Kmetijski svetovalec Rja na žitih Dipl. ing. Zorec Egon Najbolj znana rja na žatih je progasta ali travna rja (Puccima graminis), ki napada poleg pšenice, ječmena, rži \n ovsa tudi razne trave. Rja neke žitne vrste pa v splošnem ne okuži druge, marveč imamo pri travni rjd specializi-rane oblike, ki so se prilagodile gotovim rastlmskira vrstam. Posebno progasta rja, ki ]o najdemo na pšenici, labko okuži tudi piriko, ne more pa okužiti n. pr. ovsa. Druga oblika napada rž in ječmen, tretja pa oves in razne trave (lis"čji r&p itd.) Na vseh delih obolelih rastlin, posebno pa na listnih nožnicah se pokažejo v mesecu juliju rjave, poz-neje črne prašnate proge. To so kupčki poletnih, oziroma zimskih trosov itd. Znano je. da rmajo rje več vrst tro6ov. Poleti se razviieio :.z glivicne stelike, ki raste med stanicami rastline, poletni trosi, kj so navadno rjave barve. Ti okužijo takoj, ie so pogoji ugodni {vlažno, toplo) dntgo rastlino in njene dele. To se ponov; verkrat in ee bolezen lahJco v kratkem času silno razširi. Iz iste steljke zrasteio pozneje zimski trosi. ki tvorijo navadno črne kupčke. Zimsk: trosi preziraiio in okužijo spomladi tnla-de rastline, ki se na njih bolezen po-kaže v obliki rumenih čašic, ki jih tvo-rijo pomladanski trosi. Naibolj znana rja na žitih je progasta ali travna rja (Puccinia graminis), ki napada poleg pšenice, ječmena, rži in ovsa tudi razne trave. Rja neke žitne vrste pa v splošuem ne okuži dru.^e, marveč imamo pri travni rji specializi-rane oblike, ki so se prilagodile gotovim rastlinsktm vrstam. Posebno progasta rja, ki jo najdemo na pšenici, lahko okuži tudi piriko, ne more pa okužiti n. pr. ovsa. Druga oblika napada tž in ječrnen, tretja pa oves in razne trave (lisičji rep itd.). Na vseh delih obolelih rastlin, posebno pa na listnih nožnicah se po-kažejo v mesecu juliju rjave, pozneje črne pra<5nate proge. To so kupčki po-letnih, oziroma zhnskih trosov rje. Znano je, da imajo rje več vrst tro-sov. Poleti se razvijejo iz glivicne steljke, ki raste med stranicami rastline, poletni trosi, ki so navadno rjave barve. Ti okužijo takoj, če so pogoji ugodni (vlažno, toplo) drugo rastlino in njene dele. To se ponovi večkrat in se bolezen lahko v kratkem času silno razsiri. Iz iste steljke zrastejo pozneje zimski trosi, ki tvorijo navadno črne kupčke. Zimski trosi prezimijo in okužiio spomladi mlade rastline, • ki se na njih bolezen pokaže v obliki rumeniii čašič. ki jih tvorijo pomladanski trosi. Nekatere rje razvijejo vse frosne vrste na isti rastlinski vrsti, druge pa pomladne trose na popolnoma drugih rastlinah kot poietne in zimske. Med te spada tudi progasta rja. Zimski trosi, ki so ostali prekb zime na žitnih rastlinah ali na travah na prostem, spomladi vzka-lijo in okužijo tnlade liste češmina, na katerih se pokaže bolezen v obliki ru-menih oteklin. Šele spomladi trosi s češmina okužijo zopet žita in trave in sicer že stareiše rastline. Zimski trosi pa ne tnorejo na noben način naravnost okužlti onih rastlinskih vrst, na kateriir so se razvili. Iz navedenega deistva so sklepaH, di se more preprečiti razvoj progaste rjc na žitu, Če uničimo češmin. V raznih državah so izdali zakon. ki določa, di se moraio odstraniti vsi češminovi grm v oddaljenosti 100 metrov od polj 11 ukrepi so imeli prav dobre uspehe v se-vernih deželah, manjše pa v južnih Raziskovanja so dogr.ala, da je temii vzrok v tem, da v krajih z ostro zimo rja ne more prezimiti drugače kot v obiiki zitnskih trosov, v krajih s toplejšo zimo pa laliko prezimijo tudt poletni trosi, bodisi na svežih rastlinah žita ali na travah. Ti trosi potem neposredno okužijo iste rastlinske vrste Nekateri so domnevali, da se rja pre-naša s semenom, venclar se to še ni po srečilo dokazati. Pn razširjenosti pro-gaste rie tudi nima nobenega pomena rjasta slaraa, ki ostane čez zimo na su-hem, n. pr. v skednju, ker taki trosi spomladi ne vzkale in ne morejo povzro-čiti okuženja. ¦ Trose prenaša z ene rastline na drugo veter. Često se bolezen razširi v krat-kem času v toliko meri, da ae ostane na rastlinah noben del zdrav. To se zgodi, če so ugodni pogoji za razvoj poletnih trosov. toplo in viažno vreme. Rja je namreč pravi zajedavec čigar steljka raste v notranjost napadene rastline, si jemlje hrano iz nje in io končno unlči. Ker listi predčasno odmro, se tudi zrno ne more normalno razviti Poleg progaste rje, ki je pogosta pri nas posebno na pšenici in ovsu, imam