Za poduk in kratek čas. lz Slovenije do Adrije. (Potopisna črtica.) (Dalje.) Sicer pa vstopiva! Cerkva je lepa, le malo temna je, kaj ne ? Glej od treh ladij je srednja od postranakih ločena po obokib, ki slonijo na okroglib. kamenitib aobah. Poaebno lepi so oltarji, na vsaki strani štirje, a spredaj pa je glavni, in vse dragi rezan, raznobarvni marmor. Glej, tam tretji oltar na levi strani je oltar sv. Križa, kojemu služi za ,,mizo" velika marmorna plošča, in ta je tista krsta, v kojej se je nekdaj truplo sv. Simeona branilo. Glavni oltar je za naju najvažnejši, toraj ledalje! V zadji, za oltarjem je dva metra visoka kamnena podlaga, na kojej atojita v sredi dva manjša, ob vsaki strani pa eden dva metra iz železa vliti angelj in z razpetimi krili, ki držita na rokah krato, ki ae v solnčnem svitu vaa leskeče, kakor da je iz srebra. Da, iz srebra je, in to iz Čistega in kako delo, le poglej te razne podobe ljudi na njej, kako razna nosa, kaka plastično je vse, kakor da se prelija. Le poglej kako krasno so napravljeni tam razburjeni moraki valovi in ta brod, rvo tiati ae zdi, da ga valovi zibljejo, in zdajci v morje vtopijo — in tam svetnik, ki ga brani, redovniki, ki telo izkopavajo, se-ti li ne zdi, da jim bereš zadrego — presenečenje na obrazu, ker pribajajo trije upravitelji jib v njihovem opravilu motit! — In tu ta plemenita gospa s svojim mnogobrojnim sijajnim spremstvom! Ne govori-li že n.jena vnanjost, da ima nekaj na srci, kar jo teži ia kar boče razodeti? Ta gospa je soproga ogerakega in brvatskega kralja Ludovika I. — vladal od 1. 1342 do 1383 — to je Elizabeta, ki se je s avojim soprogom 1. 1371 av. Simeonu poklonit prišla. (Ludovik I. bil je apravil Dalmacijo v svojo oblast. premagavši Venečane.) Pri tej priložnosti obljubila je pobožna kraljica iz velikega zaupanja do svetnika, koje si je zbog Jastnega" čudeža, kakor pozneje vidimo, pridobila, da mu če pokloniti srebrno rakev, kojo sedaj midva opazujeva, kar se je leta 1386 izpolnilo. Rakev, brez dvoma velik umotvor atare krščanske umetnosti, v istini pristojno darilo svetniku, kakor dariteljici, tehta 11200 unc, okolo 933 starih funtov. Zlatar Benedikt Libani cenil je 1. 1632 njeno vrednost, brez dela, na 32520 gld., a z delom vred atala bi, kakor je to nek zlatar 1. 1885 v Zadru precenil, 10.000 gld. več. (Dalje prib.) Smešnica 37. ,,Sosed", vprašaKrižar, ,,sosed, čemumežiš dnes, kedar vzdigneš kupico, saj je kapljica dobra!" ,,Dobra", odvrne mu Krznar, ,,dobra je kapljica; kaj pa, da je dobra, ali moja stara mi je rekJa, naj ne gledam pa kje preveč v kupico in dobro je, če človek uboga".