J* T1l—,, ? —<------ rT vi slovenj dri dnevnik v Zjedinjenj h državah. Izhaja vsak dan itviaufi nedelj m praznikov. Glas The first Slovane I>a2ty~ in tbc United States. Issued every* day* except Sundays and Holiday*. List Slovenskih delavcev v c4meriki ■ 1 tSLEFOI PISARNE: 1X7« RECTOR. b— .a— l-Olass Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, H. under the Act of Centres of Ma rek 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOB HO. 139. — ŠTEV. 139. - NEW YORK, SATURDAY, JUHE 13, 1908. — SOBOTA. 13. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL - 1 § • Sto čas žganja in opij na dan. BOGATI KLEPAR SULK V NEW JERSEYU IZPIJE VSAKI DAN 60 WHISKEY EV IN KADI OPIJ. Njccora žena hI (a rada sedaj proglasila za blaznega. UŠEL IZ BOLNICE Bogati klepar Jos. G. Snlk je nedavno ušel iz zavoda za slaboumne v Morris Plains, N. J., in iivi sedaj svobodno v New Torku, dočim bi ga rade oblasti države New Jersey zopet dobile in izročile v imenovani zavod, da se tam dožene, kako je njegovo duševno razpoloženje Njegova žena je namreč pri sodišžu ▼ New Jerseyu vložila proti svojemu možu tožbo, oziroma prošnjo, s ktero prufi obla>ti, naj Sulka proglase slaboumnim, ker le na ta način se zamo-re zvesta žena polastiti njegovega velikega premoženja. Včeraj so se vršile tozadevne razprave, s kterimi se je bavilo 24 ^ -otnikov. Pripomniti mo-ramo tudif *ma Sulk dve * affinity' in to je glavni vzrok, da ga hoče njegova dobra žena priglasiti blaznim. Proti obema gospodu-:iama je vložila tožbe in r»di tega je z vsakim slučajem imelo opraviti po dvanajst porotnikov. Ves trubel je zakrivila neka Mrs. Annie Doth, ktera pa dosedaj še ni prišla k sodišču, datira v no bi tam to nad vse želeli. Njo zastopa v tej stvari njen odvetnik. Neka Annie Smith iz Newarka je bila nadalje tudi deležna Sulkove ljubezni, toda te tudi ie niso našli. Ko so včeraj Mrs. Sulkovo zaslišali, je povedala, da je mati petih otrok. Sulk je sieer vedno rad pil, vendar je pa bil preje zmeren. Pred jednajstimi leti m je nabavil prvo affinity, ki je prišla večkrat v njegovo hišo po denar. Tedaj jej je Sulk dejal, da popije vsaki dan po 100 whirfceyev. Kasneje je bila baje prisiljena, tvojega moža poslati v nek zavod, da ga ozdravijo pijančevanja. Ko se je vrnil iz zavoda, je svojo Ženo k malo o« ta vil. Pred konvencijo v Chicago, III. PBI PRVEM GLASOVANJU DELEGATOV DOBI VOJNI TAJNIK T AFT 603 GLASOVE. Zanj je bilo 387 delegatov inštruira-nih in odbor mu je preskrbel nad dvesto drnzih glasov. PODROBNOSTL RAZSTRELBA IN POŽAR. V klavnici twdks Morris k Co. js napravil požar veliko škodo. Kansas City, Mo., 13. junija. V klavnici tvrdke Morris & Co. v Kan--eas City, Kans., sta se včeraj pripetili dve rautrelbi, vsled kterih je na-etal velik požar. Pri tem sta bila dva delavea ubita, dočim sta dva nevarno ranjena, škoda, ktero je napravil požar, znaša $300,000, kajti požar je uničil refrigeratorska in prekajeval-no poslopje. Razletel se je amonija-kov plin, ker je nekdo v neprevidnosti v refrigeratorskem poslopju prižgal žveplenko. I Znižaj {■Reorder >nne, N. J., Znižanje denarnih kasni. Hymen Lazarus iz Bay-onne, M. J., naznanja, da se bode oziral na sedanje slabe čase in krizo in bode radi tega toliko časa, da se pro-speriteta zopet povrne, vse denarne kasni znižal za polovieo. Le oni, ki šalijo ženske, bodo morali plačevati take kazni, kakor so bile doeedaj v običaju, Pijanci bodo v nadalje plačevali le po 91 kasni, mesto po $2, kakor doeedaj, dočim bode veljalo slabo obnašanje na cesti le $2.50 in ne več po $6. Chicago. 111., 12. junija. Včeraj zvečer je republikanski nacijonalni odbor končal z obravnavami glede kontestov, oziroma določitvijo glasov neinštruiranih delegatov. Odborove seje so trajale sedem dni in v tem oasu se je rešilo 219 sedežev, oziroma glasov kandidatov. Na ta način je dobil vojni tajnik Taft sledeče na daljne glasove dosedaj neinštruiranih kandidatov: Alabama 22, Arkansas 2 Florida 8, Georgia 16, Kentucky 8 Louisiana 18, Mississippi 16. Missouri 6, North Carolina 18, Ohio 7 Oklahoma 10, Pennsylvania 1, South Carolina 8, Tennessee 18, Texas 36 Virginia 18, Alaska 2, Arizona 2 skupaj 216. Ker je imel vojni tajnik Taft že preje 387 inštrpiranih delegatov, raz polaga sedaj s 603 delefiratmi, kteri bodo zanj oddali svoje glasove. K tem moramo pa prišteti tudi končno one ki bodo pri glasovanju oddali zanj svoje glasove, tako, da je že sedaj za gotovljeno, da bode takoj pri prvem Vasovanju imenovan predsedniškim kandidatom republikanske stranke. STRELJANJE BREZ POKANJA Novoizumljena puška. V prostorih družbe za varstvo živali v New Yorku je v četrtek Hiram Percy Maxim preskuse val svojo novo puško .s ktero se strelja, ne da bi pokalo. Imenovana družba je namreč nedavno razpisala večjo nagrado za uigrat, s kterim bi bilo mogoče živali usmrtiti tako, da bi pri tem kolikor mogoče malo trpele. Ta aparat naj bi se pred vsem rabil pri klanju jrov«-je živine. Predsednik imenovane družite Bergh je predlapral, naj se pri leni rabi mesto noža raje puška. Sedaj s«* je Maxim prijavil s svojo novo-izumljeno puško. Njegovi poizkusi so bili izborni. i)va adresarja mesta New York, ki sla gotovo najdebelejši knjigi na sve-lu. je Maxim s svojo puško prestrelil, ne da bi bilo slišati najmanjši pok. Njegova puška izgleda tako, kakor povsem navadna Winchestrovka, kalibra 32. Ta iznajdba je za vojaštvo in policijo seveda največje važnosti. Maxim o svojej iznajdbi neče ničesar natančnega povedati in tako ni znano druzega, nego da se z njegovo puško lahko povsem tiho strelja. Baje se tudi Maffia in La Mano Nera zanima za novo iznajdbo, ker s tem bi bil ta poklic zelo olajšan. NajoenejAavoinja is New Torka do Trat* ali Boke i« s paniki od An«-LiM. Ne poeln-i tali Jana odpluje Trata 13—14 iN Japonska grozodejstva ▼ Koreji. Victoria, B. C., 13. junija. Iz Koreje došli potniki poročajo, da gospodarijo Japonci v imenovanem nesrečnem cesarstvu kakor divjaki. V pokrajini Sonjhin so pričeli domačini z vstajo, pri kterej so domačini pregnali japonske uradnike. Japonci so potem priredili proti domačinom imenovan? pokrajine kazensko ekspedT-eijo in so tam požgali ter razdejali cele vasi. Japonci so streljali na neko hišo, v ktero je pri bežal nek vodja Korejcev s svojimi ljudmi. Ker bo Korejci na streljanje na isti način odgovorili, so Japonci hišo jednoatav-no zažgali. Na ta način je zgorelo 16 Korejcev. Zopet povodnji ni jugu in na zapidu. RADI IZREDNEGA DEŽEVJA SO ZOPET NASTALE POVODNJI V RAZNIH krajih. Krog Kaw River j a je deževalo in reka je zopet pričela naraščati. V LOUISIANI IN DRUGOD. Chicago dvomili jonsko Chicago, I1L, 12. junija. Uradniki, ki so neuradoma šteli prebivalstvo tuksjšnjega mesta sa Šolske oblasti, naznanjajo, da ima sedsj Chicago 2.140,000 prebivalcev. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo v Chieagu le 1,714444 ljudi. Sedaj je Chicago toliko, kakor mestni del Brooklyn Bo-New Yorku. Topeka, Kansas, 13. junija. V raznih krajih doline ob Kaw Riverju je včeraj tako deževalo, kakor že dolgo ne preje in vsled tega so zopet vse nižine preplavljene. Reka Kaw, ki je pričela že počasi padati, sedaj zopet narašča. Shreveport, La., 13. junija. Veliki jez pri Creightonu v Red River Parish s*- je včeraj podrl in odprtina je sedaj 400 čevljev široka. Na tisoče oral najlniljsega zemljišča je pod vodo. V kolikor je dosedaj znano, ni nihče utonil. St. I^ouis, Mo., 13. junija. Reka Mississippi, ktera je tekom zadnjega tedna dokaj narastla, je sedaj pričela še hitreje naraščati. Tirovi Chicago & Alton železnice pri Cedar City so >«-000 biserjev. Tudi v Oenoi, Lan-singu in Victoriji so našli krasne bisere. —o- Tihotapstvo s Kitajci Ko je dospel angleški parni k Norwich, kteri je v najemu United Fruit Company, v našo luko, je imel v notranjih prostorih par tisoč banan in poleg tega tudi dva Kitajca. Parnik je sedaj južno sadje izkrcal in zopet odplul, toda oba Kitajca, ki sta se hotela utihotapiti v našo republiko, sta morala ostati na parniku in bodeta sedaj morala metati premog v velike peči. Banane so prišle iz Port Antonio, Jamaica, Port Leu#na, Costa Rica in drugih tropienib luk, kjer je običajno vse polno Kitajcev, kterim je tam naseljevanje dovoljeno. Ko so v Port Lemon, Costa Rica, nakrcali banane, so pripeljali v zadnjem tie-not ku še dva zaboja na parnik, o kterih je nek kurilec na ladiji trdil, da so njegovi in da ima v njih obleke. Kmalo se je pa dognalo, da sta v zabojih skrita dva Kitajca. Ko je dospel parnik v našo luko, je kapitan naztyinil oblastim, da ima na ladiji tudi dva Kitajca, ki sta prišla na parnik, ne da bi on za to vedel. Oblasti so potem pazile na to, da sta oba Kitajca tudi ostala na parniku, dokler ni zopet odplul. Odposlanci republike Liberije pri državnem tajniku. Washington, 12. junija. Odposlanci republike Liberije, ki so dospeli iz Afrike semkaj, da si pridobe pomoč naše vlade za varstvo mej njihove dežele, so se včeraj dolgo časa posvetovali z državnim tajnikom Rootom. Odposlance je spremljal znani zamorski profesor Booker T. Washington. Obiskali so tudi poljedelskega tajnika naše vlade Wilsona. Denarje v staro domovino Južne republike. Nativizem v Mehiki. MED TAMOdNJIM DELAVSTVOM RAZŠIRJAJO KAT. DUHOVNI SOVRAŠTVO NAPRAM ZJED. DRŽAVAM. To sovraštvo se čudovito hitro razširja po vsej republiki ČASOPISI IN PAMFLETL oblastim. Oblasti upajo, da vojna ne bode dolgo trajala, kajti vojaštvo je zasedlo vse vode, tako, da se bodo morali Indijanci udati. Izključeno pa tudi ni, da se bodo nesrečni lastniki dežele toliko časa bojevali, da bode njihov rod popolnoma zatrt. sa f 10.36 ........................60 kron ca f 20.50 ........................100 kron. sa f 41.00 ........................200 | 102.60 ...... ..........600 | 204.50 ........................1000 knm. 11018.00 ........................6000 knm. je všteta pri t* Nato e. kr. U. vinarja poUJaftT teptanja ▼ 11. U seja 4m Orfer aH pa New Tort Bank Draft. mn iiim oo. m Mexico Ciudad, Mexico, 12. junija. Tukajšnji list "Heraldo", ki je je-den najuglednejših konservativnih časopisov v republiki, je včeraj objavil dolg članek, ki je naperjen proti sovražnikom tujeev, kajti sovraštvo do vsega, kar ni mehkansko, se v novejšem času po vsej republiki čudovito hitro razširja. Članek se še posebej nanaša na sovraštvo napram Zjed. državam, -ktero je v novejšem času opažati zlasti v čaospisih in tudi pri zborovanjih. To gibanje dosedaj u-gledni in uplivni ljudje niso podpirali. kar se pa sedaj tudi dogaja Nedavno je pa sefinor Manuel Male-irre. ki je splošno znan po vsej Mehiki, objavil in razširil brošuro, ki je polna hujskanja proti tujcem, zlasti pa proti državljanom Zjed. držav, in radi tega je postal položaj povsem drugačen. Malegre je napadel državljane Zjed. držav v prvej vrsti radi tega, ker so na praznik Decoration Day nameravali okrasiti grobove leta 1847 pri hranitvi Chapultepecft padlih vojakov iz Zjed. držav. To se je dosedaj godilo vsako leto na imenovani praznik, ne da bi kedo delal kake ovire. Malegre priporoča, da ljudstvo zbere potrebni denar, da se izkopljejo kosti padlih vojakov, ktere naj se pošljejo državnemu tajniku Zjed. držav. Malegre piše nadalje v svojej brošuri, da se tujci, zlasti pa oni, ki prihajajo iz Zjediajenih držav, smatrajo v Mehiki takoj za gospodarje in da mislijo, da so Mehikanci njihovi sluge. Imenovani list tudi povdarja, da proti tujcem agitirajo v prvej vrsti katoliški duhovni in ta agitacija je tembolj nevarna, ker jo neolikana inasa prebivalstva ne razume na pravi način in ni izključeno, da pride tu pa tam končno tudi do dejanskih spoprijemov, kar vladi nikakor ne bode koristilo, pač pa škodovalo. Vse to se deluje le v koristi male temne klike. Mehikanska vlada je dosedaj to agitacijo mirno opazovala, dočim je proti delavskemu gibanju vedno strogo postopala. Radi tega je potrebno, da se pravočasno premisli in da saj sedaj zapopade, kam jo zamore dovesti taka agitacija. A k ;; Washington, 12. junija. Tukajšnja vlada je danes objavila vse dopisovanje med našo in panamsko vlado, v kolikor se gre pri tem za to, da se v Panami prepreči goljufije pri tamoš-njih predsedniških volitvah. To je storila vlada radi tega, da pripravi naše prebivalstvo na aktivno vmeše-vanje v notranje zadeve male srednjeameriške republike. Dne 12. t. m. je naš vojni tajnik Taft pisal predsedniku Paname, se-nor Amadorju, da je dobil iz Paname dovolj pritožb, iz kterih je razvideti, da se bode pri tamošnjih predsedniških volitvah goljufalo. Radi tega je Amadorju tudi naznanil, da predsednik naše republike ne hode dovolil, da bi prišla panamska vlada na kak goljufiv način v neprave roke. Kasneje je panamska vlada privolila v predlog, da se imenuje posebna komisija, ktera bode volitve in priprave za volitve nadzorovala. Iz dopisovanja je tudi razvidno, da so v Panami odstavili štiri guvernerje, ker so bili privrženci predsedniškega kandidata Ariasa. To je protizakonito in vlada ▼ Panami bode morala to napakq zopet popraviti. Tucson, Axis., 13. junija. Is Her-mosillo, Sonora, Mezieo, se brzojav-lja, da prične Mezieo aopet vojno s Yaqni-Indijlhei. V to »vrbo je priilo v Sonoro 4000 mehikanckih vojakov, kterim poveljuje general Torres. Mirovna pogajanja a Indijanci so se ia-jalovila, kftjti svobetfoljohni Yaqni so mr sprejeli vsa pogoje, to AVSTRIJSKA DRUŽBA IN SLO-VENCL Avstrijska nemška dražba se za Slovence ne zmeni; podpirajmo svojo vseslavjansko družbo. Avstrijska družba v .New Yorku dobi vsako leto mastno podporo od avstrijske vlade, da bi bila v pomoč Avstrijcev, to je iz Cislajtamje. (Madjari imajo svojo družbo.) Toda avstrijska družba v New Yorku se kaj malo zmeni za Slovence, razven Rev. Z. ni tam nihče naših ljudi vslužben; imeli so pač jednega, a ga tudi odslovili in raje pridržali Nem ca na onem mestu. Te dni smo tja poslali dva Sloven ca. da bi dobila kako delo na farmah, toda Slovence so zavrnili, delo pa preskrbeli drugim iz Ogrske polovice avstrijske države. V tej družbi se zgolj širi židovstvo, večina odbornikov so Zidje in tako tudi člani. Za siromake store pre bito malo, v hišo vzemo najraje take, ki plačajo za pičlo hrano in posteljo 00 centov na dau in ko novci pojdejo, pa hajdi 4'na polje"; ljudi brez denarjev se pa zelo branijo vzeti v hišo. Visoko nemško-čifutsko propa gando pa le radi delajo. Slovani imamo tu svojo slovansko družbo; nje zastopnik hodi na Ellis Island in vsak naseljenec naj zahteva zastopnika slovanske družbe, ne pa avstrijskega Nemca, kteri ga ne raz ume. Slovencem in našim listom gre delati propagando za slovansko dru ž bo, ktera je nastanjena v 9 Old Slip, New York, bliso Hanover Square, ne pa za avstrijsko-nemško cifutstvo! Strela udarila ▼ tri osobe. Utica, N. Y., lL junija. V mino lej noči je tukaj divjal izreden vihar Pri tem je strela udarila v Duane Blakesleeja iz Camdena in težko ranila njegovo ženo in sina. Vihi»r je napravil mnogo škode tudi na polju in razdejal več gospodarskih poslopij. Blakeslee je ravnokar povečer-jal in govoril s svojci o viharju, k:. ga je udarila strela tako, da je na mestu obležal mrtev. Strela je prišla skozi dimnik po železnej cevi in ga je pogodila v prsi, kjer je ostarils: veliko rudeče znamenje. Njegova žena je padla v čeber, ki je bil poln vode, dočim je sina vrglo par yardo*. daleč. Mati je bila nekaj Časa v kritičnem položaju, toda sedaj jej ne preti več nevarnost. Moraaiična godba^ne sme igrati sa denar. Washington, 12. "junija. Morna-rični oddelek je danes izdal odredbo, vsled ktere bode mornaričnej godbi v nadalje zabranjeno igrati in prirejati 'koncerte za denar, kajti ta godba je taka, kakor vse druge godbe, ki so na vojnih ladij ah in ki dobivajo plačo od vlade. Poleg tega je tudi lanski kongres določil, da mornarične godbe ne smejo prirejati koncerte za denar. 500 gostiln zaprli. Portland, Oregon, 12. junija. Tukaj so se vršile takozvane Local Option volitve in tako se je zvedelo, kako izredno so napredovali prohibici-jonisti v Oregonu. Od L julija nadalje bode 21 med 33 countyji ostalo brez najmanjše gostilne. Tudi v drugih countyjih so v mnogih okrajih zmagali temperenčni fanatiki. Koncem tega meseca bodo v onih countyjih, kjer so zmagali temperenčniki, zaprli 237 in v ostalih countyjih 370 gostiln. Bodo-li potem ljudje pili vodo, je seveda drugo vprsiatfje. Iz Avstro-Ogrske. Včerajšnja parada, VČERAJ SO AVSTRIJSKE DEŽELE PRIREDILE NA DUNAJU SLAVNOSTNI SPREVOD. Slavnosti se je udeležilo 12,000 sode-lovalcev. Vse je lepo vspelo. CESAR ZADOVOLJEN. Dunaj, 13. junija. Včeraj se je vršila tukaj parada zastopnikov avstr. dežel v počast šest desetletnice vladanja cesarja Fran Josipa. Parada je vspela še lepše, nego je bilo pričakovati, kajti tudi vreme je bilo krasno, tako, da je bil vtis raznobarvne parade in paraderjev tem lepši. Parada se je pred vsem odlikovala radi tega, ker je bilo vse točno in ker se je vse vršilo tako, kakor je bilo določeno preje v programu. Paraderji so korakali tri ure memo cesarja, ne da bi to gledalee izmučilo, kajti vsaka posamezna skupinja je obudila veliko zanimanje med gledalei, kterih je bilo samo na tribunah na tisoče. Vseh gledalcev skupaj je bilo najmanj pol milijona. Cesar se je kljub svojej starosti in slabosti izvrstno obnesel, kajti vse tri ure, ko so šli zastopniki avstrijskih dežel mimo njega, je stal, ne da bi se tudi malo vsedel ali naslonil. Tu pa tam se je nasmejal, ko je šla mimo njega kaka skupinja. Posamezni deli parade so bili krasni, zlasti lepe so bile zgodovinske skupinje, ktere vse je nadkriljevala ona, ki je predstavljala Rudolfa Habsburškega. Druge skupinje so predstavljale slike iz življenja v raznih avstrijskih deželah. Na ta način so bile zastopane vse dežele Avstrije izimši Češke, kajti dunajski župan ni hotel dovoliti Čehom prirediti na Dunaju slavjanske predstave, radi česar so Čehi opravičeno sklenili, da ne bodo delali na Dunaju štafaže. Cesar bode sedaj odpotoval v Prago na Češko, kjer mu priredijo Čehi posebne slavnosti, ki bodo naravno izključno slavjanske, in od tam potuje v IŠV kakor vsako leto, da se odpočije. Pri včerajšnjej paradi policija ni imela mnogo opraviti, kajti vladal je povsodi red in mir. Tem več so pa imeli opraviti Člani zdravstvenih oddelkov na Dunaju, kajti vs>led vročine in napora se je kacih tristo ljudi onesvestilo. Danes so pričeli tujci Dunaj ostav-ljati, kajti vsakdo želi, da pride kakor hitro mogoče domov. Draginja je bila te dni neznosna. Razne novosti iz inozemstva« JAVNA DEGRADACIJA IZDAJALSKEGA FRANCOSKEGA MORNARIČNEGA ČASTNIKA. x • Japonska, oziroma trgovinsko mini« sterstvo proti agitaciji proti tujcem. MRTVOUD V RUSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Streljal na ženo svojega druga. Pittsburg, Pa., 12. junija. Adam Spahn, star 38 let, ki je drug lastnika tukajšnjega Highland hotela, Martin Kolba, je včeraj v prepiru streljal na Kolbovo ženo Marto, ktero je na vratu nevarno ranil. Sprli so se radi poslov v hotelu. Ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, kjer trdijo zdravniki, da je dvomljivo, bode-li še kedaj okrevala. Policija je našla Kolbovo ležati pri vhodu v hotel in, v i ko je iskala napadalca, ga je našla ( skritega v tretjem nadstropju. Ko so ga prijeli, je imel še revolver v "roki. Spočetka je tajil, toda končno, ko so mu vse dokazali, je priznal, da je on napadalec. ^ nkradensm potonem denarju. Kansas City, Mo., 12. janija. Kakor znano, je tukaj sginola poštna vrqBa, v kterej je bilo $50$00 in kojo je poslala neka banka iz Californije v New York. Vreča ja bila bresdvom-no ukradena, toda dosedaj oblasti is niso nikogar prijele. Vreča je sginola minolo soboto na centralnem kolodvoru, kjer aa aakajs tadi poitni Francoska parobrodna družba znižala cene. Gorej imenovana družba je zniža- i la eene za parnik - "La Lorraine", kteri odpluje 11. junija in za parnik La Provence, kteri odpluje 25. junija. Cene so sledeče: do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko $"8.15. Za novi parnik "Chieago", kteri odplnje dne 20. junija pa velja do Ljubljane $35, na Reko $35.15, Zagreb $35.35. Oba parnila sta hitra. listke prodaja Prank Sakser Go. 109 Grawwich 8k, Now York is $104 8k Olair At** Otevalaad, O. Rejaki, kteri Mita potovati a temi paniki, oglasita aa pravočasno pri OOL Toulon. Francija, 13. junija. Tukaj so včeraj na javnem trgu degradovali izdajalca Cliarles P. Ulimo, ki je bii preje častnik vojne mornarice. Degradaciji je prisostvovala velikanska £ množica ljudi. Praporščaka Ulimo v minolem oktobru zaprli, ker je ra*-ne mornarične tajnosti prodal Nemčiji. Ko so preiskali njegov kovček, so naJli v njem mnogo važnih spisov j in listin, ktere si je prilastil nezako-: nitim potoni. Iz Pariza je prišlo s posebnimi vlaki na tisoče ljudi semkaj, da prisostvujejo zasluženemu kaznovanju praporščaka. Praporščaku so na sredi trga odvzeli meč in ga zlomili, nakar so mu odvzeli častniške znake. Končno so <2^1 jrnali vojaki po vsem trgu memo množice. Izdajalca bodo sedaj poslali na Isla del DiabU> v francoski Guiani, kjer ostane do svoje smrti. 1 Tokio, Japonska, 13. junija. Trgovinsko ministerstvo je včeraj posvarilo japonske trgovinske komore, naj ne agifnjejo proti tujcem in proti ino~ zemski trgovini, ker to deželi ne u»~ ' re koristiti, pač pa škodovati, i Petrograd, 13. junija. Tajni svečnik in član državnega zbora, P. P. Semenov Tjančanskij, je včeraj, ko je v državnem zbora govoril o predlogih glede gradnje A murske železnice, nepričakovano zbolel in se onesvestil. Zdravniki trdijo, da ga je zadela kap. Sejo so takoj do večera prekinili. Tjančanskij je star 82 let. -- Pariz, 12. junija. Tukaj zboruj« mednarodni kongres premogarjev ia-' rudarjev, kteri so sprejeli resolucije, s ktero zahtevajo, da se deluje na tof j da postanejo vsi rovi in rudniki državna last. i London, 12. junija. Iz Petrograd«-se poroča, da sta car Nikolaj in angleški kralj Edward v Revalu skle* nila skrajno važno politično pogodbo> o kterej pa ni nič natančnega znano-j Kralj Edward je včeraj odpotoval in preje se je dolgo časa posvetoval s j carjem. Posvetovanju ni nihče prisostvoval. Petrograd, 12. junija. Semkaj ss-poroča, da je obisk angleškega kralja v Rusiji in njegov sestanek s carjem tudi vso politično in uradno Nemčijo do skrajnosti razburil, kajti v Bero-linu se ničesar ne boje tako, kakor nove trozveze, Anglija, Rusija ia Francija. Nemško ministeTstvo ino-* stranih del je baje po svojem poslaniku v Petrograd u radi tega že pri tukajšnje j vladi protestiralo in prosilo za pojasnilo. London, 12. junija. Tukajšnji Iron and Steel Trades Journal poroča, da* se je v Angliji ustanovil velik trust za jeklo in sicer z glavnico v znesku $375,000,000. Poročilo imenovanega lista dosedaj še ni potrjeno. Sindikat so ustanovili z namenom, da se poveča izvoz angleškega jekla in da se tu^ di v Zjed. državah ustanove nove tovarne kot konkurenčno podjetje ameriškega trusta za jeklo. Ume. Wu na potu v Washington. San Francisco, Cal., 12. junija. — Mme. Wu, soproga kitajskega poslanika Wu Ting Fan ga, pride dne 19. junija s parni kom Mongolia iz Hong-konga semkaj. Z njo potuje tudi njen sin Wu Choachu in njegova žena, kakor tudi mnogo dijakov. Carinski urad je dobil že nalog, naj z do-šleci lepo postopa in naj bode njena prtljaga carine prosta. Meso se še enkrat podraži Omaha, Neb., 12. .junija. Medtem, ko Be je meso zadnjo sredo podražilo, so mesarji v South Omahi naznanili svojim odjemalcem, da se goveje meao-danes zopet podraži, is sieer za centa pri funtu. Nektere vrste meeo se podraži celo za 4 cente pri' ftantta ' 4 "(LAS NARODA" (SloveuacDaily.) Owned and published by the W1C PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKBER, President. VICTOR VALJAVEC, 8ocrotary. LOUIS BENKDIK, Treasurer, of Boaum of the corporation and ___■ of above officers: 100 Oreenvich ■g^Boroogh of Manhattan, Now York Amnriko In loto velja tint Oenado....... poi lata....... lato aa mcato Nov York . Mi lota aa moeto New York Kvmpoawtlato . . . .. •• pol lata • • četrt leta $3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75 fit p iw> .... Evropo skupno tri Storilke. "GLAS NARODA" Uhaja vaak dan ii-nedolj in praznikov. «QLA8 NARODA" ( "Votee of the People") lamed every dar^exeept Sundays ami Subscription yearly $3.00. cAdvertiaeeBent onjtgreemcnt. Dopiai bres podpise in oeobnoati ee no Bjo. nej m blagovoli pošiljati po _ Order. Pri apiMMmbi kraja naročnikov proeimo, da se nam tndi prejšnje bivallščo nainani, da hitreje naj-demo naslovnika. Dopisom in pomljatvam naredite aaelov: "GLAS NAMODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. 4' Vsi naši nasprotniki morajo postat i neškodljivi, a mi se Loduno borili do zadnjega trenotka v prid naroda..." tako izjavlja nekno. ki hoče veljati na vsak način ^a **d:ko *. To je "galgenhumor" ali pa naivnost blufajočega malega otroka... • o e Hrvatski bankarji so v velikih sli-skah, kakor je posneti iz h t vat skega časopisja, kajti aretacije radi čudne denarne manipulacije so scduj na dnevnem redu. Catilina, koliko časa bode treba £e čakati, da bodo te stiske popolne f... • a • Iz evangelija Matevža, 7. poglavje, 9. odstavek: Kako se imenuje med vami oni, ki daje svojim ljudem, ki ga prosijo za kruh in njiho- deuai, mesto kruha in denarja — bne?... • m • Ponovno moramo na pismeni poziv javljati in izjavljati, da rojak Ivan Gosar nima dela%rnice niti v Xcw Yorku, niti v New Jerseyu, in s tem je vse povedano... • • • Vdova pokojnega brooklynskega politika McLaughlina je bila te dui po papežu imenovana za markizo, kljub temu. da je bila pred svojo (>oroko protest autinja. Vendar pa to v Vatikanu ni nič nenavadnega. Dva 'Mana par- an>ke višje finance, kieia «U še dandanašnji zvesta veri svojih očc.ov Altraliama. Izaka in Jakolia, sta j.a-peževa arofa: «rof Caen d'Anvers in prof t 'amondo... zm leno w> tudi v Peunsvlvaniji ili demokrat je. in sicer zelo • ! Poražen je William Jennings i. vodja demokratov — V ChiiHjTU. 111.: Nt k s< d«'mdeset-Jetni starček je skušal svojo šest desetletno ženo umoriti in se je potem aam ustrelil. Iladi ljubosumnosti. Tako se zamore možki ujeziti, £ad?r misli, da je kedo dru^i rabil njeg(Hro staro zobno šcetieo, tudi ako sam ni ma niti jednega zoV»a v jrlavi... • * • Keki MeConnell izjavlja, da pravi zločin, ako kak mladenič, ki se vozi po uličnej železnici, da svoj prostor kakemu staremu človeku, kajti na ta naein mu obudi zavest, da je dotiČnik star in slaboten. Naša mladina je ravno tega mnenja, kajti ona se redno čuva pred tem grehom... • * • V dobrih ranih zaslužijo največ denarja brzojavne družin*. v slabih pa pošta. Tako j«- dejal te dni nek fi-nancir. Ako hi se pa ravnali po na-&ej n-etiiM>j |n«ti. )M»lem pri nas še ni bilo slabih časov, kajti naša pošta ima redno vsako leto defirit... • e • Mrs. Russell Sa^«-je dala nasaditi v Centralnem |mrku v New Yorku za $50.4MH> palm. medtem. ko si drugi meščani belijo trla ve s tem. kako bi nasititi uboge otroke na dolenjej iz-toČnej strani. Bolje bi bilo. ako bi dala za petdeaettisoč dolarjev sočivja in krompirja nasaditi... • o • Nek dulioven v East Orange, N. J., je svojim ovčieam dovolil, da amejo v cerkvi med službo božjo kaditi. Njemu gre tako. kakor marši kakemu ravnatelju: treba se mu vseh mogočih sredsev, da pridobi razvajeno občinsvo... • o • V zadnjem upravnem letu se je v Yorku izpilo 286,7»3 kvartov import.ranega šampanjca. "In " vendarle ni prašna stvar/' v slabih časih Nek mlad Rumunec se je skušal ustreliti, ker v New Yorku že tri dni ni ničesar dobil za jesti in ker jo preponoeen, da bi šel prositi ali pa krasti. Kot olajševalno sredstvo moramo v njegov prid navesti, da je še le dve leti v Ameriki in radi tega^ae še ni mogel aklimatizovati... • o • Rad bi bil Bog, diktator ali pa predsednik Roosevelt: da bi zamogel poslati bogate hčere ubožanega milijonarja iz Milwaukee, kteri mora iti v ubožno hišo — v norišnico ali pa v zapor... • o • Nek newyorski zdravnik priporoča korzet kot sredstvo sa povzdigo ionske lepote. On ni prvi, ki bi krasoto raje boljše razumil, nego sam Bog, ki je ženske ustvaril iz navadnih reber. .. / «_ _ ...... • m • Naše javne dobrotnice: Mrs. Bus-sell Sage kupuje raznim cerkram krasna okna. Miss Helen Gould napaja žejne mornarje in vojake. Mrs. Hettie Green privošči sama sebi vso dobrote. Miss Dorothy P. Whitney je dala $500 za stradajoče otroke dolenje iztočne strani našega mesta. To se pravi, da imamo pri nas najrazličnejše dobrotnice... • m • Alfred Vanderbiltu, ki se je nedavno ločil od svoje žene, se očita, da se je s tremi gospodičnami zaročil. To je morda resnica. Najbrže se bode z vsemi tremi poročil, seveda tako, da bode vzel jedno za drugo. Morda bode pa dal dvema srčni obliž v obliki lepe odškodnine za počena srca in počeno nedolžnost. Kaj ta-eega more tudi tretja pri Vanderbiltu doživeti... • * » Tisoč mornarjev naše vojne mornarice je med velikanskimi in neprestanimi slavnostmi v južni Californiji dezertiralo. Mornarji so bili istega mnenja, kakor oni pesnik, ki je dejal, da je na svetu najtežje prenesti celo vrsto slavnosti in uživanja... • • • Mrs. Grace Sneli Coffin Walker Coffin Layman Love se namerava od svojega šestega moža ločiti. Prome-na je sladka, tako se je že trdilo v starih klasičnih časih. Tako je dejal tudi Orestes in "delictat varia-tio" — tako smo čitali svoječasno v knjigi Horatio... • * • V Mehiki niso zadovoljni s kopalnimi oblekami, kakoršnje so pri nas v rabi, ker so baje preveč dekoletira-ne. Mehikanke toraj lahko — brez obleke plavajo— Japonska pisma. XXI. Bombe. San Francisco. Cal., June 5, 3908. Dear Sir:— "Hon. Rusija nima ustave", dejal je moj bratranec Nogi, "vendar pa Iniče dobiti ustavo z izredno hitrostjo." | Ko mi je to povedal, sem ga vprašal, za kako rabo je ustava, in on mi je naznanil, da se ustavo rabi tedaj, kadar se hoče, da slede ljudje zastavam. "Ustava bi slabo vplivala na ruske zastave v Mandžuru", odvrnil sem mu in pri tem na portarthurski način zamižal. *'Hon. Rusija pričakuje, da v kratkem dobi ustavo", ponovil je Nogi. "Na kak način pa misli, da bode dobila ustavo?" nadaljeval sem z vprašanji. "S pomočjo bomb", odvrne Nogi. "Ali Hon. bombe izposlujejo ljudem svobodo!" "Gotovo!" dejal je Nogi. "Ako pride na primer k meni kak revolu-i-ijonarni gentleman s polnimi žepi di-namita in reče: "dajte mi svobodo za Hon. Rusijo, predno vržem ta di-namit, bi mu gotovo dejal: 1 'Mr. morilec, vzemi si jo, kolikor hočeš, kajti vrnitve ne zahtevam." "Sram te bodi!" odvrnil sem mu hitro, "japonski sansuai se ne sme bati razstrelbe." "Jaz se eksplozije ne bojim, kajti taki glasovi mi ne škodujejo." Nogi bi bil trden kralj za Port u-tralsko. Nedavno, Mr. Editor, sem slišal nekega Hon. anarhista, ki je govoril o revoluciji, ktero so v Rusiji za nekaj časa preložili. Omenjeni anarhistični gentleman je zelo srčen in ima brke, ki mu rastejo na vse strani. Ta gen tleman je dejal: 4 4 Bombe, izdelane v Petrogradu, niso vedno za rabo, kajti običajno se ne razlete tedaj, kadar bi bilo potreba. Hon. bombe, izdelane na Ja-I Minskem, so bolj pripravne sa umore, ker so pri razstrelbi zelo natančne." To je čista resnica, Mr. Editor, in le bomhe so vzrok, da je razlika med Rusijo in Japonsko tako velika. Japonci prič no s vojno in potem je vojna. Buai prično s vojno, toda potem m preneha i dolgimi govori. Ja-ae zaveda vrajih dolž- nosti, dočim je ruska polna socialističnih predlogov, vodko, Gorkega in druzih predmetov. Kadar kedo želi, da bi se razletela, tega ne stori, paš pa se kasneje razstreli v žepu Hon. nihilists, ki čaka na stopnicah Petro-pavlovske trdnjave, da bi poadravil svojega batjuško. Čifutska revolucija v Rusiji je ravno taka, kakor njihove bombe. Ne-kteri čifuti trdijo, da Bnmja potrebuje program, toda na to pozabijo, Se predno duma prične o tem razpravljati. e e e Nositi bombe seboj je aelo nevarno, zlasti pa tedaj, kadar ae razpravlja o politiki. Kaj neki bi bilo, ako fai ljudje rabili vedno bombe, kadar bi se prepirali Tako bi na primer moral jas pognati prijatelja Jigo Fazo v zrak, ker jč česen. Potem me je tndi irski gentleman Hon. Stronsky razžalil. Naj-li tndi njega razstrelim? Razstreliti bi moral tudi vse delavske unije, demokrate in kristjane za jedno s mojim bratrancem Nogi-jem, kteri me sovraži, ker mu nisem hotel posoditi srajco za nedeljo. Vse to bi pa bilo predrago. Sploh so pa umorstva z bombami nekaj inozemskega v našem kraljestvu, kajti do-sedaj se je pri nas morilo na navaden in demokratičen način. Tako na primer tukajšnji Italijani od La Mano nere pri umorih postopajo na skrajno nizkoten način, dočim ravnajo nočni jezdeci in linčarji vedno na patrijotičen način. Kadar kedo od La Mano nere ustreli kacega italijanskega bankarja, trdimo da je to "nizkoten zločin", ako pa nočni jezdeci ustrele kacega južnega far-merja, pravimo temu '' ameriški obi-čaj". Med temi umori je velika razlika, vendar je pa dobro, ako se zna oba načina ubijanja. Povsodi je najti kake fUantrope, ki potujejo po svetu in bombardirajo kralje, cesarje itd., kadar jih najdejo. Tako sem nekoč na trotoarju srečal tacega Hon. morilca in ga vpra šal: "Čemu pa eksplodirate kralje & cesarje?" "Zato", odvrnil je Hon. morilec, "s pomočjo bomb, pušk & strupa bo-demo počasi rešili Hon. svet vseh vladarjev." "To je nesmisel", sem mu odvrnil. "Ko bodete ubili Hon. cesarja, potem ostane še Hon. predsednik. In ako ubijete Hon. predsednika, kaj pa potem? — Potem ostane še državni tajnik. Ko se njega umori, ostane še zastopniška zbornica, ktero je treba razstreliti, vendar pa Še ostanejo potem governerji vseh držav, ktere je treba tudi eksplodirati. In potem? Potem ostanejo še moyorji vseh mest, ktere je treba odpraviti s smodnikom. Tem slede politični bosi vsakega okraja. Nadalje pridejo na vrsto Hon. aldermani, ktere je treba ustreliti In ko so tudi ti mrtvi, kaj potem? Tu so še vsluž-benci city hallov, ulični pometači, vslužbenci zdravstvenih oddelkov & vsi klerki mestnih blagajn. Vsi ti ljudje se pokopljejo. O my! Pozabili smo še dinamitirati Hon. Police Department. To bi bil najhujši job, vendar ga je pa lahko izvršiti z bombami. Od lion, policije bi kmalo ne ostalo druzega, nego dim & gumbi kot spomin. Končno bi prišel vsak še živeči mož domov k svoji ženi, kteri bi dejal: "Jaz sem tvoj vladar!" Kot nagrado za to predrznost bi dobil 1h>ihLrj. To bi bilo mnogo razstrelb! Končno bi prišli tudi oni ljudje, lri niso oženjeni, k italijanskim bankar-jem, ki jim nečejo izplačati pri njih naloženega denarja. Bankarje bi z dinamitom razstrelili in ostale bi od bankarjev le prazne "bankovne ku-če". Na svetu bi potem ostalo le malo gentlemenov in vsi ti bi bili anarhisti, kteri bi potem kandidirali za predsedniško mesto." "In kaj bi se potem zgodilot" vprašal me je Hon. anarhist. "Potem", nadaljeval sem jaz, "bi morala dežela odbrati si vladarja, ki bi bil naravno anarhist, ki ne veruje v vladarje. Vsled tega bi pričeli potem anarhisti bombardirati j eden druzega. dokler bi samo jeden ustaL" "Banzai!" odvrnil mi je Hon. anarhist. * 'Ko bodo vsi ubiti, potem ne bode ni jednega, da bi postal vladar!" "To je napačno", sem mu odvrnil. "Ko bodo vsi možki ubiti, bodo ostale še vedno ženske, ki že sedaj politizirajo za jednakopravnost." Sedaj mislim, Mr. Editor, da tndi Vi uvidite, da bi Hon. Fourth of July trajal predolgo, ako bi hoteli razstreliti vse vladarje in trust sa smodnik bi zaslužil še več milijonov dolarjev. Upam, da bodete postali svesti redeči zastavi, le predno ae razstreli. Banzai! Vaš Haahimura Togo. Salt Lake City, Utah. Amerika mi je vsaj toliko znana če bi se na primer naredil en velik' ^ je O EL" križ preko te obširne republike, ne bi zgrešil vsak posamezni konec tega križa mesta, kjer ne bi bil jaz navzoč. Torej a par besedami povedano: kdor ima na primer 12ietno izkušnjo o tem, tisti ve gotovo povedati marsikaj zanimivega o dobrih in slabih posledicah svojega življenja. Torej, naprednost naj ima le tisti, ki je prepotoval večji del te dežele, tares vsemogočnega $. PovprašajoČ pridem v neki slovenski naselbini do rojaka-prijatelja. Ko vstopim v njegovo lično hišico, ktero si je tekom par let s pridnim delom postavil, ga pozdravim s "Dober dan!" Nič odgovora. On čita naprej, ne da me je opazil ali slišal. Aha, si mislim, zopet "Glas Naroda" bere. Pozdravim ga ▼ drugič, ravno tisti uspeh. K vragu ljudje in tak papir, godrnjam. Tedaj ga na lahno potrepam na ramo a novim "Dober dan". Končno se strese, me nekaj časa premotroje, in ko me spozna, mi ponudi obe roki v pozdrav. ' * Oprosti, veš, kadar čitam ta-le dnevnik, ne slišim in ne vidim — ha, haaa." Čez trenotek pa še dostavi: "Zanimivih novic dosti, roman mi je pa čez vse najbolj priljubljen." Nekoč stojiva s prijateljem pri jaslih, pardon — pri 41 bari". Tovariš zahteva še dva vrčka ječmenovca. Učena glava natakarja naju ne čuje. "To je pa hudič", se jezi moj prijatelj, "in tiste cajtenge." In nato se takoj oglasi natakar: "Prav praviš, vražji je bil ta človek, zopet je ušel Indijancem! — Kaj bi mogoče rada plačala?" e o • Zibelj je težko dobiti v Ameriki, toda ker sinčki slovenskega naroda kaj neradi zaspijo, je potreba, da se jih v vozičku, kterih je v izobilju v tej deželi, ziblje z nogo sem in tje, posebno v času, ko ima človek s časopisom opraviti. V tem pogledu sem imel večkrat opraviti pri znancih moje starosti, kteri so si, še v nezreli dobi, podjarmili zakonski stan. Po raznih pogovorih z enim od teh znancev v njegovem stanovanju mi poda časopis, dočim se on v drugega zamisli Jaz sem bil kmalo gotov, ker kot samouk sem se naučil brzo citati, dasi nisem hodil v ljudsko šolo vsega skupaj tristo dnij. Ker sem se bal, da bi mi prijatelj očital zanemarjenje Čita-nja časopisov, sem si držal vernega bralca ter skrivno opazoval izza lista vse malenkosti in ponos njegove sobe. Opazoval sem pri tem tudi njega, mladega možička, kako je večkrat sunil voziček med čitanjem ter zopet ga potegnil k sebi s takim sunkom, da bi bil on sam kmalo zdrknil iz stola. Posledice "Glasa Naroda" — sem bolj sam za-se vzdihnil. Ker sem pa pričakoval katastrofe, nisem bil iznenadjen, ko je pričel mladi Slovcnček na vse grlo kričati. Tedaj prileti moževa boljša poloviea v sobo. Položaj je bil znan še izza prejšnjih časov. Pričela je kričati nad njim, ne preveč v priljubljenem tonu in med drugim tudi to: "Jaz ue rečem, da ni prav čitati časopisov, ali ti prismoda prismojena, ko bi vsaj vedel, kaj delaš pri tem!" Hurrah "Glas Naroda" — sem v duhu kričal, se dostojno poslovil in odšel. " * * • "Ko bi si bil manj lepo sliko pri-držal, bi bil povsem zadel, to je: Danes bi bil brez hlač-poleg svoje na-dutne polovice. Toda, ker je božja in "Glasa Naroda" volja, se zadnje i ni zgodilo, kar jaz sam pripoznam, 81ovensko katoliško * • • Nekoč za j dem v gorovje za delom v rudnikih. Tam naletim na rojaka, ki je bil jedini Slovenec v tistem kraju. Vprašam ga, koliko časa je že tam, in on mi odgovori: "Osem mesecev." Tedaj mu priznam, da ga ni denarja, sa kterega bi me mogli osem mesecev v tistem kraju privezati. On je bil nekoliko v zadregi, toda končno mi je povedal, da se ne upa med vojake. Vprašam ga po vzroku, tedaj migne s ramami in reče: " "Glas Naroda" je hudič!" "Oho, brate, tu je pomota", ga zavrnem. "List, kterega ceni ves slovenski narod tu in onkraj oceana, naj bi bil tebi v pogubo?" "To ne, prijatelj!" Tedaj polagoma izvlečem vse iz njega. Bil je pač tiste vrste človek, ki ni mogel ali hotel svojega stanovanja "boarda" plačati tam nekje v East-u. Njegov tedajni gospodar ga je obtožil v listu kot potepuha itd. Tu sem ga podučil, da ni list kriv tega, ter da naj poravna svoj dolg in če se hoče maščevati nad njim, naj d& v list protioglas zaradi žaljenja časti itd. Fant je imel denar, je plačal in danes živi vesel med rojaki. Val. Županov. ntUlnU knpU ▼ožni listek «ft nhinpp prijatelji- Is cw York. V tej deželi poznam tri brate z domačim imenom: "Generale Bečleray fantje". Ti mladeniči živijo sami za-se.^Naročeni so na list "Glas Naroda", kterega pa takoj skalpirajo, kakor hitro ga prejmejo. S tem hočem reči: da ga prerežejo na dve polovici- Dva citata ,TCak svojo polo', a tretji se jezi ter .a 8 potrpljenjem vrele masti. Pri predzadnji veliki izdaji "Glasa Naroda" se je bila vnela tridnevna tiha revolucija pri teh bratih. Ti naprednjaki se niso cele tri dni oglasili eden z drugim. Vzrok: prvenstvo pri eitanju lista "Glas Naroda". • * • Nek moj prijatelj, ki si je hotel na vsaki način tovaršice življenja, si je pomagal s tem: poslal je oglas v list. Baje je prejel ogromno število ljubavnih pisem ter precejšnjo število lepih in grdih slik od po zakonskem jarmu hrepenečih Slovenk. Ker je pa dečko na primer dobro podkovan v zgornjem nadstropja, si je pri-držal najkrasnejšo sliko. Pričel je s ljubavnim dopisovanjem tako dolgo, da je končno prišlo do aporaauma, kdaj se ima vršiti zaželjena poroka. Fant je hodil na postajo z belo vrtnico na prsih. Vsak došli vlak je pregledal do zadnjega kotička, ali ljubiee le ni bilo. Po pardnevnem praznem potu je prejel pismo od nje. Tedaj se ni male začudil, ko je spoznal, da si je neki prebriaanee is njega šale zbijal. Ker ari je ta hrabri mladenič vsako malenkost sanpal, mi je i tudi to pripoaaal: Murray, Utah. Spoštovani g. urednik:— 'Nimam sicer posebnih poročil, toda mogoče Vas bodo zanimali nekteri posamezni slučaji krize, ktera tukaj še vedno v jednaki merni poti deluje. Veliko rojakov se je od tukaj izselilo v druge kraje in gotovo število v staro domovino. Mi drugi, kteri se še dobro upiramo posledicam krize, in oni, po mnenju nekterih, kteri so tolikanj srečni, da delajo, pričakujemo'skupno z mastjo potrpljenja — najbolje. To je, one čase, ko je imel vsak smrkolin denar, ali ko so zvenele mile nam slovenske pesni na ušesa v poletnih nočeh, spremljane ob svitu mesečnine po slovenski naselbini Mi ljubimo našo slovensko kolonijo. Mi nismo niti malo pogrešali tukaj v prejšnjih časih domovine naših pra-dedov. Podkovani smo bili kar najbolje ; bodisi radi prijazne zelene okolice, društvenega življenja, dela, pla če itd. Danes je nekoliko drugače vsaj v tem zadnjem oziru, toda kakor sem preje omenil, upamo na boljše čase in v starotirno socijalno življenje. Torej, gospod urednik, ker sem nekoliko očrtal našo ne preveč izvrstno stran, mi dovolite, da posežem nekoliko na naše dobre lastnosti, oziroma ljubezensko karijero, tikajoče se nas, lini, nežnega spola. Tukaj uživajo nekteri bolj srečni mladeniči zares pravi blagor narave. Pomagano je veliko v tem: Če nam vrla Slovenka obrne hrbet, poskušamo po vzoru "Ljubavne knjižice" pri ptujih dekletih. Tedaj, ako nam po vseh paragrafih to delo rata, smo zelo veseli ter •_'a pijemo "Bokal" z onim, ki nam je prevedel ljubljen slovenski verz. Nekteri pa, ki jim ni všeč posredovalni sistem, opravijo ta posel drugim potoni, in sicer: da se dostojuo odkrijejo v neposredni (?) bližini pol milje pred idealom ter z galantnim tenorjem med vihanjem maha pozdravijo še ne osvojeno ljubico. Toda, g. urednik, ne "kikajte", če Vam resnico povem; pri tem lahko računate na naše uspehe, na ktere smo mi zelo ponosni, vsaj v slučajno zadetih slučajih. Da smo pa tolikanj združeni v tem oziru se moramo v prvi vrsti zahvaliti breziioselnosti, kajti ako nima človek druzega dela, si polagoma prisvoji smisel; kar je lepo in kar ni grdo, ravno tako. kot v Ribnici, ko smo rešeta prodali. Uf! . Da mi ne bodo vrle Slovenke očitale, da se njih premalo spominjam, jim hočem na tem mestu posvetiti par besed, in sieer naslednje: Pred manj kot dvema dnevi sem se sprehajal v bližnjem glavnem mestu Salt Lake City. Glavni moj namen je bil, svetovne, s peskom posute, umetno narejene stezice uglajati, kterih se ne manjka v bogatem "Salt Palace". Kakor rečeno, sem se tam sprehajal, ker ravno nisem imel druzega dela, ter prišel do predmeta, da tudi Slovenke ljubijo. Da sem na primer sam doživel? O ne, Bog ne dajl Pač pa sem po naključju našel polovico lističa v slovenskem jeziku pisanega, kterega vsebino hočem tu dobesedno navesti: podp. društvo svete Barbare "D f *a ZJedlnJene države Severne Amerike. f Sedež: Forest City, Pa. •nkcoppoplr«no dri* 31. januarja 1903 -v državi Pcnna^tv ■ ■ ■ O—O- « ■ ■ ■ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kan«. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Hfc KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bral-dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Važno, 0 C >N C > Važno. Važno. Važno, Ura zs gospode (18 size) 20 let jsmčenaz dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena (t»| ^ s 15 kameni.....................vplO.LWJ z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltbam . - M>iO.UU Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, III Naslov za knjige: M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Mich. < » 3 0 < & N< 3 0 e Važno. Važno. Važno. Važno niku "kinčanja grobov". Za v torek večer priseziva pri Mohamedovi bradi, da se enake neprilike odstranijo. Obratno Ti pa kličem: na svidenje točno ob 9. uri v tretjem drevoredu v "Salt Palace" kot zadnjič I Do tedaj zdrava ter Ti zajedno pošiljam v duhu tri minute dolg poljub in ne 3 kilometre kot zadnjič. Tol..... Žal za listek, ker ga polovica manjka. Do prepričanja sem pa le prišel bolj. kot da bi mi bil kdo zaupno na uho natvozil, to-le namreč: Ahaaa, vse križem se ljubimo kljub krizi! Pozdravljeni! Profesor Cil. USTNICA UREDNIŠTVA. Karol Rebek, Duluth, Minn. Vaš dopis, tičoe se Maksa Severja, ne moremo priobčiti, kajti nam, kakor tudi Vam je znan stari slovenski pregovor, ki se glasi: Gliha vkup štriha... Da je temu tako, veste najbolje Vi in Vaš prijatelj, a vedo tudi rojaki v Minnesoti. Kje je moj oče JANEZ TUREK? Doma je iz Babinega polja pri Ložu. Slišala sem, da je umrl, ker že celo leto nimam pisma od njega. Stanoval je na 829 Louisiana St. v Shreveport, La. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi naznani, za kar mu bodem hvaležna. Vee stroške z veseljem povrnem. — Ivana Janež, Box 73, Rit t man, Ohio. (13-17—6) NA PRODAJ je HIŠA Z LOTOM Z 12 SOBAMI in 1 KLETOM. Frak Gričar, 5241 E. Collins Ave., Cleveland, O. (13-15—6) Prisrčna:— Vprašaš me za moj prosti čast To prepustim Tebi. Mi molki smo pripravljeni na prvi klic ženskega alarmiranja storiti vae, v tem se jas, kakor Ti snano, odlikujem najbolj. Včerajšnji aeatanek *>je bila velika pomota na moji kakor tudi na Tvo$ dragim strani, torej prevaesuva vsak nekaj krivde, a ostalo obesiva na vrat pras- Kje je moj stric JAKOB ANŽIČEKt Nahaja se v Zjed. državah 17. let; zadnji glas sem čul o njem, da se nahaja v Chicagu, HL Kdor ve za njegov naslov, prosim, da mi ga pošlje, ali Če se sam javi. — John Anžišek, Box 63, Dodson, Md.' (10-13—6) I IVAN KRAKKR, / Euclid, 0., naznanja cenjenim rojakom, da ras proda svoje VINO radi prezidav* svoje kleti. Vino je priznano najboljše kako vosti, pristno in domača. Rojaki, ne zamudite te ugodne pri like in posezite po žlahtni kapljici dokler je še v salogL Odpošilja as po eeli Ameriki. Mans kot 50 galonov ae ne odpošilja. Sod (barel) stane 82 dolarjev. ZAHVALA. Podpisani se v imenu slov. podp. društva sv. Barbare srčno zahvaljujem vsem društvom, ki so se udeležila v obilem številu piknika, ki ga je priredilo omenjeno društvo na spominski dan v Lakeside vrtu. Posebna hvala mladeniškemu društvu Z. M. B., društvu sv. Alojzija, Sloveniji, sv. Vida, sv. Jožefa, društvu Naprej in podp. društvu sv. Barbare, newburške postojanke. Hvala tudi vsem posameznikom, ki so pripomogli s svojo prisotnostjo, da se je veselica Še precej obnesla. Cleveland, O., 8. junija. Anton Oš tir, tajnik. Kje je MARTIN GROŠEL? Preje je bi\ al v Brougbton, Pa. Doma je iz Rajhenštajna na Spodnjem Štajerskem. Z možem imamo še poračunati iu radi bi zvedeli za njegovo bivališče bodisi tukaj ali v stari domovini. Naslov želi zvedeti: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. (12-26—6) Kje je ANTON VIRANT? Doma je iz Prelesja pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Poročati mu imam nekaj važnega, zato bi rad zvedel za njegov naslov. Kdor ve zanj, prosim, aa mi naznani. Pred 4. leti bivala sva skupaj v Sheboygan, Win. Joseph Novak. General Delivery, Peoria, 111. (12-15—6) VWMMMMMMAMAMMMMMMMMMIMMMM Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo i* pleiastc in golobradce, od katerega v S tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vn ▼ 3 dneh popolnoma ozdravim za 7jC, da ie to resnica se jamCi $500. Pri ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati. Jakob Wahtii, F». O. Box 69 CU8VBUAND, OHIO. Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi je samo 20 ixtisov. Cena 40c. Pišite in poftljite poštne znamke na Prank Sakser Co, m Greeawich Street, NEW YORK. Stoslnmjeit ln% >haki ali fa v Ameriko vaciuL vodne cene na: FRANK Jugoslovanska, I KM Jednota. dam 24. jamwija 1901 ▼ državi 5edrf v ELY, MINNESOTA. ■ ' o o URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 0483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOYEC. (Radi bolezni na dopusta Kvropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Elj, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 381, Book Springs Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Mina. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Bos 57, •oak. Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globo Street, ■oath Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, IIL nadzornik, P. O. Box 041, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mieh. IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOS AR, IIL porotnik, 710 High St^ W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IYEC. 711 North Chicago Street, foliet, UL Krajevne društva naj blagovolijo poiiljati vee dopise, premembe adov ia drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Sly, Minn., po evojem tajniku in nobenem drngoak. Denarne poAiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vee pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj M pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA1 Drobno&ti. KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani Radi m a z a-š t v a sta stala 16. maja pred ljubljanskim deželnim kot vzklicnim sodiščem Evgen in setra Izabela Miill-ner, ki sta leta in leta zdravila v Lju-ljani in drugod razne ljudi in jih tudi ozdravila. Naši eitatelji se gotovo še spominjajo, da je ljubljanska mestna policija v začetku letošnjega leta v njunem stanovanju na Starem trgu št. 17 našla celo lekarno za cel voz najrazličnejših zdravil, tudi taka, ki jih je dobiti v lekarnah le proti zdravniškemu receptu. K obtožencema so ee hodili zdravit naj razno vrstne jsi ljudje, priprosti kakor premožni, delavci in aristokracija. Od nikogar nista hotela vzeti denarja in kdor jima je kaj dal, dal jima je le po ovinkih, ali da je skril denar v posteljo, ali pa ga poslal po pošti pod izmišljenim imenom. Pred okrajnim sodiščem sta bila obsojena 2. aprila Evgen Miillner na en metcc ječe, sestra pa na 14 dni, češ, da sta izvrševala zdravništvo kot obrt. Zoper to sodbo sta se pritožila po dr. Božidarju Vodušku. Pri vzklic-rii razpravi, ki ji je predsedoval višji deželni sodni svetnik Pole, sta izjavila obtoženca, da sta zdravila ljudi, ker so se jima smilili, ker jima zdravniki niso mogli pomagati. Denarja da je podedovala obtoženka po materi 8000 K. Denar, ki sta ga dobila, so jima ljudje zvijačno podtaknili. Obtoženka je k razpravi prinesla čez 4000 goldinarjev denarja, da bi s tem dokazala, da ima premoženje, od kte-rega lahko živita z bratom. Ko se je obtožencu prečitala ovadba mestne policije, ki je naznanila, da je Miillner dejal, da si je diplomo napravil v zabavo, skočil je obtoženec pokonci, kričal, da ni res in udaril ob mizo. Zagovornik dr. Vodušek je predlagal oprostilno razsodbo. J V Ameriko. Dne 29. maja se je z 4fcžnega kolodvora v Ljubljani odbijalo v Ameriko 12 Slovencev. Umrli so v Ljubljani: Pavla Ka-stelie, prodajalka, 18 let, sv. Petra cesta 54. — Fran Dobrota, železniškega uslužbenca sin, 4 dni. — Marija Bricelj, gostija, 37 let. — Marija Per-še, pomožna uemiljenka, 37 let. — Peter Žonta, rudar, 65 let. — Adalbert Pohl, zasebnik, 64 let. Nesreča. Dne 24. maj« je konj pri krmljenja v trebuh brcnil Lovrenca Pogačarja, dninarja v 6t. Vidu pri Prevojah in ga prj tem tako zelo poškodoval, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Vol ga je poškodoval Dne 26. maja je na sejmu v Divači nek vol od zadaj na rog nataknil Jožefa Tomšiča, hi-šarja v Zagorji na Notranjskem ter g* vrgel nad dva metra visoko. Pri pedeu se je tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnU- Dne 25. maja stari Ivan Deiear, hi- ša rje v sin na Črnivcu št. 12, občine Mošnje, v sobi s stene puško, in ker ni vedel, da je nabasana, jo je sprožil in zadel pri tem svojega štiriletnega brata Franceta v lice in ga precej poškodoval. Poškodovanega dečka so oddali v deželno bolnico. Suša in kače. Z Vrha pri Vinici se javlja: Grozno huda suša vlada tukaj. V tej silni vročini so tudi kače hude. Tekom osem dni sta bili dve osebi v tukajšnji občini od kač pičeni in sicer neki šolski deček iz Damlja, ko je ja-trode nabiral in bližnji sosed žapnega dvorca, ko je v vinogradu trte vezal. Kurja tatica. Dne 22. februarja je >amska 301etna kuharica. Marija Oli-pičeva prestala osemmesečno kazen, ter bila oddana magistratu. Ker se je delala bolno, so jo oddali v bolnišnico, odkoder je pa kmalu ušla in se zatekla na Glince k neki beračici. Tam se ni hotela poprijeti dela. pač pa se je jela pečati s kurjo tatvino. Dvonožna lisica je operirala po celi okolici in prinesla domov toliko perutnine, da -ta k pojedinam zahajala tudi dva moška in še jo je preostajalo. Ker pa h kurji pečenki spada tudi vino, ktero se seveda ne dobi brez denai-ja, si je lepa družba uredila tako, da so preostale kokoši prodajali in si s tem denarjem kupili vina. Veselo življenje je trajalo toliko časa, da so ljudje vse te sumljive okolnosti ovadili orož-ništvu, ki je celo družbo aretovalo in izročilo deželnemu sodišču. Pri Olipi-čevi se je dobil tudi kovček perila in razne obleke, kar je bržkone ravno-tako pokradla. Človeške kosti izkopal Pavel Grad, bajtar na Dolskem, je dne 22. maja na svojem sadnem vrtu kopal temelj za zgradbo kleti. Kakega pol metra •rloboko našel je v zemlji človeške ko sti, po zunanji obliki soditi bržkone kake ženske. Pol metra globlje je našel zopet okostje, a mnogo močnejše cd prvejra. V obeh glavah ni manj kalo niti enega zoba. Po našlih sledo vih je gotovo, da je nekdaj tu stala kaka hiša ali pa druga stavba, in ni izključeno, da se gre za žrtvi kakega hudodelstva. Prodaja in nakup graščin. Dr. Ivan Tavčar je graščino Horneck prodal, l^enarčič je kupil graščino Josefsthal na Spod. štajerskem za 600,000 kron. firassi ml. je kupil graščino v Dobrni za 450,000 kron. PRIMORSKE NOVICE. Strašno hudodelstvo v Taru pri Poreč n. Ivan Kocijančič je imel nezakonskega otroka z Marijo Brajkovič. Da bi se rešil plačevanja alimentov, vzel je v odsotnosti matere otroka s postelje ter ga vtopil v brenti vode. Otrok je imel na glavi globoko rano. Mati, ko se je vrnila s plesa, ga je našla mrtvega v kleti. Brat Brajkovi-čeve, devetleten deček, ki je spal v isti sobi, je spoznal v zločincu Kocijančiči. Nenaravni oče je zaprt. * Ivan Grozni IL 271etni Ivan Uran-kar, dninar v Trstu, ee je vrnil domov nabit kakor kanom. Njegova priležni-ca Marija Schibmg je pijanca hudo ozmerjala, kar ga je peklensko raz- jezilo. Zgrabil je krivec ia i njim začel udarjati na levo in desno, da je polomil pol hiše. Slednjič je nakopičil sredi kuhinje grmado drv in cunj, jih polil s petroljem in zažgal. Prihiteli so ljudje, ki so ogenj pogasili, groznega čloeka pa izročili redarjem, ki so ga vtaknili v '' pržon' Avgust Semulič izročen avstrijski oblasti. Dobro je še vsem v spominu zločin, ki ga je Avgust Semulič dne 28. januarja izvršil na cesti blizu Devi na. Semulič je bil namenjen domov v Gabrovioo. Med potjo je prisedel na voz mlinarja Furlana, ki se je vračal iz Sv. Križa pri Proseku. V De vinu sta oba izstopila z voza in vstopila v prodajalno gospoda Plesa. Okolu 7. ure zvečer sta Be odpeljala dalje. In med potjo je Semulič dvakrat ustrelil na Furlana z revolverjem. Furlan je bil le lahko ranjen. Ljudje — in tudi oblasti — so pa stavile ta Semu-ličev zločin v zvezo s prejšnjimi tremi umori kočijažev: Praznika, Moho-roviča in Vidava ter so tudi te umore pripisovali Semuliču. — Semulič je bil aretovan dne 31. januarja v Vidmu, ter je takoj protestiral, da on nima nič opraviti s prejšnjimi umori kočijažev; sedeč s Furlanom na vozu, se je bil s tem spri radi nekega njunega starega spora radi ženskih. — Goriško okrožno sodišče je zahtevalo od italijanske oblasti izročitev Semu-liča. Trajalo je cele štiri mesece, da je prišlo do izročitve, ki se je izvršila v sredo dne 27. maja. Semulič je imel biti izročen goriškemu okrožnemu sodišču, a ker hoče tržaška policija prej dognati, da li je Semulič res kaj v zvezi s prejšnjimi umori kočijažev, je ta policija zahtevala, da se Semulič prej privede v Trst. In 27. maja ob 11. uri in 20 minut je Semulič v spremstvu dveh orožnikov dospel v Trst. Policija ga bo sedaj v Trstu pokazala raznim pričam, ki so videle morilca kočijažev v kočiji pokojnega Mohoroviča malo pred umorom in pa onim, ki so ga videli dne 15. decembra na Opeinah. ko je najel pokojnega Lovrenca Vidava. Detomor. V Trstu je okoli 30 let stara ženska umorila novorojenčka in sa položila na vrt za železno ograjo pred protestantsko cerkvijo. Otrok je bil še živ, ko so ga našli, a je kmalu nato umrl. štajerske novice. Obesil se je v Studencih pri Mariboru 551 e t ni Leopold Gselmann zaradi bolezni. Devet glav goveje živine sta ukradla v vasi Kraubart na Štajerskem oče in sin Pavlin. Imela sta samo to smolo, da so ju orožniki kmalu prijeli- Grozovit čin znorelega očeta. Blizu Eggenberga pri Gradcu je 361etni posestnik J. Christian v hipni blaznosti zaklal svoja 4 letnega in lOletnega sina. trupli grozno razmešaril, potem pa še streljal vanji. Končno je ustrelil še sam sebe. Samomor. Iz Maribora se piše 27. maja: Trgovec Jurij Tscheppe, 46 let -tar. ki je imel v Dravskih ulicah lastno hišo, se je v torek 26. maja po-jH>ldne v grajskem gozdu blizu Maribora ustrelil. Tscheppe je bil samec ter se slednji čas ni dosti brigal za trgovino. Bil je velik alkoholik. Denarne zadrege so mu najbrže potisnile moril no orožje v roko. Po nesreči prišla ob oko. Kletna Marija Stuparič iz Vel. Lošinja je butnila zvečer z glavo na vrata, iz kterib je molel zarjavel žebelj, ki jo je zadel ravno v oko, ki je za vedno izgubljeno. hrvatske novice. Trgovka z dekleti zaprta. V Zagrebu so aretirali babico Elizabeto Gyo-ry, ki je prodala dve dekleti, Franči-ško P. iz brežiškega okraja na Štajerskem in neko Julko V. v zloglasno hišo Fiirst v Belovaru. Iz Zagreba jih je zvabila v Belovar s pretvezo, da jima tam preskrbi službi kot natakaricama. Julka je zbežala že prvo no«, Frančiška pa je prišla bolna v zagrebško bolnišnico, kjer je povedala, kdo jo je zapeljal. Čedno babico so izročili sodišču. Samomor enoletnega prostovoljca. V Brodu na Savi se je vrgel enoletni prostovoljec Andrej Vlasič pod vlak, ki ga je raztrgal. Razlogi: žalostne družinske razmere. BALKANSKE NOVICE. "Veleizdaja" v Črni gori. Cetinje, 26. maja. Včeraj se je pričela obravnava o znani veleizdajski zaroti. Sodniki, zagovorniki, obtoženci in orožniki to prišli v narodnih nošah, le poročevalci raznih časopisov z Dunaja, Zagreba, Belgrade itd. so v evropski noši. Obtoženih je 50 oseb, od kterih je navzočih 20, med njimi tudi bivši ministerski predsednik Radovič, bivši ministri Ivanovič in Gjurovič in Raj-čevie, zdravnik dr. Marušič in neki častnik. Ostslih 30 obtožencev je v inozemstvu. Glavni obtoženci so tiskar Rajkovič, pod. Gjulapič in dijak Vojvodič, ki ao obtoženi, da so vtihotapili bombe, da bi izvršili atentat na knežjo palačo. Kot "corpora delicti" leže res na mizi steklenicam podobne bombe. Obtošniea ja neto dolga. Obtoženi so se vedli takoj ▼ začetku razprave nemirno. Ker je dal predsednik odvesti dijaki Voj vodiča nazaj v napor, skočili so va obtoženci pokonča ter začeli kričati, nakar ja dal predsednik vse odvesti v sapor. Zaslišan je bil le tiskar Rajkovič, ki je zgrevano izpovedal, kako je zašel med zarotnike v Belgradu ter odšel od tam z bombami v Cetinje, kjer jih je —- izročil oblasti. Obravnava bo trajala približno tri tedne. Oroije sa Boano. Belgrsjaki listi poročajo, da so nedavno prišli v Kra-gujevac tujci, ki so pravili, da ao zaupniki bosanskih Srbov, in hoteli nakupiti orožja za "ustsjo v Bosni". Ponujali so baje 1000 K aa vojaško repetirko. Ker jih je pa izdajal naglas kot tujoe, so jo odknrili. Kot Ust v Sarajevu. Wirim nameravajo v Sarajevu ustanoviti list s naslovom "TurBin", ki bo saatopal koristi moslim&nskega prebivalstva. po isti esai, kakor v faw^wwliiih dnfl mAwmxfm is New Y< OH JOHN VBNZUL, mi e. Osi Street. N. e, Isdeftaealac kranjskih in HARMONIK, naraCnl-dele $tt do Is» Tri vrstni trpetno in dob SO. FloKe so iz aajboHega delujem tudi plolfieis slamii ali $tfdo$80. ranic i ~» ■ atisf. tni od ga dal uminiia, nikelj« tri vrstnim je od Važno za rojake, ki nameravajo potovati v movino. BRZOPARNIKI franeosks družbe, Lloyda in Hsmburg-smsrišks proge, kteri odplujejo ia Nenr Torka v Evropo kakor aledi: V HAVRE (francoska proga): LA SAVOIE odpluje J.8. junija ob 10. uri dopoL LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopoL V BKEHEN (ssveronemški Lloyd): KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija. fr atcter WILHELM IL odpluje 23. junija. TTATBJBtt WILHELM DER GROSS* odpluje dne 30. junija. V HAMBURG Uhambarško-aaieriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. Elegantna ura za $3.75. »Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam polijemo uro in veri-iico,naposkuinjo;fie vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaia, ki je sioer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) na.vijak, ki navija aro in premika kazalec, s rubini v kolesju in natančnim Časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo ia tO let. Pišite, če telite moiko ali iensko verižico. Naslovite: IVI. G. FARBER 210, 225 Dearborn St., Chicago, Ul. la pobUiaa ali j—it"- glede potovanja pišite pravo- FBAlfK BOID OO-100 Greenwich St., Hew Tart, kteri vaa Dalje as Sa na raapolago, kteri odplnjaja V BREMEN (ssveronemški Uoyd): RRRM.KN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSS* odpluje 20. junija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM adpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. ▼ HAMBURG (hamburško-ameriška praga): KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija. ▼ TRST ALI REKO (▲ostro-American Una): MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. ▼ ROTTERDAM Una): POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri ajutraj. NOORDAM odpluje 34. junija ob 2. uri popoldne. ▼ AKTWEKPE* (Rad Ste Una): ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija. Ake kda šali pojaanila ša o dragih, na tukaj nastanjenih pesnikih, naj as s zaupanjem obrne pisaMnim potom aa mano slovansko tvrdko: FRANK RAKSER OO, lit Greenwich flk, New Tart, In DOLENJSKI CVIČEK V — RTTTT. — Veselo naznanilo prijatelj- pristna dolenjske kapljice. Tvrdka C. Butcher, 50 Warren St., New York, je importirala --rdeča dolenjsko in belo vipavsko vino-- in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in steklenicah. Točna ^ o strežba Zmerne cene Cviček je s Trške gore —J Ki&ujzl Naročila epregema: FRANK PODGORŠEK, 217 East 22nd St., New York. N.T. NA PRODAJ NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA Dobro črno in belo vino od 35 dc 45 centov galona. Staro bedo ali črno vino 50 centom galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galos vina, mora eam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA." NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobitl izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. IDE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri dragih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenfeni |Mp6d doktor I Jaz se Vam iskreno zahvalim sa Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Va&ih zdravilih zadobit popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim sdravegi. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Strni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane StekluM 3x41 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. Ul. Velecenjetn gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi Se zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. V«s Se enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Ukir Bo 1041 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "zdravje", katero dobi zastonj ako pis-jmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : ■razm COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE! 140 WEST 34th STREET. new York, n., y. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno ii najboljšega importiranega češkega hmela, Radi tega naj n'kdo nc zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh ooljSi-i gostilnah. Vse podrobnosti xvesle pri (ieo. Travnikar-jn 6102 S;. tUir Ave N t kteri Vam dragevolje vse pojasni- THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. J! Za vsebino tajik oglasov ni edgovorm« as vpravmittr« me AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) -as HajpriprannejSa in najcenejša parnbrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-- Vaakteri potnik ■ uradi tako, d» pride m dan pni orihodora per-aika ▼ New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri ieleauri ki Uaj dospe v New York, priftekoje ga naš vsMbsnas aa po-staji* dovode k asr v pišemo ia spso-ad aa paznik brssplafeo. Ako ps dospelo v Nov To*, ao da bk aoa Va* prihod jt—-*1*. mb ^fc« is r nor oje (Depot) telefonirat« po številki 1279 Reetor in tskoj po afere- P® Novi pomik ne dve vijake "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO nt spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo breažttni braojav: AUOB, IiATTRA MARTHA WASHINGTON, x ABOXNTOTA. mstfain juijnaebodeta bfodovjn pri-nova potniška Cim TQftih listku ii NEW YORKA za III. razred s« dr TRSTA....... ...........y...................... LJUBLJANI!......................................42849 MIKU..............................................J28.— ZAGBEBA. .........................................I29JP JLAHLOYGA........................................929M IL BATiEHD do TRSTA ali RRKB..—................i____tfi&fiO do Nft^ Parobrod «MABTflA WASHINGTON" odplnjo dne 17. junija 1908. PhelpB Bros. & Co^ Geit. Agents, nbwiw v Spisal Karal May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIGA, - PO PUŠČAVI. Ko jo zopet potegne iz (Nadaljevanje.)' Paša zazija in potisne vrat steklenice v usta. nst, je bila skoro prazna. "Saitanatli — krasno 1 Čuj, prijatelj moj, rad te imam! To vino je celo boljše kot voda iz svetega vodnjaka zem-zemlM "Ah, real" "Bee, res. Celo boljše je kot voda havus kevser, ktero pijejo v paradižu. Ne samo dva, temveč štiri kav ase (policiste) ti dam na pot za spremstvo." "Hvalal Ali si dobro zapomnil, kako se dela vino?" "Natančno. Nikdar ne pozabim." Ne da bi pomislil, da sem tudi navzoč, ali da stojita dva kozarca pred njim, odpre usta in ne neha prej piti, dokler ni steklenica prazna. "Bombošl Končano je! Zakaj ni bila večja!" "Vidiš, kako dragocena je bila moja skrivnost?" •'Pri preroku, vidim! Fametni ljudje ste res v Evropi! Toda dovoli, da te za trenutek zapustim!" Vstane .in gre iz sobe. Ko se zopet vrne, pripese nekaj pod kaftanom skritega. Ko se v*ede, odvije svoj plašč. Bili ste — dve steklenici. Moral sem se smejati.^ "Ali si jih sam prinesel?" ga vprašam. "Kendi — sam! Tega vina, ki ni vino, se ne sme nihče dotakniti. Za-povedal sem to vsem ljudem, in kdor se steklenice samo pritakne, ga dam pretepsti do smrti!" <• "Ali boš še pil?" "Zakaj ne? Ali ni krasna ta pijača?" "Toda povedal sem ti že, da ima to vino šele tedaj dober okus, ko je mrzlo." "Joj, kako tekne Šele tedaj, ko je že zdaj tako okusno! Čast Alahu, ki pusti rasti rozine, sladkor, vodo, jesih in zdravila, ki razveseljujejo srca vernikov!" - - In zoi*?t pije, ne da bi pomislil n a mene. Njegov obraz je žaril zadovoljstva, in ko spije drugo steklenico, reče: "Prijatelj, nihče na svetu ni tebi jednak. Štirje kavasi niso dovolj za tebe; dobiš jih šest!" "Velika je tvoja dobrota, paia; vedno in povsod jo bom hvalil!" "Ali boš drugim povedal tudi koliko sem spil?" "Ne, o tem bom molčal; omenil ne bom niti onega, kar sem jaz spil." "Mašalah, prav imaš! Pijem in ne mislim na tebe. Daj mi svoj kozarec, odprl bom še eno steklenico." Sedaj pofckusim sam, kar sem zmesil skupaj. Dišalo je kot neshlajena soda voda, zmešana z godljo rozin in sladkorja; za pašev želodec je pa bilo izvrstno. "Veš kaj," reče, ko še prej dobro potegne iz steklenice, "da je šest kavasov še vedno premalo za tebe? Deset policistov te bo spremljalo na potu in čuvalo!" "Hvala, o paša!" Če bo paša še nadalje tako pil, bom koneČno prisiljen nastopiti svoje potovanje s celo vojsko kavasov, kar bi me na potovanju zelo oviralo. "Torej podal se boš v deželo hudičevih oboževalcev," začne. "Ali poznaš njih jezik?" "Ali ni kurdski?" "Da, kurdsko narečje. Le nekteri govore arabsko." "Kurdskega ne znam." "Torej ti dam s seboj tolmača." ''Morebiti ga ne bom potreboval. Kurdsko je sorodno s perzijskim narečjem, kterega razumem." "Jas sploh ne znam ne kurdskega, ne perzijskega, torej artoraž sam vedeti, če potrebuješ dragoman a (tolmača.) Vendar ne mudi se dolgo v njih deželi. Ne spočij se pri njih, temveč jahaj naprej." "Zakaj?" " Ker lahko pridež v neprilike." "Kako?" "To je moja skrivnost. Povem ti samo, da ti zamore postati nevarna straža, ktero dobiš od mene. Pij!" To je bila že druga skrivnost, o kterej je govoril. "Tvoji ljudje me spremljajo samo do Amadije?" ga vprašam. "Da, potem se neha moja oblast." "In kakšni kraji leže za Amadijo?" "Dežela Kurdov rodu Bervari." "Kako se imenuje njih glavno mesto?" "Glavni stan je grad G umri, kjer stanuje njih bej. Dam ti priporočilo do njega; če bo imelo vspeh, ne vem. Koliko spremljevalcev imaš?" "Enega -^užabnika." "Samo enega. Imaš dobre konje?" "Da." "To je dobro, kar mnogokrat je od konja zavisna svoboda in življenje jezdeca. In škoda bi bila, če se ti prigodi nesreča, ker si bil lastnik velike skrivnosti, ktero si meni razodel. Toda hvaležen sem ti. Veš, kaj bom storil za tebe?" "Kaj?" * * Najprvo sprazne steklenico, nato pa reče z dobrovoljnim glasom: '' Veš kaj je diš-parasi ?'' "Vem." "No?" "Davek, kterega smeš samo ti tirjatL" Povedal sem mu zelo milo, ker diš-parasi, "odškodnina za zobe", je denarni davek, kterega paša na svojem potovanju pobira v krajih, kjer se ustaVi, in sicer zato, ker si svoje zobe obrabi na živilih, ktere mu morajo ' prebivalci zastonj skupaj nositi. "Uganil si," reče. "Izročil ti bom pismo, v kterem bom zapovedal, ti v vseh krajih izplačujejo diš-parasi, kot bi jaz sam potoval. Kdaj odpotuje! "Jutri zjutraj." "Čakaj, da prinesem svoj pečat in takoj zgotovim pismo!" Vstane in zapusti sobo. Ker mu nese zamorec za njim pipo, ostanem sam v dvorani. Poleg paše je ležalo nekaj papirjev, s kterimi se je pečal, predno sem vstopil v sobo. Hitro pograbim in enega odprem. Bil je načrt doline Šejk Adi. Ah! Morebiti je ta načrt v zvezi z njegovimi skrivnostmi? Dalje nisem mogel misliti, ker guverner se vrne. Na povelje vstopi >'njegov tajni pisar, kteremu narekuje tri pisma: enega na kurdskega beja, enega na poveljnika trdnjave Amadija in tretjega na vse občinske predstojnike in druge oblasti, kjer zapoveduje, da imam jaz pravico pobirati diš-parasi, in morajo prebivalci moja povelja enako paševim spolnjevati. Kaj sem hotel še več! f Namen mojega bivanja v Mosulu je bil dosežen, in zahvaliti se imam za svoje uspehe edino kisli, rozinasti godlji. "Ali si zadovoljen?" me vpraša. "Neskončno, o paša. Tvoja dobrota je skoraj preobsežna!" "Ne zahvaljuj se sedaj, temveč pozneje." "Želim, da bi zamogel!" "Prav lahko!" "Kako?" "Lahko ti že sedaj povem. Ti nisi samo zdravnik, temveč tudi častnik." "Kdo ti je povedal?" "Zdravnik ali mož, ki piše knjige, bi se ne drznil mene obiskati brez konzulovega spremstva. Ti imaš padišahov budjeruldi (sultanov potni list) in vem, da pošilja padišah od čaea do časa tuje častnike po svojih deželah, da mu prinašajo vojaška poročila. Priznaj, da si častnik!" To nespametno paševo domnevanje mi lahko koristi, torej mu nisem hotel ugovarjati. Lagati pa tudi ne, zatorej mu diplomatično odvrnem: "Priznati ne morem, paša. Če veš, da pošilja padišah tuje častnike, torej moraš tudi vedeti, da se to godi zelo skrivnostno. Taki častniki se ne smejo izdali." "Gotovo ne. Nočem te pregovarjati, toda hvaležen mi boš. To je, kar sem menil." "Torej, kako naj ti pokažem svojo hvaležnost?" "Ko se vrneš iz kurdskih gor, te pošljem k Arabcem rodu Šamar, zlasti k Hadedinom. Potoval boš po njih ozemlju in mi potem sporočil, kako jih zamorem premagati" "Ah!" / "Da. TebNie bo prej posrečilo kot mojim ljudem. Vem, da so častniki Frankov bolj pametni kot naši, dasi sem bil sam polkovnik in zvesto služil padišahu. Naprosil bi te, da si pogledaš tudi kraje, kjer prebivajo Džesidi; toda! zdaj je že prepozno. Kar potrebujem od njih, že imam." Te besede so pričale, da sem prej prav slutil. V Kufjundšiku zbrane čete so imele povelje, da napadejo hudičeve oboževalce. Paša nadaljuje: "Potuj hitro po njih krajih in ne čakaj do dneva, ko praznujejo svoj veliki praznik." "Kteri praznik?" "Praznik njih svetnika; tu imaš pisma. Alah naj bo s teboj. Kedaj zapustiš jutri mesto?" "Ob času prve molitve." "Torej te bo pričakovalo ob tem času deset kavasov." ''Gospod, dva sta dovolj." ^ "Tega ne razumeš. Boljše je deset kot dva; zapomni si. Dobil boš pet Arnavtov in pet baši-bozukov. Vrni se kmalu in ne pozabi, da sem ti daroval svojo ljubezen!" Tako me odslovi in pokončne glave zapustim palačo, kamor sem prišel pred nekoliko urami še kot jetnik. Ko pridem v svoje stanovanje, dobim Halefa popolno oboroženega. "Čast bodi Alahu, da prihajaš, sidi 1" me pozdravi. "Da nisi prišel do solnčnega zahoda, bi držal svojo besedo in pašo ustrelil!" "Tega ne dovolim; paša je moj prijatelj!" "Tvoj prijatelj? Kako moreta tiger in človek biti prijatelja?" "Ukrotil sem ga." "Mašalah! Čudež si storil. Kako se ti je posrečilo?" "Laglje kot sem mislil. V njegovem varstvu smo in na pot dobimo deset kavasov, ki nas bodo spremljali." "Izvrstno.'* "Morebiti tudi ne. Poleg tega mi je paša izročil priporočilna pisma in pravico pobirati diš-parasi." "Alah akbar, torej si postal paša! Toda povej, sidi, kdo mora ubogati: jaz kavase ali oni mene?" "Oni tebe, ker nisi moj sluga, temveč hadži Halef Omar aga, moj spremljevalec in varuh." "To je dobro, in povem ti, sidi, da bodo molili še kozje molitvice, če me ne bodo spoštovali!" Guverner je držal besedo. Ko se Halef drugega jutra prebudi in pogleda skozi vrata, ga pozdravi deset policistov, ki so sedeli na konjih pred vratmi mojega stanovanja. Takoj me zbudi, in požurim se, da si ogledam svoje nove gospode spremljevalce. Kakor je paša obljubil: bilo je pet Arnavtov ali Škipetarov in pet baši-bozukov. Slednji so imeli uniformo turške vojske. Arnavti pa škrlatne telovnike, zelene, z baržunom prevlečene oprtnike, široke preveze, rudeče hlače, rudeče turbane; vsi so imeli s seboj toliko nožev, pištol in pušk, da bi z njimi oborožil lahko 30 mož. Baši-bozukom je načeljeval neki star buluk emini (pisar stotnije) in Araavtom pa neki onbaši (desetnik) z -divjim pogledom. Buluk emini je bil na videz cel original. Jahal ni konja, temveč osla, in znamenje svoje časti — velikanski črnilnik — je imel obešen okrog vratu. V t urbanu je tičala skoro cela prodajalna gosjih peres. Sicer pa je bil neznatne postave, debelušast in brez nosu; temvečji pa so bili njegovi brki. Lica so bila skoro m'Odra in tako debela, da je koža grozilai počiti vsak trenutek, in za oči je bilo na obrazu le toliko prostora, da je imel pristop samo majhen svetloben žarek. Halefu izročim polno steklenico žganja in mu naročim, naj ga izroči hrabrim junakom. Halef stopi na cesto in se postavi tako, da sem mogel ves prizor opazovati. Pomnite, da "najboljše ni predobro!" Ako hočete prvovrstna zdravila, zahtevajte "Severova", ker so sigurna in zanesljiva. Neprebavnost. Ali vas nadleguje neprebavnost? Ali je vaš jezik nečist in sapa odurna? Ali vas nadleguje riganje in zguba okusa? Ali imate glavobol, bolan želodec, zabasanost in bljuvanje? To so vzroki neredov prebavnih organov. Srečni ste, ako vas še ne nadleguje zabasanost in ako ni kronika. Ne odlašajte ampak takoj začnite rabiti ŽELODČNI GRENČEC, ki je najzanesljivejše zdravilo za želodec. Zdravi neprebavnost v vseh slučajih. Prinese vam zdravje, dober okus in navadno moč. Gena 50c in $1.00. "Tri leta sem trpel na raznih ielodčnih boleznih. Kabil sem razna zdravila in vprašal zdravnike za svet in pomoč. Vendar po rabljenju ene steklenice Severovega grenCeca za ielodec sem bil ozdravljen in si vedno mislim, da me je to zdravilo rešilo trpljenja." -v. Frank Novak, Amana, la. EP" Vollka zalogo vina In žganja. ^ Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon ft črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec J2 steklenic za........112.00 ali 4 gaL (sodček) za...........$16.00 Zs obUae aarodla se priporoča Marija Orlll, 5308 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. Cupapie Generale Tiansatiantipe (Francoska parobrodna družba.) ZGUBA MOČI. Kadar je treba, da se sestav okrepča, in ko je treba pomoči takrat je tudi treba, da sc rabi Severov življenski balsam, ki vam bode pomag: 1 iz ialostnega položaja. To je izvrstna to-in okrepčilo veselega življenja. To zdravilo prenovi moči% Cena 75c. nika p ^ Prodajajo se v vseh lekarnah. Zdravilni nasvet zastonj. h i_ Vprasejte po "SEVEROVIH". Ne jemljite podelkov. NEVAREN HRBTOBOL. Ako imate hrbtobol je to znamenje, da so vale obisti v neredu. Vzemite Severovo zdravilo za obisti io jetra in val hrbtobol bode izginil. To.sdravilo bo hitro prenaredilo vafta jetra in počutili se bodete kot prenovljen mot ali žena. Cena 75c in $1.25. HREKHIA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, MOMOSTA IN 'JUBUAIK Poštni parniki so:* 'La Proirence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč •La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ *La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ J 'LaTounune" „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ *La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 -La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ , Glavna Agencija: 19 STATESTREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Cheaebrough Building. Paraiki odpišejo od sedaj naprej vedno sb četrtkih ob 10. mri iopolndne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., K. T. 15. ju. 1908. *LA PROVENCE 23. julija 1908. 85. jna. 10ML*LA TOURALNE 30. julija 1908. S. julija 19M.*LA SAVOIE 6. avg. 1908. 9. julija 1908. La Bretagne 13. avg. 1908. 16. juL 1908. *LA LORRAINE 20. avg. 1908. •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE La Bretagne W. F. Severa Co CEOfiR RflPIOS I0WS POSEBNA PLOVTTBA /- Krasni novi paraik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. jo-rija t. 1. opoludne is pura št. M North River, btiao 44. eeste. Parnik "California" odpluje dne 27 junija 1906 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Havre. SAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i do Havre: $86.90 in •ounmil tnuj* j* tvm ipok M« w, Kozmlnskl, groeralni agent za sapa£ 71 Dsaborn 8t., Chlcii Nižie podpisana oriDoro-. Čam potujočim S. a in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o ob NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............ stanovanje in hrano proti nizki ceni. žba solidna..... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New Y k. * * * V i Cast mi je naznaniti slavnemu obč