržiču; Janežič Matko, bančni prokurist v Ljubljani; Verbič Jože, trgovec in posestnik v Tržiču.
Družbo zastopata in za njo podpisujeta po dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom na ta način, da svojeročno pristavita svoja podpisa pod besedilo firme, ki je lahko
tiskano, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogar koli, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro (pp.).
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. novembra 1939.
Fi 55/39 — Rg C V 267/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
9.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 5. decembra 1939.
Besedilo: Celjska posojilnica d. d. v Celju.
Zaradi smrti se izbriše član upravnega sveta Kukovec Vinko, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega sveta Dolžan Franjo, kleparski mojster in posestnik v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 5. decembra 1939.
Rg B II 25/31.
*
10.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 12. decembra 1939. Besedilo: Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
Prokura se je podelila Zelinki Emanuelu, uradniku družbe v Hrastniku, ki bo tvrdko v tej lastnosti podpisal tako, da bo pod tiskano ali pisano besedilo tvrdke pristavil svoj lastnoročni podpis skupno z enim upravnim svetnikom družbe.
Okrožno kot trg. sodišče v Celin, odd. L,
dne 12. decembra 1939.
Rg B I 30/64.
*
11.
Sedež: Gornja Radgona.
Dan vpisa: 4. januarja 1940.
Besedilo: Tvornira sekta in vinske kleti Clotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo, Gornja Radgona.
Besedilo firme se sedaj glasi: Vinogradniško veleposestvo Clotar Bouvier, vinske kleti, Gornja Radgona-
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 4. januarja 1940.
Rg A I 18/21.
*
12.
Sedež: Hrastnik.
Dan vpisa: 29. decembra 1939. Besedilo: Viljem Abelna dediči. Obratni predmet: Steklarna.
Zaradi izstopa se izbriše inženir K8r-bitz Adolf kot javni družbenik tvrdke. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, dne 29. decembra 1939.
Družb. T. 186/53.
*
13.
Sedež: Krčevina pri Mariboru št. 160.
Dan vpisa: 29. decembra 1939. Besedilo: Hermann Wogerer-Obratni predmet: Veleklavnica, tovarna klobas, mesnatih izdelkov, masti ter uvoz in izvoz.
Prokura je podeljena Wo<?ererju Hermanu, indus.trijcu v Krčevini pri Mariboru št. 160.
Prokurist podpisuje samostojno ** tvrdko na ta način, da pristavi napisanemu ali natisnjenemu tvrdkinemu besedilu ime in priimek z označbo prokure (P- pa.).
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 29. decembra 1939.
Pos I 278/10.
*
14.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. decembra 1939.
Besedilo: »Avtomontaža« d. d.
Izbriše se član upravnega sveta dr-Stanger Ulikse ter prokurist Kretner Salamon, vpiše pa se član upravnega sveta Dujmovič N. Ivan, lastnik menjalnice na Sušaku.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. decembra 1939.
Rg B 111 121/6
*
15.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. novembra 1939.
Besedilo:	Jugoslovanska	električna
delniška družba Brown Boveri v Beogradu, podružnica v Ljubljani.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: dr. Boveri Valter, Neumann Josip, Po povič Božidar, Štebi Rudolf, ing. ŠterU Julij in Stransky Feliks.
Vpišejo pa se člani upravnega odbora: ing. Šancer Karlo, Miličevič Dragan, ing. Bogdanovič Nikodije, vsi v Beogradu; dr. Katičič Matko, advokat v Zagrebu, ing. Bodmer Leo, ing. Conti Gub do in Zaugg Emil, vsi iz Badena pr* Zurichu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. novembra 1939.
Rg B II 166/3.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. decembra 1939. Besedilo: Kopališka družba Kamnik d. d.
Izbriše se član upravnega sveta Grfin-vvald Gordan Leo, vpiše pa se čla** upravnega sveta Benkovič Ciril, visoko šolec v Kamniku, Novi trg 12.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 9. decembra 1939.
Rg B III 112/6
Vpisi v zadružni register'
Vpisale so se spremembe in dodali pri nastopnih zadrugah:
17.
Sedež: Mala Nedelja.
Dan vpisa: 30. novembra 1939. Besedilo: Hranilnica in posojilni pri Mali Nedelji, registrovana zadrug* z neomejenim jamstvom.
Zadruga temelji odslej na novih pr®' vilih, prilagedenih zakonu o gospoda*' skih zadrugah z dne 11. sept. , sprejetih na redni skupščini dne 7. m9' ja 1939.
Naziv odslej: Hranilnica in posojilnica P* Mali Nedelji, reg. zadruga z neome-Jenim jamstvom.
j Namen: Zadruga ima namen, zboljšati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredu po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadrga sledeče posle:
!• daje svojim zadružnikom posojila; 2- budi in širi smisel za varčnost in ^Prejema od vsakogar hranilne vloge Qar vložne knjižice in na tekoči račun;
, ®. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
, 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko Proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisij-8«o prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v ^varovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen e&s.
Poslovni delež znaša din 10'—, ki ga 'e plačati takoj ob pristopu.
Jamstvo: Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno z vso svojo imovino; jamstvo se izteza tudi za obveznosti zadruge, ki 80 nastale pred vstopom zadružnika.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki 8estoji iz 6 članov.
Člani upravnega odbora so:
1.	Kump Josip, posestnik v Moravcih; j. 2. Kolarič Anton, posestnik v Kurečih;
J. Karba Anton, posestnik pri Mali Nedelji;
,4. Košar 'Anton, posestnik v Bodi-slavcih;
,5. Prelog Janko, učitelj v pokoju pri **?li Nedelji;
6. Filipič Ludvik, posestnik v Rado-siavcih.
Jzbriie se dosedanji član upravnega .dbora Lupša Ferdo, ter se vpiše novoizvoljeni član Košar Anton, posestnik Bodislavcih.
. Zadruga objavlja skupščinske sklepe u* druge svoje objave na razglasni de-v svoji poslovalnici po potrebi P?. Se na drug način. Vabila na skupine pa more poleg tega objavljati v Tgi >Narodni gospodar« v Ljubljani.
Podpisovanje zadruge se vrši na ta Sna •’ se P0<^ nien° firmo svojeročno Podpišeta dva člana upravnega odbora J* Pa en član upravnega odbora s pomaščenim nameščencem.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 30. novembra 1939.
Zadr II 34/46.
18. *
Sedež: Stogovci.
j-an vpisa: 14. decembra 1939.
"sedilo: Hranilnica in posojilnica v o ®8pvcih, rcgistrovana zadruga z nerojenim jamstvom.
Izbrišejo se dosedanji člani upravne-in "dbora; Propst Ivan, Propst Anton j. Alojz Fuchs ter se vpišejo novoizvo-Y m člani: Relctija Franc, posestnik v atii vasi št. 12, Wisiak Feliks, po- 1
sestnik, Konjišče št. 4 in Alojz Zemljič, gostilničar iz Stogovcev št. 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 14. decembra 1939.
Zadr I 44/12 *
19.
Sedež: Zdole pri Vidmu.
Dan vpisa: 19. septembra 1939.
Besedilo: Posojilnica za župnije Zdole, Sromlje in Artiče ter krajno občino Križe, registrovaua zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 25. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zak. o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Hranilnica in posojilnica-v Zdolah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga je osnovana na nedoločen čas.
P redmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po ka*1 najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša 2'50 din in se plača takoj ob pristopu ali v obrokih, najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu ^Narodni gospodar« v Ljub ljani.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako. da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani dosedanjega načelstva Zupančič Franc, Ivanuš Robert, Omerzo Franc in Babič Karol.
Okrožno kot trg. sodišče r Celju, odd. I., dne 19. septembra 1939.
Zadr. V 274/53.
*
20.
Sedež: Žužemberk,
Dan vpisa: 4. decembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica r Žužemberku z. z n. j.
Vpiše se pooblaščeni uradnik Požun Franc v Žužemberku št. 43 s pravico podpisovanja za zadrugo s še enim članom upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 4. decembra 1939.
Zadr I 66/25.
Konkurzni razglasi
21. 26 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pregla Frica, trg. z mešanim blagom, v Zg. Pirničah, p. Medvode.
Konkurzni sodnik: Dr. Svet Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Dr. Hacin Josip, adv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 134, dne 11. januarja 1940. ob 11. uri.
Oglasitveni rok do 20. januarja 1940. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 1. februarja 1940. ob 11. uri v sobi št. 134.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. decembra 1939.
St 8/39—2.
*
22.	58
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Feldina Mirka, trgovca v Mariboru, Aleksandrova c. 13, registro-vanega pod firmo M. Feldin, Maribor, trgovina z mešanim blagom na drobno.
Poravnalni sodnik: Habermutb Avgust, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Irgolič Fran, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri spodaj imenovanem sodišču, soba št. 80 dne 12. februarja 1940. ob 9. uri dopoldne. Rok za oglasitev do 8. februarja 1940.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 4. januarja 1940.
Por 1/40-2.
*
23.	24
Konec poravnave.
Sklep Por 8/39—47, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Uršiča Franceta, mizarskega mojstra v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 85, je postal pravnomočen 5. decembra 1939.
Poravnalni postopek je končan. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. decembra 1939.
Por 8/39—50.
Razglasi raznih uradov in oblastev
88
Štev. R U 890/36—10 866/36—25 237/14-57 Agr. op. Dobrunje,
„	„ Javor II,
„	„ Sp. Sorica.
Razglas
o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je skupna last posestnikov
1. iz Dobrunj,
2. iz Javorja in
3. iz Spodnje Sorice.
Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano k 1. pri vi. št. 56, 68, 78, 81 in 83 k. o. Dob run je; k 2. pri vi. št. 125 k. o. Volavlje in k 3. pri vi. št. 106 k. o. Sorica, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. okt. 1887., krauj. dež. zak. št. 2 iz
1.	1888.,
od dne 16. do 29. januarja 1940. razgrnjen na vpogled vsem udeležencem k 1. pri občini Dobrunje, k 2. pri občini Dobrunje, k 3. pri občini Sorica.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval k 2. 16. januarja 1940. od 10. do 11. ure v hiši g. Habiča I., trgovca v Št. Lenartu,
k 3. 17. januarja 1940. od 12.30 do 13.30 ure v hiši g. Okorna Jožeta v Spodnji Sorici h. št. 18.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od
16.	januarja do 14. februarja 1940. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije 1 v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani dne 2. januarja 1940.
Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r.
O.	št. 2408/1-1939	74-2-1
Razglas.
Gospod Tomšič Mihael, posestnik in trgovec na Vrhniki, Nova cesta št. 26, občina Vrhnika, srez Ljubi jana-okolica, banovina dravska, namerava otvoriti kamnolom na parcelah št. 1419/7, 1419/8 in 1419/41 k. o. Verd v občini Vrhnika. Predložil je situacijski načrt in prosil za tozadevno obrtnooblastveno odobritev.
Zaradi te prošnje razpisuje sresko načelstvo, pristojno po § 121. obrtnega zakona v zvezi s §§ 107., 108. in 109. istega zakona ter §§ 7., 9., 12. in 90. stavbenega zakona za bivšo Kranjsko, el. 2. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, § 30. zakona o železnicah javnega prometa ter končno § 101. zakona o občem upravnem postopku komisijski ogled in razpravo za petek dne 19. januarja 1940. ob 14‘45. uri s sestankom na kolodvoru na Verdu.
Vabijo se vsi interesenti, da podajo ev. ugovore in pomisleke najkasneje ob razpravi, ustno ali pismeno, ker bi se poznejši ugovori mogli upoštevati le, če bi se tikali javnih koristi.
Situacijski načrt je vsakomur na vpogled med običajnimi uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica 11, v sobi št. 9
Sresko načelstvo v Ljubljani dne 5. januarja 1940.
Št. 10.222/9.	60
Razpis dražbe lovišča občine Gornji Petrovci.
Oglas.
Po čl. 2. banovinske uredbe za izvrševanje zakona o lovu se daje v zakup lovišče občine Gornji Petrovci, ki ob sega katastrske občine Gor. Petrovci, Adrijanci, Boreča, Šulinci, Stanjevci, Že-navljc, Martinje, Lucova, Neradnovci. Peskovci, v skupni izmeri 4368 ha za izklicno ceno din 1000'— in varščino din 1000*— za zakupno dobo od 1. IV.
1940.	do 31. 111. 1952. Dražba bo dne
3.	februarja 1940. in sicer ob 9. uri do poldne v občinski pisarni v Gornjih Pe trovcih. V primeru, da prva dražba ne bi uspela, bo ponovna dražba brez posebnega oklica osem dni pozneje na istem mestu, ob isti uri in ob istih pogojih, eventualno pod izklicno ceno. Nadrobni dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri podpisanem načelstvu.
Sresko načelstvo Murska Sobota dne 3. januarja 1940.
•j.
T No. 1773/9.	3742 3-3
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje na podstavi odločb kraljevske banske uprave V. No. 139/109 in V. No. 139/110 z dne 21. decembra 1939. in predpisov zakona o državnem računovodstvu
prvo javno ustno licitacijo v skrnjšanem roku za naknadno dobavo sramoza za državno cesto št. 50
in sicer:
1. od km 110.000 do 124.000, 950 m* tolčenca, proračun din 99.750’—, kavcija din 10.000’—;
2. od km 124.000 do 134 000, 600 ma prodca, proračun din 27.000’—, kavcija din 3.000’-.
Licitacija se bo vršila dne 20. januarja 1910. oh 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Kavcije se polagajo pri davčni upravi v Mariboru za okolico do 10. ure na dan licitacije.
Proračuni, splošni in posebni pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Sresko načelstvo Maribor-Ievi breg, tehnični razdelek, dne 28. decembra 1939.
*
76
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održat če u prostorijaina Okružnog urc-da za osiguranje radnika u Nišu na dan 30. siječnja 1940 u 11 sati ofer-talnu licitacija za izdavanje dobave i montaže električnih uredjaja transformatorske stanice i kablova svog sanatorija za plučne bolesti u Knez Selu kraj Niša.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa
oznakom »Ponuda za električne ur13' djaje transformatorske stanice sanatorija Središnjeg ureda za osiguranje radnika za plučne bolesti u Knez Selu •
Ova če se licitacija održati u smislu Pravilnika Središnjeg ureda za osiguranje radnika i za slučaj da bude n® toj licitaciji predloženo i samo dvije ponude.
Zajedno sa ponudom imade se P°' ložiti kaucija prema odredbama uslm ca licitacije. Brzojavne, zakašnjele ih nepropisno sastavljene ponude neče uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponuda mogu se dobiti dnevno kod Okružnog ured;1 za osiguranje radmka u Nišu za vri' jeme uredovnih sati uz naplatu °® Din 75*— te kod tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radmka u Zagrebu, kod kojega se mogu dobiti 1 sva potrebna objašnjenja.
U Zagrebu, dne 30 prosinca 1939.
Središnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
72
Poziv upnikom.
Tvrdka Fenix, tovarna gornjih dek>v za čevlje, družba z omejeno zavezo v Celju, je prešla v likvidacijo in poziv11 vse svoje upnike da naj prijavijo svoj® terjatve tvrdki v likvidaciji v roke podpisanega likvidatorja do 15 anrila 1940'
Celje dne 31. decembra 1939.
Hofbaucr Anton, trgov®®’ Celje. Gosposka ulica.
*
46-3-2
Poziv upnikom.
Tvrdka Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog d. z o. z. v Mariboru se je razdružila in piešla v likvidacij0. Morebitni upniki naj javijo svoje zald®' ve v zakonitem roku pri podpisani tvrdki: Prodajno društvo proizvodov tvorrU' ce Zlatorog d. z o. z. v likvidaciji. ribor.	Likvidator.
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kol® (evid. št. tablice: 94.654) in jo progi®' šam za neveljavno.
Marn Franc s. r.,
Tomačevo 29.
*	73
Objava.
Izgubil sem pomočniško izpričeval®: izdano od Kanalskega udruženja v 6®^ Cerkvi na ime: Sluden Milan iz Pet®®' vega sela. Proglašam ga za neveljavu ’
Studcn Milan s. r*
Izdaja kraljevska banska uprava dravskp banovine Urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mikatek v Ljubljani