Asfaltiranih cest v naši občini nimamo prav veliko. Zato nas še toliko bolj boli, če se mora zaradi preobremenjenosti, morda tudi površne gradnje, asfalt umakniti makadamu. Tako je pred trgovino v Vnanjih Goricah in še na enajstih mestih omenjane občinske ceste
PROBLEM JEZNAN,KAJPA REŠITEV..^ ' ¦ *;;*»¦'X<:... :.> :(¦¦;¦*¦>• ¦¦:--¦ .-.    '       .-
Skoraj »sama-jama« podpeške ceste
Moramo priznati, da smo tokrat tež-ko ogreli novinarsko pero. Naziva pro-blema je enostaven, sodoben: Močno poškodovana občinska cesta Brezovi-ca-PodpeČ. Tudi zajemanje podatkov o njem ni bilo presenetljivo težko. Usmeritve nam je dal pogovor zainte-resiranih predstavnikov iz krajevnih skupnosti, občinskega upravnega orga-na, OK SZDL, OZD ter nekaterih skupnosti. Mnogo teže pa se je bilo
»Mi ne iščento krivca, ampak rešitev nemogočega stanja na cesti Brezovica-Podpeč,« je izluščil nastop krajanov Franc Šifrer
opredeliti, kako pravzaprav zasukati pero, da bo iz zapisanega mogoče kar najhitreje projecirati novo 10,05 mili-jonov vredno cesto.
Ker je razplet problematike šele na začetku, naj vas tokrat le seznanimo s položajem na tej pomembni občinski prometnici, na katero se iz šestih kra-jevnih skupnosti (Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice, Podpeč-Preserje, Rakitna, Borovnica) zliva okrog deset tisoč prebivalcev. Ob njej je tudi nekaj industrije (Hoja Podpeč, Mineral Pod-peč, IMP Preserje, Donit Borovnica, Kamnolom SCT Preserje). Kot naj-močnejši prevoznik se pojavlja kamno-lom Slovenija cest - Tehnike v Pre-serju.
-/-¦:   .
Prvi ima besedo predsednik sveta krajevne skupnosti Vnanje Gorice, Franc Šifrer.
»Ko se je pričela graditi avtocesta Vrhnika-Dolgi most nismo bili pozorni na spremenjeni transportni znacaj naše ceste. Pričakovali smo, da bo za zaščito te občinske ceste poskrbela naša obči-na. Žal ne vemo, kaj so naši upravni organi storili v dobro naše ceste, vemo le to, da je sedaj cesta močno poškodo-vana, razbita.
Jeseni sem štel tovornjake, ki so vo-zili po cesti gramoz na novo cestno gradbišče na Z obvoznici. Naštel sem 26 tovornjakov. Povprečno po petkrat so zapeljali tisti dan po tej občinski prometni žili. Bili so pet do osemtonski tovornjaki.
Izvedeli smo, da so imeli zasebni pre-vozniki plačano kilometrino za relacijo
Preserje-Borovnica-Verd-Vrhnika--gradbišče.«               /         .   .
Tovornjaki ali zima?
»Kljub temu da je bila cesta stara okrog deset let, do Ianske jeseni ni imela lukenj, udarnih jam,« je razvil zgodovinsko nit problema Franc Šifrer. »To je razumljivo, saj so po njej vozili predvsem osebni avtomobili in dostavni tovornjaki.
Ko so gradili del avtoceste med Lo-gom in Gorjancem ter Z obvoznico, pa se je pričelo stanje močno slabšati.
Vemo, da je letos dala cesti krepko zaušnico tudi zima. Najhuje je tam, kjer ni urejeno odvodnavanje. Med vožnjo od Brezovice do Podpeči sem našel obsežnejše pasove makadama na dvanajstih mestih.
Preje sem rekel, da cesta ni imela udarnih jam. Vendar pa moram dodati, da je bila kar precej razpokana. Težki tovori so pospešili zlom njene podlage in letošnjo stanje.«
Zapora za tovornjake?
Na pogovoru na občinski skupščini so se vsi strinjali s predlogom da cesto začasno zaprejo za tovorni promet. Za-časno pomeni toliko časa, da bo mogo-če zbrati manjkajoči denar (polovico bo dala občinska komunalna skupnost) od tistih, ki so pospešili zlom ceste in sedanjih uporabnikov. Vedo, da bi bila taka poteza boleča, vendar bi prav go-tovo najhitreje prinesla rešitev.
»V dveh mesecih moramo pričeti z obnovo ceste. Če bomo le malo zamu-dili,« je razpredal terminski plan Franc Šifrer,« se bomo srečali z zimo 1981/82. Tega pa prav gotovo ne želi-mo dočakati.«       .  f
Izognimo se         /:V V      ^ polovičarstvu
Drugi sogovornik je bil predsednik krajevne skupnosti Notranje Gorice Janez Petrič.
»Pogovor nas je seznanil s položajem na cesti in nakazal rešitev. Izvedeli smo, da bi občinska komunalna skup-nost iz rednega dotoka sredstev lahko priskrbela v dveh mesecih pet miHjo-nov dinarjev. To je seveda le slaba polovica vsote. Zato smo bili predvsem predstavniki krajevnih skupnosti ne-davno nekoliko nejevoljni, ko smo spoznali, da na posvetu ni bilo vseh, ki bi lahko pomagali pri rešitvi problema. Predvsem smo pogrešali predstavnike republiške skupnosti za ceste, ustrezne službe SCT ter večjih delovnih organi-zacij ob cesti. Vsi vemo, da bo mogoče
Otroškakri?
Po cesti Brezovica-Vnanje Gorice odhaja vsak dan v brezo-viško šolo 260 otrok. Na močno poškodovani, delno tudi gra-mozni cesti, iščejo primerno ste-zo. Enkrat so ob robu cestišča, drugič na njegovi sredini. Kraja-ni se bojijo, da bo zaradi tega prišlo do prometne katastrofe. Ker hodijo otroci v gručah, s strahom napovedujejo, da prav gotovo ne bo žrtev nesreče le en otrok, ampak da bo lahko tekla po cesti kri gruče otrok.
to cesto obnoviti le z denarjem, saj kreditov za te namene ni mogoče več dobiti. Zato pričakujemo večjo aktiv-nost tudi na občinski skupščini.
Na posvetu se nismo pogovarjali o obnovi posameznih, najbolj kritičnih delov ceste. Smatrali smo, da je potreb-no zbrati vsa sredstva in celovito rešiti problem. Polovičarstva ne maramo.!«
STANE JESENOVEC