GospodarsUo. KAKO RAVNAMO Z NAMIZNIM GROZOJEM. Gon3ine sile za gosipodarski naprede"k so izšle večjddej od Ijuda, ki so se nahajalii v stJsfci za svoj vsakdainji krufi, kajti človeik, ki je obložen z ddhratanvi tega sveta, je navadno breztbaižen in nepirodiiiktiven. V časih, !ko so pio-samezive gospodarske panoge preživljale največjo kriteo, jedznajdil|iv človeški razum storil niaijveč za njilh napredek. Zato je tudi za vsako krizio sledil prav kmalu znaten naprediek dotične painoge. Od raznih kmetijskilh panog pri nas je bilo vimogradniištvo v zadhjih letilh v največji zadregi Še pirav p>oseibr\o letos, ko se obeta dbilen vinsllci pridelek, bo treba vzeti svinčnic v roko in računati, po kaiteri ceni naj ga prodamo, da ne bomo utripeli olbčutne gospodarake škode. Vpoštevajoč treznostrvo gibanje v skoro vseh naprednih državah, je umni vinogiradinik začel rnisldti na to, kako bi spremenil način dcsediamjega vinogiradindštva tex prideJoval več naimrnega grozdja. V nasDjopniiih vrsticab. slede kratka navodila o izbiri najprikladhej^h namiizriih gnozditih v.rst, o gojitvi, ti^aTiJu, raeipošijljanju in hranjevanju nairaenega groz-dja. Za •prodajo grazdja prihajajo v prvi vrsti v poštev gTozdne vrste, ki rano doziorevajo, imajo dober okus in karterih jagode so obdane s čvrsto kotžioo, da laižje prenašajo traivsport in se gnilobii doibro upšrajo. Za poznejši trg, — po zimi iln v pKiimladd1 — pa so pripravne tudi pazne grozduve vrsle, ki jih dUčdjo sicer svojstva, ko|a s€ zahtevajo od namiianega gncedja. Te vrste stiran|uJ€OTio do upotabc t posebmih groerfmih hladinrcah. Rane nairazne giozdne vrste so: rana magdadenika, rani malingovec, rumena svilerika, rana rdeča maivaedja, rani burgunidec, modra partugalka in Biser iz Csabe. Namizne grozdne vrstte za zimsko in pomladmo upora!bo so: bela in ideča žlahitndna, muškatna žlahtnina, iu<meni, rdeai in modr imuškat, beli kalahrezec, beli imperial, mušlcaltnii silvanec in modri tirrjlan.. Ako hočemio vzgojdti lepo namiznjoi grozdje z debelima jagodaimii, je potrebno, da jagode pred zoritvijo priinerno razredčimo ali cizeliramo. To storimo v času, ko so dosegle debelast graha. Grozdja, ki ilma že po svoji naravd redke jagode, kakor itmperial, seveda ne bomo cizelirali, pri gostojagcdnein gTozdju, kakor pri vseh vrstaih muškatov, pri muskatnem sitvaacu itd., pa bomo odstranili pribldižno eno tretjino. pregostiih in drabnilh jagod. Za izrezovanje jagod nam služijo nalašč za to pripravljene špičaste škarje. Tnganje namiznega grozdja se vrši najbcilje zjutraj, ko je groadje sveže, toda mokro ne sme bi*i. Pri tem poslu moramo paziiti, da ne obrišemo tanke voščene odeje, ki pokriva jagode, ker bi to kvarilo zunam.jost groizdja in bi zmarLJševalo njega stainovitnost. Potrgano grozdje odiiašamo iz vinograda v navadnih košarah, ki naj se oblagajo s trsnSm listjem. Za razpcšiljanje grdzdja vzamemo posebne košare ali zabo|e, ki vsebujejo 5—10 kg netto. Košare obložimo najbolje s tisnim liBtjem, zaboj pa še ob straneih z ovojnSin papirjem. Pri vlaganju se grotz>dje skrbno pregleda ter se gniloba in nerazvito jagodje s škarjaimi izreže. Vsak posamezen grcrzd je zaviti v posebni pajpir. VlaigamrO. tako, dti dzrSbimo tudd na|manjše prostore zaboja ali košarice. Dobro storiimo, ako posodo med napolnjevanjem veSkrat potresemo. S tem dosežemo, da se girozdje bolj vleže in rva potu ne poškodiuje. Na vsak način pa moramo gledafi na to, da košare ali zaboje napokiimo do vrha in grozdje s pofcrovom nekcliko stisnemo. Nato se pokrov z vrvico priišije na košaro, odnosno zaboj zabije z žTeblji. Prav dobro se izplačajo stroški in trud, če girozdje shra njujemo za zimo in preko zdme, četudi naon pri tem hranjevainju kljuib največji pažnji cibiio grozdja segnije in pd?de v zguibo. Po svežem groadju rvastane živahiio povpraševanje šele taikrat, ko ga ni več zunaj v naravi, t. j. po ziimi in v zgodnji pomladd. Na Francoskem in tudi v otkolici Smedereva (Srbija) branjujejo grozdje v posebniih prostorih, ki nvcirajo biti zTačni in priimerno temperirand. TemperatuTa pri 3^—4°C |e najugodinejša. Oim več je v prostorih suhega ziaka, tem boljše se ohrarii grozdje. V prostore se postovijo sfojala iz lat, na katere so prltr|eTii žele»ni obročki, ki služijo za vlaganje steklenLh posodic, v razdalji 15 cm. Te posodice imajo obliko pTirezartega stožca ter vsebiijejo 3 dJ. Napolndio se do približno % z vodo. Da se prepreči gndloha in plesen, se prddlene vodi nekaj' scli im zdrdbljenega lesnega (Oglja. Vodo je menjati vsakih 6—8 dni. Grozdje, kaiterega ihočetmio hrarvjevati na ta načih, moraimo parezati z rožjem vred ratz trsja in sdoer tako, da pustimo vsakemu grozdju 2—3 dim dolgo rozga Rozge postavljamo v posodice, da se grozdje ne dotfdika drug drugega. PoLagoma transpdrira iz gnazdjja voda, ki pa se nadomešča z vodo iz posoddc po razgine mlesu, vsled česar ostene groizdje vedno sveže. Ob prilikd menjajvanja vode moranio grozdje pregledati ter gnile ali nagnite jagode odstraniti. Prevlažen zsraik v sinrambi. moremo osušiti z apanenim kloridom. V ta namen vzamemo leseno mizico, katere plošča Je nekctlilko nagnijena, Na to ptoščo poloižiimo apneni ¦kloniid, ld začne takoj sesaiti dz zraika predbdlo vlago. Ko se je nasffl z vodo, postane tekoč iln kaiplja v podstafvljeiio posodo. Tekoči' apmend' klorid se da pcitom izhlap«vanja zopet zgostiti, da postane trd, nakar se mjore ujparabati vnavilč za odvajanje vlage. Delovanje raznih škodljiviih glivic — plesnii in gnJobe — preprefiimo z žveplanjem cel«ga prosfcra. Prodiega grorzdja je mnogo rentabilnejša od prodaje vinsJcega mošta, kar posnamemo iz sledečega računai, ki je sestavljen j>o damalšn]Th povprečrah cenati: 14OO kg girozdja daje 1000 ldtrov vinskega mošta po 5 ddnairjev, je 5000 dinarjev; 1400 kg girozdja nepredelairvega za prodajo v jeseni po 5 dinarjev, je 7000 din.; 1400 kg giozdja nepredelanega za prodajo v pomladd po odMiiku 450 kg grotždja, ki! je pnslo v zgubo in stroškov hranjevanja po 500 dinarjev, ostane 950 kg po 10 din. mamj, 500 dinarjev, )e 9000 danarijev. Končno besedo o; tem naj imajo veščaki, katerih izkušnje v tem pogkdu so dovedle morebiti do diruigačrah Teteultatov. Vs^kalkor se s prodajo grozdja odpira pred nami nov svet, k: rvam kaže pota, po katerih moreon« z velikim pridom vnovoiti naše vinarske proizvode ter s tem koristfti sebi in splošnemu napredku. Vekoslav Štampar. Iz vinarske in sadjarske šole v Maribtoru. Ta sedaj 53 iet stari zavod se je nedavno pretvoril v srednjo vinaTsko in sadjarsko šolo; poleg te je še tudi enoletna viinarska in sad']arska šala z internatom. Za obe šoli se je prijavilo dovoljno število zanimamoev za vstop. Rok za vlagamje prošenj pri arednjd šoli je že poLekel, pri enoletni šoli pa poteče dne 1. oktobra t. 1. Začetek šolskega leta za drugoletaike bivše dvoletne vinaTSike in sadjairske šole |e bil dne 15. septenvbra; v srednji vinarski in sadjarskd šoli prione novo šolsko leto dne 1. oktobra, v enoletnd pa dne 15. oktobra namesto začetkom novembra, kakcr je bilo prvotno razglašeno. Vsak zanknanec (prosilec) bo o tem še posebej obveščen. G. minister kmetijstva )e določil mesečno oskrbnino rva 400 ddharjev (do sedaj 75 dinarjev) za vse prirvatne gogence v infernatiu, to so namreč tisti učencinoviaci enoJetne šale, ki mocajo plačevati vso osikrbnino, odivosno je ne morejo biti oproščeni! in še raso brli v kmet. šo4Z. Novinci sdTomašnfh staršev, kerteri dobrijo prosta me~ sta v eavodu k<rt diržavni gojenci (§tipendi3ti), bodo tucdi posebej obveščejni o lem. Vodstvo reorganizirainiih fcmatijsikih šol se je opet poveriio diirdctorju Andreju Žmarcu, dcsedanjerau ravnatelju dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Profesor Josip Priol odpotuje te dni na Holandsko v svrho študija amerišikega načina sortiranja in ¦vkladanja sadja i. dr. Kmetijsko-gospodinjski tečaj v Beltincih. Pri sestrah križaikah v Belitdivoiih (Prekmtirje) se vrši še pred novtfm leitom dtesettedenski gosp^cdimjSiki tečaj, na katerem se naša kmečka dekleta labko v lcratkem času strokovno izvežbajo v najnujinejših gospodinjskiih poslih, kakor kuhasnju, šivanju, ženskih ročnih delih in dnugJh za g^sipodinijsitvo sploh najpotrebnejših kmeflkih -cipravSlih. Ker je še nekaj mest prostih, se vabijo osabifo dekleta iz blitžnje Štajerske, iz Murskega polja, da se cimprej zglasijo pri križarskih sestrah v Beltincih, k|er zvejo natananeje pogoje. Mariborski trg dne 19. septembra 1925. Lepo jesensko vreme je privabdlo ta dan mnogo kmetov na trg, ki so pripeljalr 45 s kromipkjem, zeljem vn čebulo itd. in 15 s sadjem naloženih vozov v mesto, pa tudd slaninarjev je bilo 33, ki so prodajali svinjmo po 20 do 30 din., slanima po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do 17.50 din., teletina po 15 do 20 din. in svinjino po 17.50 do 20 din., Idobase po 20 do 35 din., prekajeno meso po 35 do 40 din., gnjat pto 45 do 50 din., drob po 8 do 15 din. kg. — Perutnirie je bdlo pa komaj okold 400 komadov. Cene, ki so vsled tega posikočile, so bile: piščaiicem 20 do 30 din., večjim 30 do 100 din. par, koikošem 35 do 65 din., racam, gosem, purancTn mladim in starim 35 do 120 din., domačirn zajcem 10 do 50 din., grlicam 35 do 40 din. komad. — Krompdir, zetenjava, druga živla, sadje cvetlice; Cene so bi!e krompkju 4 do 5.25 din. mernilk (7'A kg), oziroma 1J25 do 1.75 din. za kg, solati 1 do 3 din. kg, glavnati soiaiti 0.25 do 1.50 din., ohrovtu in ohravtovi repi 0.50 do 1.50 diru,s zeljnaltim glavam 1 do 3 dih., karfdjolti 1 do 7 din., kumarcaim 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din. komad, stročjemu fižolu 4 do 5 din., paradižrukom 1.50 do 2 dim., kisii repi 3 din., kislemu zelju 4 din kg, luščenemu fižolu 1.25 do 3 dim. lirter; jajcam 1.50 da 1.73. din. komad, trapistovskemu siru 25 din., ovčjemu siru 20 din. kg, mletku 3do 3.50 ddn., maslineirvu olju 33 do 55 din., bučnemu olju 24 do 32 din. liter, smetani 12 do 14 din^. lite^ maslu 44 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 55 din. kg, jabolkom 3 do 7 din., hrušlkam 3 do 8 din., slirvam 3 do 10 diin., češpdjam 3 do 5 din. (kmetje so pr&dajali češplje po 5 do 6 komadov za 25 paira, tedaj 60 do 72 komadov za 1 kg, med tem ko jih Je na kg samo 54 do 56 komadov), breskvam 6 do 10 dim., grozdju 7 do 10 din. kg, limonam 0.75 do 1.50 din. komad, mefcinam 3 do 15 dtn. komad. Cvetllicam 0.50 do 6 din., z lomci vred 15 do 50 din. komad. Loručena in lese-na roba 0.50 do 175 dia. komad, brez-ove raetle 2 do 5 din. koonad1, leserui roont vozdčiki 100 do 200 din. komad. , Mariborsko sejmsko poročik). Na sejem dne 22. sesptembra 1925 se je prignalo: 16 konj, 10 bikov, 145 volov, 395 krav in 11 telet, slkupaj 577 glav. Povprečme oene z-a različne živalsike cene so bdte sledeče: Debeld voB 1 fcg žive teže od 8.75 do 9.50 din., poMelbeld vodi od 7.50 do 8.25 ddn., plemerofeii voli od' 7 do 7.50 ddm., bdki za klanje od 6.25 do 8.50 ddn., ldavne krave debede od 750 do 9.50 dirL, plemenske krave od 5 do 7 din., krave za kloba&arje od 3.75 do 4.75 dtin., molzine krave od 8 da 9 din.r breje krave od 8 do 9 ddn., niada žavina od 6.75 do 1050 din. Prodaio se |e 358 glav, od teh 26 v Italijo, 58 v Nem. Avstrijo. Mesne cene v Martboru. Volovsko mesio od 10 do 19 dim., telečje meso od 12.50 do 19 ddn., svinjsko meso sveže od 12.50 do 25 din. VrediKi«t denarja. Amerišild dolar stane 55—56 din.r fTancosikd framik 2.60 din., itailijanslka lira 2.29 din., čefoostovaška krcna 1.65 ddn., amgleSki fuirt 270 dim, avstrtjsflci šEimg 7.80 din., švtcarsM frank 10.80 ddn. V Curiihfu znaša vrednost dinarfa 9.21 centimov. Cirilova tiskaraa v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »Cirilove knjižnice«: I. zvezek: dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D. 3. zv«zek: dr. Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest. 4 D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D. 6. zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 D. 7. zvezek: VVells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczy Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyk: V litijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: Zir pokopan. Povest. 8 D. 11. zvczek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika). 16 D. 13. zvezek: E. Lešnik: Šumi, šuini Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slov^hske gorice 7 D.