URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 23	Ljubljana, 1. julija 1970	Cena 3 dinarje	Leto &XY11
VSEBINA:
132.	Odločba o dodatnem imenovanju članov strokovnega sveta zavoda za šolstvo SR Slovenije,
133.	Odločba o imenovanju predsednika in Članov likvidacijske komisije višje stomatološke šole v Mariboru
134.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
135.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu Geološkega zavoda v Ljubljani
136.	Navodilo o postopku za pridobitev sredstev in o nadzorni službi za investicije, ki se v celoti ali deloma financirajo iz sredstev SR Slovenije.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
255.	Odlok o zaključnem računu finančnega načrta mesta Ljubljane za leto l%9 (Ljubljana)
256.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju Ljubljane (ureditveno območje mesta) (Ljubljana)
257.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-l-7 »Trg revolucije« (Ljubljana)
258.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1-8 »Majda Vrhovnik« (Ljubljana)
259.	Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane (Ljubljana)
260.	Priporočilo o načinu in merilih za združevanje sredstev za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane (Ljubljana)
261.	Sklep o potrditvi finančnega načrta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1970 (Ljubljana)
262.	Sklep o potrditvi finančnega načrta sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1970 (Ljubljana)
263.	Sklep o imenovanju predsednika in članov sveta za vzgojo in izobraževanje (Ljubljana)
264.	Sklep o imenovanju predsednika in članov svota za preprečevanje družbeno negativnih pojavov (Ljubljana).
265.	Sklep o razrešitvi in imenovanju članov sveta za splošne in notranje zadeve (Ljubljana)
266.	Sklep o imenovanju predsednika in članov komisije za družbeno nadzorstvo (Ljubljana)
267.	Sklep o imenovanju Članov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve (Ljubljana)
268.	Sklep o imenovanju predsednika in članov statutarno-pravne komisije (Ljubljana)
269.	Sklep o imenovanju predsednika in članov komisije za verska vprašanja (Ljubljana)
270.	Sklep o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v Ljubljani (Ljubljana)
271.	Sklep o razrešitvi sodnika za prekrške (Ljubljana)
272.	Sklep o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I Ljubljana (Ljubljana)
272. Sklep o pooblastitvi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane,, da .razpisuje delovna mesta delavcev, ki jih voli aii imenuje skupščina (Ljubljana)
274.	Sklep o pooblastitvi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, da razpiše prosto mesto sodnika občinskega sodišča (Ljubljana)
275.	Sklep o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Gimnazije Šentvid (Ljubljana)
276.	Programi investicijskih naložb v osnovna sredstve in plane investicijskega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav za leto 1970 (Ljubljana)
277.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov (Grosuplje)*
278.	Odlok o varnosti prometa na Zbiljskem jezeru in ostalih vodah na območju občine Ljubljana Šiška
279.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev odbornika zbora delovnih skupnosti občine Ljubljana ViČ-Rudnik, ki »o bile dne 24. junija 1970
132.
Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 14-109/69) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije se dodatno imenujejo za Člane:
X. Branko Božič, direktor pedagoške akademije v Ljubljani;
2.	Ivo Jamnikar, direktor rudarskega šolskega centra v Velenju;
3.	Bariča Marentič-Požarnik, višji strokovni sodelavec v pedagoškem inštitutu v Ljubljani;
4.	Zdenko R o t e r, višji predavatelj na visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani;
5.	ing. Jože Suvorov, ravnatelj tehniške šole za stroono stroko v Ljubljani.
St. 022-41/65
Ljubljana, dne 16. junija 1®TO.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
133.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o prenehanju višje stomatološke šole v Mariboru (Uradni list SRS, št. 31-220/69) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V likvidacijsko komisijo višje stomatološke šole v Mariboru se imenujejo:	; ,
za predsednika:
Stojan Požar, podpredsednik skupščine občine Maribor;
za člane:
— Milan Antosievvicz, samostojni svetovalec pri Izobraževalni skupnosti SR Slovenije;
— dr. Milan Jež, direktor višje stomatološke šole v Mariboru.
— Janko K u s t e r, glavni tajnik združenja visokošolskih zavodov v Mariboru;
dr. Miran M a 11 y , samostojni svetovalne v republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo;
— Zvonimir Skandali, samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo.
St. 022-2/62
• 1	1	*	•	•	. . I »
Ljubljana, dne 16. Junija 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
134.
Na podlagi 4. člena zakona o uskladitvi republi-ikih aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 13-65/ 66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil :
I.	Razrešita se Jože Košar in Lev Modic kot predstavnika družbene skupnosti v svetu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ki sta bila imenovana z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 022-34/62 z dne 18. oktobra 1968.
II.	V svet Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani se imenujeta za predstavnika družbene skupnosti za dve leti:
1.	Lidija Sentjurc, predsednica komisije CK ZK Slovenije za proučevanje zgodovine Zveze komunistov in članica Sveta federacije;
2.	dr. Joža Vilfan, član zvezne konference SZDL Jugoslavije in poslanec Zbora narodov Zvezne skupščine.
III.	V svet Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani delegirata za naslednjo mandatno dobo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
2.	Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
St. 022-34/62
Ljubljana, dne 16. junija 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
135.
Na podlagi 4. člena zakona o uskladitvi republiških aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 13-65/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
I.	Ker poteče mandatna doba ing. Lojzetu B 1 e n -kušu In ing. Henriku Sebaherju, kot predstavnikoma družbene skupnosti v svetu Geološkega zavoda v Ljubljani, se imenujeta za naslednjo dveletno mandatno dobo za predstavnika družbene skupnosti v svetu Geološkega zavoda v Ljubljani:
1.	ing. Rudolf C i m o 1 i n i, vodja programsko-tehničnega sektorja pri cestnem skladu SR Slovenije;
2.	ing. Lado Gorišek, direktor Zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije.
II.	V svet Geološkega zavoda v Ljubljani delegirajo za naslednjo dveletno mandatno dobo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	Rudnik svinca in topilnica, Mežica;
2.	Rudnik lignita, Velenje;
3.	Rudnik živega srebra, Idrija.
St. 022-67/62
Ljubljana, dne 16. junija 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. t.
136.
Na podlagi drugega odstavka 17. členu zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1970 (Uradni list SRS, št. 44/69) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o postopku za pridobitev sredstev in o nadzorni službi za investicije, ki se v celoti ali deloma financirajo iz sredstev SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Določbe tega navodila veljajo za investicije, ki se v celoti ali deloma financirajo iz sredstev republike in za katerih izvajanje ni SR Slovenija ustanovila posebne investicijske organizacije.
Za izvajanje investicij iz prejšnjih odstavkov veljajo poleg določb tega navodila tudi določbe temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67 in 30/68), zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Uradni list SRS, št. 10/68) in drugih predpisov, izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Predlog investitorja za financiranje graditve investicijskega objekta se obravnava v treh fazah.
V prvi fazi se obravnava programska osnova, v drugi fazi investicijski program z idejnim projektom, v tretji fazi pa izvedbena tehnična dokumentacija.
II.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SOGLASIJ NADZORNE SLUŽBE IN ZA ZAGOTOVITEV SREDSTEV IZ REPUBLIŠKIH VIROV
3.	člen
Nadzorna služba presodi predloženo programsko osnovo z vidika potreb, funkcionalnosti in racionalnosti ter izda načelno soglasje ali pa predlog programske osnove zavrne.
Ce nadzorna služba Izda načelno soglasje k programski osnovi, lahko postavi tudi svoje zahteve glede izdelave investicijskega programa in idejnega projekta. Obenem ugotovi tudi, iz katerih finančnih virov bodo kriti stroški za izdelavo investicijskega programa in idejnega projekta.
4.	člen
V	drugi fazi obravnave presodi nadzorna služba predloženi investicijski program in idejni projekt s tehnične in ekonomske strani.
Nadzorna služba izda k predloženemu investicijskemu programu in idejnemu projektu načelno soglasje ali pa program in projekt odkloni.
Ce izda nadzorna služba k investicijskemu programu in idejnemu projektu načelno soglasje, lahko postavi tudi svoje posebne zahteve glede izdelave izvedbene tehnične dokumentacije in glede ostalih potrebnih investicijskih preddel. Obenem ugotovi tudi, iz katerih finančnih virov bodo kriti stroški za izdelavo izvedbene tehnične dokumentacije in ostalih preddel.
5.	člen
V	tretji fazi presodi nadzorna služba izvedbeno tehnično dokumentacijo.
Nadzorna služba mora pri pregledu izvedbene tehnične dokumentacije predvsem presoditi:
—	skladnost izvedbene tehnične dokumentacije s predpisi,
—	skladnost dokumentacije z investicijskim programom in idejnim projektom,
—	funkcionalnost in uporabno vrednost objekta,
—	racionalnost projekta z vidika stroškov graditve In stroškov eksploatacije objekta,
—	racionalnost predvidene organizacije gradnje,
—	kvaliteto in racionalnost predloženih izvedb konstruktivnih in finalnih elementov,
—	realnost finančnega načrta gradnje in
—	realnost izvedbenih rokov.
Na podlagi sprejete izvedbene tehnične dokumentacije pripravi nadzorna služba osnutek akta, s katerim naj se zagotovi financiranje oziroma udeležba pri financiranju investicije iz republiških virov.
6.	člen
Pri obravnavi predlogov investitorja sodelujejo z nadzorno službo predstavniki investitorja in predstavniki pristojnega republiškega upravnega organa: ti dajejo nadzorni službi potrebna pojasnila in predloge.
Ce se predstavniki posameznega upravičenca iz prejšnjega odstavka brez upravičenega razloga ne udeleže obravnave, se ta lahko opravi tudi brez njih; po potrebi lahko nadzorna služba obravnavo preloži.
7.	člen
O vsaki obravnavi pri nadzorni službi se vodi zapisnik, ki ga podpišejo tudi udeleženci iz prejšnjega člena.
III.	DRUGE PRAVICE IN DOLŽNOSTI NADZORNE SLUŽBE
8.	člen
Nadzorna služba ima pravico, da sodeluje:
—	pri izbiri vrste postopka za oddajanje investicijskih preddel in za gradnjo;
—	pri izbiri projektantske organizacije za izdelavo idejnega projekta in izvedbene tehnične dokumentacije;
—	pri izbiri izvajalca investicijskih del;
—	pri tehničnem pregledu investicijskega objekta;
—	pri sklepanju pogodb s projektantskimi organizacijami in z izvajalci investicijskih del.
Nadzorna služba ima tudi pravico nadzorovati objekt v času gradnje in pregledati gradbeni dnevnik, gradbeno knjigo, mesečne obračunske situacije ter operativne plane in njihovo izvajanje.
9.	člen
Investitor je dolžan omogočiti nadzorni službi vpogled v uporabo finančnih sredstev, ki so določena za investicijo po ustreznem aktu SR Slovenije, s katero se investicija v celoti ali deloma financira iz sredstev republike.
10.	člen
Nadzor nad investicijo, ki ga opravlja nadzorna služba po tem navodilu, ne oprošča investitorja odgovornosti, ki jih ima glede nadzora po temeljnem zakonu o graditvi investicijskih objektov in po zakonu o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov.
St. 402-38/70
Ljubljana, dne 18. junija 1970.
Republiški sekretar za finance
Riko Jerman 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
255.
Na podlagi 63. in 64. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 28/66, št. 1/67, št. 54/67, št. 30/68 in št. 56/69) ter 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dna 25. junija 1970 sprejela
ODLOK
o	zaključnem računu finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1969
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1969, katerega sestavni del sta zaključni račun posebnega računa in zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
I.	zaključni račun finančnega načrta izkazuje
din
dohodke  .......................... 65,777.580,22
izdatke............................ 64,687.591,82
presežek dohodkov nad izdatki .	1,089.988,40
II.	zaključni račun posebnega računa izkazuje
din
dohodke ...•••••••	5,022.670,17
izdatke ,»,•••••••	4,640.558,25
presežek dohodkov nad izdatki .	382.111,92
III.	zaključni račun rezervnega sklada izkazuje
a)	obvezni del	din
dohodke .............................. 2,120.474,64
izdatke.................................. 60.000,00
presežek dohodkov nad izdatki .	2,060.474,64
b)	neobvezni del
dohodke............................... 1,962.817,60
izdatke............................ —
presežek dohodkov nad izdatki .	1,962.817,60
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaKljučnem računu finančnega načrta v znesku 1,089.988,40 din se prenese kot dohodek v proračun mesta za leto 1970.
Presežek dohodkov nad izdatki posebnega računa v znesku 382.111,92 din se prenese kot dohodek posebnega računa za leto 1970.
Presežek dohodkov nad izdatki obveznega in neobveznega dela rezervnega sklada se prenese v rezervni sklad za leto 1970, ločeno na obvezni in neobvezni del.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-062/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči zboru delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1 r.	Branko Gregorin 1. r.
256.
Na podlagi 3 in 4. člena odloka o postopku in načinu označevanja ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik, št. 25/68) ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju Ljubljane (ureditveno območje mesta)
OBČINA LJUBLJANA BEŽIGRAD 1. člen
Na novo se imenujejo:
1.	Cesta od črnuškega mostu pa do meje z občino Domžale, to je glavna cesta I. reda (podaljšek sedanje Titove ceste prek Črnuč), se imenuje
Titova cesta
2.	Cesta od črnuškega mostu do Gamelj oziroma do meje z občino Šiška, se imenuje
Gameljska cesta
3.	Cesta od črnuškega mostu oziroma odcepa s Titove ceste prek industrijskega dela Črnuč uo Tovarne Elma, se imenuje
Cesta 24. junija
4.	Cesta z vhodom z nove Ceste 24. junija (pri hiši Črnivec), se imenuje
Seliškarjeva ulica (Tone Seliškar)
5.	Ozka ulica z odcepom s Ceste 24. junija nasproti Energoinvesta proti Savi, se imenuje
Pasterkova pot (Franc Pasterk-Lenart)
6.	Od Ceste 24. junija nasproti Energoinvestu proti stolpiču, se imenuje
Ulica Koroškega bataljona
7 Odcep s Titove ceste pri Jemcu do vrha Tabo • ra, se imenuje
Izletniška ulica
8.	Odcep od Titove ceste mimo Flerina naprej pod gozdom do izhoda na Titovo cesto pri Cižmamt, se imenuje
Pečarjeva ulica (Maks Pečar)
9.	Povezovalna ulica med Pečarjevo ulico, se imenuje
Simončičeva ulica (Vinko Simončič)
10.	Cesta od gostilne Rogovilec prek starega dela naselja do izteka na Titovo cesto pri Gamljčanu, se imenuje
Stare Črnuče
11.	Odcep ceste od Starih Črnuč pri hiši Franca Srakarja mimo sejmišča do konca, se imenuje
Pot k sejmišču
12.	Cesta, ki se odcepi od Titovi ceste pri zadružnem domu in poteka krožno prek celotne Gmajne do Titove ceste, se imenuje
Cesta Ceneta Stuparja
13.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Ceneta Stuparja pri mostičku in zavije pod hrib zopet na Cesto Ceneta Stuparja pri Semeju, se imenuje
Verdnikova ulica (Matija Verdnik-Tomaž)
14.	Cesta, ki se odcepi od Ceste Ceneta Stuparja pri hiši št. 184 b in poteka proti jugozahodu, se imenuje
Gača
15.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Ceneta Stuparja pri hiši št. 131 b in zavije do Gače, se imenuje
Petričeva ulica (Franc Petrič)
16.	Odcep poti od Ceste Ceneta Stuparja v smeri skladišča GP Temelj—Črnuče in dalje proti hribu, se imenuje
Pot v Hrastovec
17.	Odcep od Ceste Ceneta Stuparja po osrednjem delu Gmajne, se imenuje
Planinska cesta
18.	Odcep od Ceste Ceneta Stuparja pri Brezniku proti hribu, se imenuje
Pot v hribec
19.	Odcep od Ceste Ceneta Stuparja pri Brezniku, se imenuje
Katreževa pot (Franc in Tončka Tavčar — Katreževi)
20.	Pot med Planinsko cesto in Potjo v hribec, se imenuje
Pot Draga Jakopiča
21.	Sedanja pot od Ulčarja prek Ceste Ceneta Stuparja pa do Opekarne, se imenuje
Črnuška cesta
22.	Celoten del naselja za domom borcev, se imenuje
Za partizanskim domom
23.	Naselje za trolejbusnim obračališčem in zadaj za hišami, ki mejijo na Titovo cesto, se imenuje
Na brežini
24.	Cesta, ki pelje od Titove ceste proti vrhu hriba do gozda v Podborštu, se imenuje
Cesta v Podboršt
25.	Nova cesta v novem delu naselja, ki prečka Cesto v Podboršt in se izteče v konec ceste pri Sešku, se imenuje
Štebijeva cesta (Cirila in Antonij Stebi)
26.	Cesta, ki se odcepi od Ceste v Podboršt pri Pečariču in pelje skozi novo naselje do Gmajne, se imenuje
Cesta heroja Ravbarja (Franc Ravbar)
27.	Vhod pri trgovini Črnuče 26 a do železniške proge, se imenuje
Okrogarjeva ulica (Anton Okrogar-Nestl)
2.	člen
V naselju Črnuče se ukinja dosedanje označevanje imena naselja na napisnih tablah in tablicah s hišnimi številkami.
OBČINA LJUBLJANA MOSTE-POLJE
3.	člen
Spremenijo se:
1 Že imenovana cesta Savsko nabrežje v naziv
Cesta v Šmartno
2.	Že imenovani Kovačev klanec v
Kovačeva ulica
3.	Že imenovani Zabretov klanec v
Zabretova ulica
4.	Že imenovani Novakov klanec v
Cesta v Hrastje
Na novo se imenuje:
1.	Odcep od Šmartinske ceste, severno od hiše št. 152 proti severovzhodu se bo imenoval
Kvedrova cesta (Dušan Kveder)
OBČINA LJUBLJANA SISKA
4.	člen
Spremenijo se:
1.	Že imenovana pot v Kladah v naziv
V Kladeh
2.	Že imenovana Marinškova cesta v naziv
Marinovševa cesta
Dopolnijo se:
1.	Opis že imenovane Hafnerjeve ulice se dopolni tako, da se vanjo vključi tudi slepa ulica ob železniški progi.
2.	V že imenovano skupino hiš Zvezda se vključijo še štirje stolpiči Poljane 60, 61, 62, 63.
3.	Opis poti V Kladeh se dopolni tako, da se ta pot podaljša prek Taborske ceste do bližine Tacenske ceste.
Preimenuje se:
1. Dosedanji del Saveljske ceste, ki poteka od Tacenske ceste proti Klečam, do meje z občino Ljubljana Bežigrad v naziv
Miheličeva cesta (Anton, Stanko in Vinko Mihelič)
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica, ki se odcepi od Ceste na Poljane pri hiši št. 4 in poteka proti severovzhodu, se imenuje
Pri borštu
2.	Ulica od ceste na Poljane od hiše Poljane 80 proti severovzhodu do hiše Poljane 86, se imenuje
Štefančeva ulica
3.	Ulica od Ceste na Poljane od hiše Poljane 36 proti severovzhodu do opuščene proge, se imenuje
Pri velikemu kamnu
4.	Ulica od Ceste na Poljane od hiše Poljane 38 proti severovzhodu do opuščene proge, se imenuje
Pri malem kamnu
5.	Ulica, ki se odcepi od Celovške ceste pri hiši št. 333 (gostilna Zibert) in poteka proti jugozahodu do hiše Arharjeva cesta št. 3, se imenuje
Bokalova ulica (Franc Bokal)
6.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Andreja Bitenca pri hiši št. 18 in poteka proti jugu krožno ob atrijskih hišah, se imenuje
Mesesnelova ulica (dr. France Mesesnel)
7.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Andreja Bitenca med hišami št. 14 in 18 in poteka krožno skozi naselje RTV nazaj do Demšarjeve ceste ter vključuje odcep pri hiši Podgora 121 do Podgora 111, se imenuje
Ulica Konrada Babnika
8.	Ulica od Demšarjeve ceste pred hišo št. 10 in dalje proti severu se imenuje
Omejčeva ulica (Srečko Omejc)
9.	Ulica, od Podgorske ceste pri hiši Podgora št. 7 in proti vzhodu od Celovške ceste, se imenuje
Ulica 15. maja
10.	Odcep od ulice Štula pri hiši št. 7 v severovzhodni smeri do železniške proge se imenuje
Do proge
11.	Cesta od Ceste Andreja Bitenca pri hiši št. 52 in do Zapuške ceste se imenuje
Cesta Jožeta Žagarja
12.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Jožeta Žagarja in poteka proti vzhodu do hiše Pržanj 47, kjer zavije proti jugu do ulice Na Trati, se imenuje
Pustovrhova ulica (Stane Pustovrh)
13.	Ulica od Flandrove ulice pri hiši št. 7 in proti jugu do Pustovrhove ulice, se imenuje
Prinčičeva ulica (Mihael Prinčič)
14.	Pot od Flandrove ulice pred hišo št. 17 v vzhodni smeri do Pustovrhove ulice se imenuje
Pot ilegalcev
15.	Ulica od Ceste Andreja Bitenca pri hiši št. 41 in proti jugu, se imenuje
Ulica 4. julija
16.	Prva ulica, ki poteka od Ulice 4. julija proti zahodu vzporedno s Cesto Andreja Bitenca, se imenuje
Ulica Marije Mlinar
17.	Druga ulica, ki se odcepi od Ulice 4. julija in poteka proti zahodu vzporedno z Ulico Marije Mlinar, se imenuje
Rozinova ulica (Marjan Kozina)
18.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Andreja Bitenca pri hiši št. 80 in poteka proti jugovzhodu do Kamno-goriške ceste, se imenuje
Jerajeva ulica (Anton Jeraj)
19.	Ulica, ki se odcepi od Martinove poti pri hiši št. 45 in poteka vzporedno s potjo Ob Savi, se imenuje
Romavhova ulica (Peter Romavh)
20.	Ulica od Martinove poti pri hiši št. 18 prek Putrihove do Kurirske ulice, se imenuje
Rotarjeva ulica (Jože Rotar)
21.	Ulica od Brodske ceste v jugozahodni smeri do poti Ob zelenici, se imenuje
Sedejeva ulica (Stanislav Sedej)
22.	Ulica, ki poteka od poti Ob Savi pri hiši št. 26 proti jugozahodu do stika poti Ob zelenici z Martinovo potjo, se imenuje
Putrihova ulica (Karel Putrih)
23.	Ulica od poti Ob Savi pri hiši št. 36 proti jugozahodu med Sedejevo ulico in Grobeljsko potjo do poti Ob zelenici, se imenuje
Kurirska ulica
24.	Ulica od poti Ob Savi pri hiši št. 38 proti jugozahodu do poti Ob zelenici, se imenuje
Nova ulica
25.	Ulica od poti Ob Savi pri Dolšinovi hiši proti jugozahodu do Brodske ceste, se imenuje
Ulica bratov Miklič (Albin, Alojz, Leopold, Ludvik in Vilko)
26.	Ulica od Martinove poti proti vzhodu, se imenuje
Ob zelenici
27.	Ulica od poti Ob Savi pri hiši št. 42, ki poteka v loku proti jugozahodu do Martinove poti, se imenuje
Tratnikova ulica (Fran Tratnik)
28.	Ulica od poti Ob Savi prek Brodske ceste do poti na Gmajni, se imenuje
Smerdujeva ulica (Frančišek Smerdu)
29.	Ulica od poti Ob Savi do ulice v Dovjež, se imenuje
Ulica 2anke Erjavec
30.	Ulica od poti Ob Savi v zahodni smeri do ulice Zanke Erjavec, se imenuje
Saškova ulica (Jože Sašek-Devi)
31.	Ulica severno od Paplerjeve hiše v zahodni smeri do Smerdujeve ulice, se imenuje
Cizejeva ulica (Fortunat Cizej)
32.	Ulica južno od Paplerjeve hiše v zahodni smeri do Smerdujeve ulice, se imenuje
Keržičeva ulica (Ciril Keržič)
33.	Ulica od poti Na gmajni v zahodni smeri do Smerdujeve ulice, se imenuje
Lotričeva ulica (Franc Lotrič)
34.	Ulica od poti Na gmajni v loku do Smerdujeve ulice, se imenuje
V Dovjež
35.	Ulica od Brodske ceste proti jugozahodu do poti Na gmajni, se imenuje
červanova ulica (Bogomir červan)
36.	Ulica od Brodske ceste proti jugozahodu do Smerdujeve ulice, se imenuje
Slapnikova ulica (Anton Slapnik)
37.	Ulica, ki se odcepi od križišča poti Na gmajni in od poti Ob daljnovodu ter poteka v severozahodni smeri do Tratnikove ulice, se imenuje
Ulica bratov Blanč (Drago Blanč — Martin Kajuh in Janez Blanč)
38.	Ulica od Tratnikove ulice v jugovzhodni smeri do poti Ob daljnovodu, se imenuje
Trnovčeva ulica (Karl Trnovec)
39.	Ulica, ki se odcepi od Tratnikove ulice in poteka v jugovzhodni smeri do poti Ob daljnovodu, se imenuje
Na delih
40.	Pot, ki poteka od Brodske ceste proti jugu vzporedno s Tacensko cesto in zavije v ovinku do poti Na gmajni, se imenuje
Ob daljnovodu
41.	Ulica, ki se odcepi od Brodske ceste pri Me-javcu in poteka v južni smeri do Novakove poti, se imenuje
Globočnikova ulica (Vito Globočnik)
42.	Ulica, ki se odcepi od Martinove poti med Brodsko cesto in Novakovo potjo ter poteka v zahodni smeri do Globočnikove ulice, se imenuje
Savinškova ulica (Jakob Savinšek)
43.	Ulica, ki se odcepi pri Sarfovi hiši od Novakove poti in poteka v južni smeri do poti Ob daljnovodu, se imenuje
Tkalskaulica
44.	Ulica od Martinove poti v zahodni smeri do Tkalske ulice, se imenuje
Ulica Ivanke Kožuh
45.	Ulica od Martinove poti v zahodni smeri do Tkalske ulice, se imenuje
Tiha ulica
46.	Ulica od Martinove poti v zahodni smeri do Tkalske ulice, se imenuje
Jurčeva ulica (Franc Jurca)
47.	Ulica od Martinove poti v zahodni smeri do Tkalske ulice, se imenuje
Kuzeletova ulica (Anton Kuzele)
48.	Ulica od Praznikove ulice proti severu do daljnovodov, se imenuje
Ulica 24. avgusta
49.	Ulica, ki se južno od daljnovoda odcepi od Martinove poti med prvo in drugo vrsto hiš in poteka v zahodni smeri do Ulice 24. avgusta, se imenuje
Artačeva ulica (Janez Artač)
50.	Odcep ulice od Martinove poti med Artačevo ulico in Ulico bratov Kraljič do Ulice 34- avgusta, se imenuje
Žerjalova ulica (Anton Žerjal)
51.	Ulica od Martinove poti proti zahodu do Ulice 24. avgusta, se imenuje
Ulica bratov Kraljič ({zjfjpr, JVjjroslav in Slavko Kraljič)
52.	Prva ulica, ki se odcepi od Martinove poti in poteka v zahodni smeri do Ulice 24. avgusta, se imenuje
Zevnikova ulica (Vinko Zevnik)
53.	Ulica, ki se odcepi od Tacenske ceste severno od P-marketa in poteka v vzhodni smeri do poti Na gmajni, se imenuje
Praznikova u}ica (Ludvik Pra^pik-Suljo)
54.	Ulica od sredine vrta Vurnikove kmetije (Tacenska cesta 113) v jugozahodni smeri prek Taborske ceste do zadnjih hiš, se imenuje
Na Rojah
55.	Ulica, ki se odcepi od Tacenske ceste pri hiši št. 115 in poteka v jugozahodni smeri prek Taborske ceste do zadnjih hiš, se imenuje
Ulica bratov Knapič (Mirko in Ciril Kna-
pič)
56.	Ulica med Ulico bratov Knapič in Spomeniško potjo, se imenuje
Mačkov kot
57.	Pot do Taborske ceste v zahodni smeri do zadnjih hiš, se imenuje
Spomeniška pot
58.	Ulica od Taborske ceste v zahodni smeri proti zgradbam Kmetijske zadruge Šentvid do konca gradbenih parcel, se imenuje
Ulica Franje Koširjeve
59.	Ulica od križišča Ulice bratov Knapič in Taborske ceste proti severu do poti Marin dol, se imenuje
Aleševa ulica
60.	Ulica od hiše Tacenska cesta št. 115 protj Z3r hodu prek Aleševe ulice do poti Marin dol, se imenuje
Gola loka
61.	Pot, ki poteka od hiše Tacenska cesta št. 117
v zahodni smeri in zavije nato pravokotno proti jugu do Taborske ceste, se imenuje
Marin dol
62.	Ulica, ki se odcepi od Pipanove poti pri hiši št. 1 in poteka v severovzhodni smeri do zadnjih lu?> se imenuje
Medveščkova ulica (Rudolf Medvešček)
63.	Tretja ulica, ki se odcepi od Pipanove poti jp poteka v severovzhodni stneu do Saveljske ceste (dosedanje), se irnepuje
Breznikova ulica (dr. Anton Breznik)
64.	Ulica, ki se odcepi od Saveljske ceste (dosedanje) pri hiši št. 8 in poteka v jugozahodni smeri do Breznikove ulice, se imenuje
Planinškov a uMPa (JPže Planinšek)
65.	Pot od Breznikove ulice v jugovzhodni smeri do zadnjih hiš, se imenuje
Pot za razori
66.	Pot od Breznikove ulice v jugovzhodni smeri do zadnjih hiš, se imenuje
Pot na Zduše
67.	Ulica, ki se odcepi od Breznikove ulice med Potjo na Zduše in Pretnarjevo ulico ter poteka v jugovzhodni smeri do zadnjih hiš, se imenuje
Jerančiče v a ulica (Edvard Jerančič)
68.	Ulica od Breznikove ulice v jugovzhodni smeri do zadnjih hiš, se imenuje
Pretnarjeva ulica (Mihael Pretnar)
■ v $9: Ulica od Breznikove ulice proti jugovzhodu do zadnjih hiš, se imenuje
K o č'j anova ulica (Jože Kocjan)
- *	• -v •	' V • •.
70.	Ulica od Gunceljske ceste od Zivaličeve hiše do Celovške ceste, se imenuje
Ulica Francke Jerasove
71.	Ulica od Gunceljske ceste pri Štrukljevi hiši
ip, v severovzhodni smeri do Celovške ceste, se imenuje	,
Zaletelova ulica (Albin Zaletel)
72.	Ulica, ki se odcepi pred zadružnim domom od Gunceljske ceste in poteka proti Celovški cesti, se imenuje
Kosi jeva ulica (Slavko Kosi-Martin)
73.	Pot, ki se odcepi od Gunceljske ceste pri Bernikovi hiši in poteka naprej v jugozahodni smeri proti hribu in nato proti severu nazaj na Gunceljsko cesto,
■ se imenuje
Goljar-jeva pot '(posestnik Goljar)
74 Ulica, ki se odcepi od Kolesarske poti pri hiši Gunclje št. 19 in poteka v jugozahodni smeri proti Cesti v Dvor, se imenuje
Bernikova ulica (Janez Bemik-Crni-Valj-hun)
75.	Ulica od Kolesarske poti do Ceste v Dvor, se imenuje
Bel a če v a ulica (Janez Weiss-Belač)
76.	Ulica od Ulice Rozke Usenik proti severozahodu vzporedno z Gunceljsko cesto, se imenuje
Tometova ulica (Stane Tome)
77.	Ulica, ki se odcepi od Plemljeve ulice pri hiši Vižmarje št. 232 in poteka v jugozahodni smeri proti Celovški cesti, se imenuje
Kosmačeva ulica (Tone Kosmač-Tonček)
78.	Ulica, ki se odcepi od Plemljeve ulice proti hiši Vižmarje Št. 2S8 in poteka v jugozahodni smeri proti Celovški cesti, se imenuje
Prašnikarjeva ulica (Janez Prašnikar)
79.	Ulica, ki se odcepi od Plemljeve ulice pri hiši Franca Mandeljca in poteka v jugozahodni smeri do Celovške ceste, se imenuje
Grudnova ulica (Dušan Gruden)
80.	Ulica, ki se odcepi od Plemljeve ulice pri hiši Vižmarje 149 in poteka v jugozahodni smeri do Celovške ceste, se imenuje
Skerljeva ulica (Lovro Škerlj)
81.	Ulica, ki se odcepi od Plemljeve ulica pri hiši Vižmarje št. 210 c in poteka v jugozahodni smeri do Celovške ceste, se imenuje
Krmeljeva ulica (Franc Krmelj)
82.	Ulica, ki poteka od Martinove poti vzporedno z Artačevo ulico v zahodni smeri do Tacenske ceste, se imenuje
Hodoš čakova ulica (Jože Hodošček)
5.	člen
V napisnih tablah in tablicah s hišnimi številkami ter v vseh javnih listinah se uporabljajo samo imena ulic, cest in trgov, ki so natisnjena z razmaknjenimi črkami.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 010-067/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči
mestnega zbora	zboru delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r
257.
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11/64 in št. 36'65), drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) in 21. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ter 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1-7 »Trg revolucije«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1-7 »Trg revolucije«, ki obsega predel med Šubičevo ulico — Prešernovo cesto — Erjavčevo cesto — Gradiščem — Trgom revolucije, katerega je izdelal Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije, Ljubljana.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
Programski del se navezuje na generalni plan — urbanistični program in urbanistični načrt mesta Ljubljane, tekstualni in grafični del regulacijskega načrta za območje občine Ljubljana Center in na grafični prikaz zazidalnih otokov za območje občine Ljubljana Center po odloku o določitvi območij, za katera se izdelujejo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) ter vsebuje tudi izračun stroškov za pripravo in urejanje zemljišča.
Tehnični del vsebuje:
—	arhitektonsko zazidalno situacijo,
—	reambulirani geodetski načrt obstoječega stanja,
—	povzetek zazidalnega načrta v obliki urbanističnih pogojev,
—	pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakonu o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt CO-1-7 — Trg revolucije, se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za etape, ki jih določa pravilnik.
6.	člen
Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda upravni organ občinske skupščine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, na predlog posebne strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem in gradbene zadeve občinske skupščine Ljubljana Center.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-068/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči zboru
mestnega zbora	delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r.
258.
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11/64 in št. 36/65) drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 21. in 163. čena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ter' 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1-8 »Majda Vrhovnik«
1.	člen	'
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1-8 »Majda Vrhovnik«, ki obsega predel med Erjavčevo cesto — Prešernovo cesto — Gregorčičevo ulico — Gradiščem, katerega je izdelal Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije, Ljubljana.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. Programski del se navezuje na generalni plan — urbanistični program in urbanistični načrt mesta Ljubljane. Tekstualni in grafični del regulacijskega načrta za območje občine Ljubljana Center in na grafični prikaz zazidalnih otokov za območje občine Ljubljana Center po odloku o določitvi območij za katera se izdelujejo zazidalni načrti (Glasnik, št-39/67) ter vsebuje tudi izračun stroškov za pripravo za urejanje zemljišča.
Tehnični del vsebuje:
—	inventarizacijo obstoječega stanja z reambulira-nim geodetskim načrtom obstoječega stanja.
—	grafični prikaz urbanističnih pogojev,
—	pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt' CO-1-8 »Majda Vrhovnik« se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za etape, ki jih določa pravilnik.
6.	Člen
Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda upravni organ občinske skupščine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, ha predlog posebne strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem in gradbene zadeve občinske skupščine Ljubljana Center.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS.«
St. 010-069/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči zboru
mestnega zbora	delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r.
259.
Na podlagi 172. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 28/66, št. 1/67, št. 54/67 in št. 30/68) in 50. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Ustanovi se sklad za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Ime sklada je: Sklad za financiranje enot in služb teritorialne obrambe.
Sklad je pravna oseba.
Sedež sklada je v Ljubljani.
3.	člen
Namen sklada je, da se trajno zagotovijo sredstva Za financiranje enot in služb teritorialne obrambe mesta Ljubljane ter enot in služb teritorialne obrambe
delovnih organizacij v skladu z obrambnim načrtom mesta in obrambnimi načrti delovnih organizacij.
4.	člen
Sklad financira organiziranje, oboroževanje, opremljanje, vzdrževanje objektov in opreme ter pouk enot in služb teritorialne obrambe mesta Ljubljane ter enot in služb teritorialne obrambe delovnih organizacij.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor sklada.
Člane upravnega odbora sklada imenuje in razrešuje skupščina mesta Ljubljane.
6.	člen
Upravni odbor sklada opravlja tele zadeve:
1.	sprejme statut sklada, ki ga potrdi mestna skupščina,
2.	sprejme finančni načrt in sklepni račun sklada,
3.	odloča o uporabi sredstev sklada,
4.	opravlja druge naloge, ki jih določa statut sklada in drugi predpisi.
7.	člen
Viri dohodkov sklada so:
1.	sredstva iz proračuna mesta Ljubljane,
2.	sredstva delovnih in drugih organizacij, državnih organov ter oseb, ki plačujejo prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
3.	drugi dohodki (prispevki občanov itd.).
Sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka se združujejo na način in po merilih, ki jih priporoči skupščina mesta Ljubljane.
8.	člen
Upravne in finančne zadeve sklada opravlja upravni organ za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-065/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik mestnega	Predsedujoči zboru
zbora	delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Branico Gregorin 1. r.
200.
Na podlagi 1., 168. in 172. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, St. 8/69) ter 163. člena Statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1970 sprejela
PRIPOROČILO
o načinu in merilih za združevanje sredstev za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane
Izhajajoč iz dejstev
—	da je obramba neodvisnosti, teritorialne neokrnjenosti in samoupravnega socialističnega sistema Socialistične federativne republike Jugoslavije pravica in dolžnost občanov, narodov in narodnosti, delovnih organizacij, samostojnih organizacij združenega dela, družbeno-političnih organizacij in društev ter družbenopolitičnih skupnosti;
—	da občani, družbeno-politične skupnosti in njihovi organi, delovne organizacije, samostojne organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije in društva v miru pripravljajo in organizirajo vse sile in vire dežele za splošni ljudski odpor;
—	da se bodo ob potrebi mestne enote in službe teritorialne obrambe ter enote in službe delovnih organizacij bojevale na območju mesta ter varovale prebivalstvo, delovne organizacije in organe družbenopolitičnih skupnosti;
—	da je potrebno enotam in službam teritorialne obrambe mesta in delovnih organizacij zagotoviti enotno ustrezno orožje in opremo,
—	da bodo delovne organizacije, ki so ustanovile enote in službe teritorialne obrambe finančno precej obremenjene in je to breme potrebno razdeliti tudi na delovne organizacije, samostojne organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije ter društva, ki ne bodo ustanovili enote in službe teritorialne obrambe, državne organe in osebe, ki so zavezanci za prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
—	da v skladu z zakonom o narodni obrambi lahko družbeno-politične skupnosti ter delovne organizacije, samostojne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in društva združujejo sredstva za posamezne zadeve obrambe in ustvarjajo pogoje in možnosti za zadovoljitev obrambnih potreb, ki so skupnega pomena
skupščina mesta Ljubljane
I.	priporoča:
1. Delovne organizacije, samostojne organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije in društva na območju mesta Ljubljane naj od leta 1970 do 1975 združujejo del sredstev (v nadaljnjem besedilu; sredstva) za financiranje teritorialne obrambe v sklad za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane.
Zaradi poenotenja načina in višine sredstev naj za združevanje velja naslednje:
Vsaka delovna organizacija, samostojna organizacija združenega dela, družbeno-politična organizacija in društvo združuje letno sredstva v višini 1.3 promile od dohodka za razdelitev.
Delovna organizacija, samostojna organizacija združenega dela, družbeno-politična organizacija in društvo plačuje med letom akontacije trimesečno do zadnjega dne v trimesečju, dokončni obračun pa napravi do 15. aprila prihodnjega leta.
Osnova za izračun sredstev je dohodek delovne organizacije, samostojne organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije in društva za razdelitev po sklepnem računu za preteklo leto.
2.	Državni organi naj združujejo sredstva v višini 35 din letno na zaposlenega.
Sredstva vplačujejo trimesečno do zadnjega dne v trimesečju s končnim obračunom do 15. aprila prihodnjega leta.
3.	Osebe, ki so zavezanci za prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter od Samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, naj združujejo sredstva v višini 35 din letno na zavezanca in 35 din letno na vsako zaposleno osebo.
II.	ugotavlja:
Sredstva, ki jih bodo po tem priporočilu združevale v enoten sklad delovne organizacije, samostojne organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije in društva, državni organi ter druge fizične osebe, so minimalen prispevek k skupnim naporom za izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalagata zakon o narodni obrambi in zakon o vojaški obveznosti, uporabljajo pa se skupaj s sredstvi, ki jih prispeva mesto Ljubljana iz vsakoletnega proračuna v sklad za financiranje enot in služb teritorialne obrambe.
III.	zavezuje :
Svet za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane, da prevzame ustrezen del obveznosti, ki so z zakonom o narodni obrambi naložene delovnim organizacijam, samostojnim organizacijam združenega dela, družbeno-političnim organizacijam in društvom ter prebivalstvu, pa jih le-ti z združevanjem sredstev prenašajo v njegovo skrb.
IV.	pooblašča:
Predstojnika upravnega organa za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane, da sklene z delovnimi organizacijami, samostojnimi organizacijami združenega dela, družbeno-političnimi organizacijami, društvi, državnimi organi ter fizičnimi osebami dogovor za združevanje sredstev v skladu s tem priporočilom.
St. 010-066/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
261.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/1970) ter 8. člena odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na 15. seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o potrditvi finančnega načrta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1970
1
Potrjuje se finančni načrt sklada stanovanjskih vprašanj borcev NOB za izkazuje
dohodkov ..........................
izdatkov...........................
2
Ta sklep začne veljati osmi dan »Uradnem listu SRS«.
St. 010-063/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
262.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/1970) ter 20. člena statuta sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani (Glasnik, št. 20/68) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o potrditvi finančnega načrta sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1970
1
Potrjuje se finančni načrt sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1970, ki izkazuje
din
dohodkov ..........................12,517.000
izdatkov...........................12,517.000
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St 010-064/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
263.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SHS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov sveta za vzgojo in izobraževanje
V	svet za vzgojo in izobraževanje se imenujejo:
za predsednika: dr. Janez B a t i s ,
za člane:
Lojze C e p u š ,
Viktor Čop,
Ignac Gruden,
Stefan Hočevar,
Janez Hafner,
Tone Ipavic,
Jože Le j ko,
Anton Medved,
Rade Miloševič,
Fausta Munih,
Hrabroslav P r e m e 1 č .
Janez Presi,
Milenko Roš,
Marjan Tavčar,
Pavel Vozlič,
Janez Železnik.
St. 010-070/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
264.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov sveta za preprečevanje družbeno negativnih pojavov
V	svet za preprečevanje družbeno negativnih pojavov se imenujejo:
za predsedni'-
Pia Kuharič- Mahkovec, za člane:
Ljudmila Bregant,
Vili Fabčič,
za reševanje leto 1970, ki
din
21,500.000
21,500.000
po objavi v
Franci Hočevar, Anton Kavčič, Nada Majcen, dr. Janez Pečar, Milica Rakovič, Rozalija Rakun, Andrej Rebolj, Milka Rome, Milenko Roš, Janko Vodopija.
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov komisije za družbeno nadzorstvo
V komisijo za družbeno nadzorstvo se imenujejo:
za predsednika:
Tone Kovič,
za člane:
Janez Brezovec,
Miloš Gorjanc,
St. 010-071/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
265.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov sveta za splošne in notranje zadeve
1
Dolžnosti članov sveta za splošne in notranje zadeve se razrešijo:
Pia Kuharič-Mahkovec, dr. Janez Pečar,
Janez Presi,
Andrej Sturm.
2
Za člane sveta za splošne in notranje zadeve se imenujejo:
Mimi Ferfolja,
Alojz Ivanič,
Marjan Pogačnik,
Milan Perocci.
St. 010-072/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
266.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15 skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
Marjan Gostinčar,
Franc K u m š e,
Milan Zagorc,
Zvone Žagar.
St. 010-073 70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
267.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15 skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o imenovanju članov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
Za člane komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve se imenujeta:
Niko L u k e ž ,
Andrej Mlinar.
St. 010-075/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
268.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov statutarno-pravne komisije
V statutarno-pravno komisijo mestne skupščine se imenujejo:
za predsednika: dr. Majda S t r o b 1,
za člane:
Rajko Dobrota,
Mara Fabjančič,
Milan Gaspari,
Eva Naglič,
Stanko Mihelčič, dr. Bogomir Sajovic,
Savo Šifrer,
Jože Tepina.
St. 010-074/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
269.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov komisije za verska vprašanja
V komisijo za verska vprašanja se imenujejo:
za predsednika:
France Kutin,
za člane:
Tone Bizjak,
Spomenka Hribar,
Breda Jelenc,
Iva Kastelic,
Janez Kralj,
Milan Kranjc,
Karla Novak,
Sonja Šifrer,
Tomaž Tomažin,
Janko Velikonja,
Dušan V o g la r,
Sergej V o š n j a k.
Št. 010-076/70
Ljubljana, dne 25. junija 1070.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
270.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v Ljubljani
V iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti v Ljubljani se imenujejo:
za predsednika:
Borut P1 a v š a k,
ta tajnika:
Vili Strašek,
za člane:
Štefan Balažič,
Marjan Benedičič,
Darjan Božič,
Ivan Dodič,
Milica France,
Viktor Konjar,
Miro Kok olj,
Vilko Kolar, dr. Primož Kuret,
Boris Makovec,
Janez Mesesnel,
Miloš Mikeln,
Milan Pritekelj,
Stane Saksida,
Peter Toš,
Dušan Voglar,
Cvetka Žnidaršič.
Št. 010-077/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
271.
Na podlagi 58. in 63. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in št. 15/67), 78., 160. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika za prekrške
Ciril Glavan se razreši dolžnosti sodnika za prekrške v organu sodnika za prekrške mesta Ljubljane z dnem 30. junija 1970.
Št. 010-078/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
272.
Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/65), 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65), 32. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I Ljubljana
Jože Petrič se razreši dolžnosti sodnika Občinskega sodišča I Ljubljana.
St. 010-079/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
273.
Na podlagi 75., 78., 106. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14 70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
S K I, E P
o pooblastitvi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, da razpisuje delovna mesta delavcev, ki jih voli ali imenuje
skupščina
Pooblašča se komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, da razpisuje delovna mesta delavcev, ki jih voli ali imenuje skupščina mesta Ljubljane razen za delavce v pravosodnih organih
St. 010-080/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
274.
Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/65), 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65), 32. in 163 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, da razpiše prosto mesto sodnika občinskega sodišča
Pooblašča se komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, da v soglasju s skupščino občine Litija razpiše eno prosto mesto sodnika Občinskega sodišča I Ljubljana.
St. 010-081/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipL ing. 1. r.
275.
Na podlagi 89. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15/64, št. 32/67 in št. 54/67), 24. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 15. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Gimnazije Šentvid
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k sklepu sveta Gimnazije Šentvid z dne 29. maja 1970, s katerim se podaljša mandat vršilcu dolžnosti direktorja Gimnazije Šentvid prof. Jašu Kordiču do 10. septembra 1970.
St. 010-082/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipL ing. 1. r.
276.
Na podlagi 3. točke drugega odstavka sklepa o potrditvi programa investicij in planov investicijskega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav za leto 1970, ki jih financirajo komunalne delovne organizacije (Uradni list SRS, št. 20/70) objavljajo komunalne delovne organizacije
PROGRAME
investicijskih naložb v osnovna sredstva in plane investicijskega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav za leto 1970
1.	ELEKTRO LJUBLJANA — Poslovna enota Ljubljana-mesto.
A. Programinvesticij:	dln
1.	Zemljišče za TP........................ 50.000
2.	Gradbena dela na hidroobjektih HE Tacen 83.000
3.	Trafopostaje
—	gradbena dela.............. . (	. 2,559.446
—	oprema............................. 4,693.938
Gradbena dela se bodo izvajala na 48 TP, vgraditev dbreme pa ha 53 fTP. Po posameznih občinah bo zgrajeno Oziroma opremljeno naslednje število Tl?:
Šiška . Bežigrad Center . Vič . . Moste .
Skupaj
4.	Omrežje	dln
—	predelave nižje napetostnega omrežja 2,009.700
—	predelava DV 35 kV in 20 kV ....	20.000
—	polaganje kablov 10 kV v dolžini
37,72 km............................... 6,044.284
—	polaganje kablov 1 kV	v	dolžini
23,76 km....................... 3,983.660
—	kabelska	kanalizacija.......... 180.000
5.	Transportna sredstva
—	osebni avtomobili....................... 444.000
—	tovornjaki . . » . .................. 185.000
6.	Telefonske naprave
—	zaščita signalnega kabla RTP Šiška in
RTP Center.................................. 2.500
7.	Stroji, naprave in oprema
—	4 delovni	stroji za obdelavo	kovin	.	.	24.600
—	orodje in	merilni instrumenti	....	43.160
—	pisarniška oprema in ostali poslovni
inventar.................................. 172.770
—	transformatorji (nabava	in zamenjava) 187.480
8.	Zagonski stroški in rezerva za pokritje
prekoračitve planskih	stroškov.............. 120.000
9.	Rekapitulacija:
1.	Zemljišča...............................   50.000
2.	Gradbena dela na hidro	objektih . . .	83.000
3.	Trafo postaje.......................... 7,253.384
4.	Omrežje .............................. 12,237.644
5.	Transportna sredstva..................... 629.000
6.	Telefonske centrale........................ 2.500
7.	Stroji, naprave in oprema................ 428.010
8.	Zagonski stroški in rezerva.............. 120.000
Skupaj program investicij PE Ljubljana-
mesto ................................. 20,803.538
Financiranje programa je predvideno iz nasled-
njih virov:
	Lastna sredstva	Posojila	Skupaj
1.	Zemljišča .... 2.	Gradbena dela na	50.000	—	50.000
hidro objektih . .	83.000	—	83.000
3. Trafo postaje . .	2,376.170	4,877.214	7,253.384
4.	Omrežje .... 5.	Transportna sred-	7,222.700	5,014.944	12,237.644
stva		448.000	181.000	629.000
6.	Telefonske centrale 7.	Stroji, naprave in	2.500	—	2.500
oprema	 8. Zagonski stroški in	428.010		428.010
rezerva 		120.000	—	120.000
Skupaj		10,730.380	10,073.158	20,803.538
	51,5 ®/o	48,5 %	100 %
Gradbena
dela
.	15
»	7
. 1 .	14
. 11
. 48
Oprema
17
7
3
14
12
53
Poleg navedenih programskih investicij PE Ljub-Ijana-mesto je na področju mesta predvideno tudi vlaganje sredstev v izgradnjo višje napetostnih objektov, ki bodo služili za napajanje mestnega področja. Te investicije programira in izvaja uprBVa Elektro Ljubljana za podjetje kot celoto, za mestno
področje pa bodo služili naslednji objekti:
din
1.	DV 2 X 110 kV RTP Kleče Mirje ....	480.0d0
2.	DV 2 X 110 kV RTP Črnuče — RTP Moste
— montaža................................... 1,287.000
3.	RTP	Center II. etapa.....................    420.6o0
4.	RTP	Mirje razširitev......................... 420.000
5.	RTP	Šiška avtomacija ....... ."v	83.000
Skupaj.......................................... 2,690.000
Financiranje teh investicij bo naslednje:
din
—	lastna sredstva . . .	970.000
—	posojila............. 1,720.000
Skupne investicije po programu za leto 1970 na področju mesta v višje in nižje napetostne objekte bodo znašale skupaj 23,493.538 din.
Udeležba podjetja z lastnimi sredstvi pri skupnih investicijah bo znašala 11,700.300 din ali 49,3 Vo, Ostalo pa bo realizirano z najetimi posojili V Višini 11,793.158 dinarjev ali 50,5 %.
B. Program investicijskega vzdrževanja:
V letu 1970 so predvidena investicijsko vzdrževalna dela na naslednjih osnovnih sredstvih:
din
— vzdrževanje visokonapetostnih dalj novo-
dov........................................ 150.000
—	oprema RTP................................. 80.000
gradbeno-vzdrževnlna dela na TP ...	500.000
—	HE Sava	— Brod............................ 35.000
—	popravilo	avtoparka........................ 100.000
—	zamenjava OLN stikal........................ 57.000
—	zamenjava jaškov v Centru.................. 100.000
—	pleskanje razdelilnih omaric............... 25.000
—	popravilo ključavnic in omaric pri TP . .	25.000
—	ureditev cestišč in okolic TP............... 50.000
—	popravilo	strehe delavnice.................. 20.000
—	popravilo	v kolektorju....................... 2.000
—	vzdrževanje javne razsvetljave ....	450.000
—	vzdrževanje NN omrežja....................1,146.148
Skupaj...................................... 2,740.148
Direktor
Janez Primc 1. r.
2.	TOPLARNA, LJUBLJANA A. Program investicij:
1.	Vročevodno omrežje:
Izgradnja vročevodnega omrežja je predvidena v naslednjih predelih mesta: (pri tem so upoštevana tudi nedokončana oziroma neobračunana dela iz leta 1969)
din
—	viadukt — Kajuhova...................... 100.000
—	odcep Kersnikova......................... 66.100
—	prestavitev Čufarjeve—Moše	Pijade . .	50.000
—	Kajuhova — Nove Jarše................... 824.000
—	omrežje SŠ-6 .........................   284.420
Skupaj ................................... 1,324.520
2.	Prevezave in predelave:
—	preveZava v TE Ljubljana................. 43.500
—	prevezava v kotlarni Na Jami............. 25.000
—	Vključitev kotla LOOS.................... 50.000
Skupaj..................................  118.500
3.	Kompletiranje omrežja in hišnih postaj .	200.000
4.	Projekti in študije:
Projekti za gradnje, ki bodo izvršene po letu 1970:
din
—	glavni projekt za cevovod TO-Selo . .	26.000
—	glavni projekt črpalne postaje pri RTV	22.600
—	glavni projekt cevovoda Linhartova —
Titova ..................................  87.800
Skupaj	136.400
5.	Gradnja kotlarne Šiška 100 Gcal/h:
—	I. etapa	(50 Gcal/R).................. 7,976.200
—	II. etapa (50 Gcal/h)	. 1,477.000
Skupaj .............	9,453.200
6.	Nakup prevoznega kotla LOOS ....	715.690
7.	Rekapitulacija:
1.	Vročevodno omrežje .......	1,324.520
2.	Prevezave in predelave......... 118.500
3.	Kompletiranje omrežja in	hišnih	postaj	200.000
4.	Projekti in študije............ 136.400
5.	Kotlarna Šiška................ 9,453.200
6.	Prevozni kotel LOOS............ 715.690
Skupaj investicije............. 11,948.310
Financiranje programiranih investicij je predvideno iz naslednjih virov sredstev:	dln
—	lastna sredstva delovne organizacije	. .	4,028.136
—	neizkoriščena sredstva bančnega kredita
Kajuhova — Nove Jarše...................... 824.000
—	prosta sredstva prispevka investitorjev
za izgradnjo omrežja iz leta 1969 . . .	4,242.813
—	programirana sredstva prispevka inve-
stitorjev za izgradnjo omrežja v letu 1970	  2,853.361
Skupaj financiranje....................  11,948.310
B. Program investicijskega	vzdrže-
v-a n j a :
Predvidena so naslednja investicijsko vzdrževalna deia v letu 1970:
1.	Glavni energetski objekt:	din
—	strojno vzdrževanje........... 1,228.000
—	regulacije......................  80.014
■— gradbeno vzdrževanje ........	327.200
—	kemijska kontrola ....................... 100.000
—	elektro.......................«...	266.020
din
—	avtopark.................................  10.000
—	dodatni prispevek za OD	.......	39.600
Skupaj.................................. 2,050.834
2.	Toplotno omrežje:
—	parovodi....................... 35.334
—	parne postaje.............................. 8.600
—	dodatni prispevek za OD.................... 1.282
Skupaj parno omrežje....................... 45.416
—	vročevodi................................  35.596
—	toplotne meritve............... 1.200
—	prečrpovalna postaja Slomškova ul. . .	17.840
—	prečrpovalna postaja na	Jami............. 12.200
—	kotlarna Slomškova ul..................... 15.000
—	kotlarna Vavpotičeva...................... 65.200
—	kotlarna Na Jami.......................... 34.000
—	dodatni prispevek za OD.................... 3.965
Skupaj ................................... 185.001
Skupni predvideni stroški investicijsko vzdrževalnih del na osnovnih sredstvih bodo torej znašali:
din
—	investicijsko	vzdrževalna dela............. 2,236.404
—	dodatni prispevek za OD 8,1 °/o na bruto OD ............................................. 44.847
Skupaj ..................................... 2,281.251
Direktor
Ivan Lampič 1. r.
3.	PLINARNA
A. Program investicij:
1.	Plinsko omrežje:
V letu 1970 so predvidene naslednje nove dolžine plinskega omrežja v raznih predelih mesta, in to:
— napajalno omrežje BS-7 Bežigrad,	m	čin
0 250 mm, dolžine	 — razdelilno omrežje BS-7 Beži-	250	0
grad, 0 250 mm, dolžine ....	533	
0 150 mm, dolžine		1143	
0 80 mm, dolžine	 — zapadni del Savskega naselja, Be-	747	528.000
žigrad, 0 160 mm, dolžine .... — plinovod za Prehrano v Mostah,	640	160.000
0 200 mm, dolžine	 — plinovod za Delikateso Šiška,	650	200.000
0 150 mm, dolžina	 — plinovod po Slovenčevi ulici, Be-	640	160.000
žigrad, 0 150 mm, dolžina .... — plinovod povezava Roška—Šara-novičeva, Center 0 80 mm, dol-	340	82.000
žina		90	20.000
Skupaj plinsko omrežje ....	5033	IjSKkOOO
2. HI. proizvodna enota 60.000 ms plina dnevno:
Izgradnja III. proizvodne enote je pričela v letu 1969. Skupna investicijska vrednost je predvidena v višini 6,911.128 din.
din
V letu 1969 je bilo porabljenih................ 2,700.000
tranša za leto 1970 pa znaša...................4,211.128
3.	Lokalna plinarna v Kosezah:
Skupna investicijska vrednost objekta je predvidena v višini 10,580.000 din.
din
V letu 1970 bo investiranih za opremo . . . 5,200.000
za omrežje  .................................. 600.000
Skupaj........................................ 5,800.000
4.	Lokalna plinarna Zalog:
Skupna investicijska vrednost objekta znaša din 843.466. Predvideno investiranje v letu 1970:
		din
— oprema	• •	. 568.853
— omrežje	• • .	. 233.613
— projekti	. . ,	.	41.000
		843.466
5.	Izgradnja 5 polnilnic in nabava specialne avtoci-sterne za prevoz plina:
Skupna vrednost investicije znaša 4,000.000 din. Izgradnja polnilnic je pričela v letu 1969 ter je bilo potrošenih 1,021.548 din.
V letu 1970 bodo polnilnice po programu dokončane, porabljenih pa bo v tem letu 2,978.452 din sredstev.
6.	Za nakup razne opreme program predvideva 200.000 dinarjev sredstev.
7.	Rekapitulacija:	dln
1.	Plinsko omrežje.............................1,310.000
2.	III. proizvodna enota ......................4,211.128
3.	Lokalna plinarna Koseze.................... 5,800.000
4.	Plinarna Zalog............................... 843.466
5.	Izgradnja 5 polnilnic...................... 2,978.452
6.	Razna oprema................................. 200.000
Skupaj ................................... 15,343.046
Po tehnični strukturi predstavljajo nove investicije:
		din	•/.
— gradbeni objekti		4,103.393	26,8
— oprema		• • • •	9,975.701	65,0
— ostalo 				8,2
Skupaj			15,343.046	100,0
Financiranje prikazanih investicij je predvideno			
iz naslednjih virov:	Lastna sredstva	Posojila	Skupaj
1.	Plinsko omrežje . . 2.	III. proizvodna eno-	20.000	1,290.000	1,310.000
ta		1,050.000	3,161.128	4,211.128
3. Plinarna Koseze .	—	5,800.000	5,800.000
4. Plinarna Zalog . .	—	843.466	843.466
5. Polnilnice ....	—	2,978.452	2,978.452
6. Oprema		200.000	—	200.000
Skupaj		1,270.000	14,073.046	15,343.046
—	Posojilo pod št. 2 predstavlja sredstva posebnega dela kreditnega sklada pri KBH,
—	pod tekočo številko 5 so sredstva KBH,
—	pod tekočo številko 1, 3 in 4 pa sredstva Sosesk Šiška, Bežigrad in Moste ter drugih investitorjev.
B. Program investicijskega vzdrževanja :
Delovna organizacija je za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev predvidela 800.000 dinarjev. Predvidena so naslednja investicijsko vzdrževalna dela:
din
—	ureditev	platoja na Resljevi cesti ....	78.000
—	ureditev	skladišča in arhiva.............. 135.000
—	ureditev	servisnih delavnic.................11.000
—	ureditev	kleparske delavnice................11.350
—	ureditev	strugarske delavnice............... 6.000
—	delovodska pisarna za omrežje............. 2.100
—	sanitarije, garderobe in WC............... 9.000
—	ureditev drvarnice, pralnice, poda v vratarnici in komerciali........................10.500
—	ureditev objektov za plinohram.............. 4.000
—	ureditev perišč za pranje avtomobilov v
starem in novem obratu . ................. 37.740
—	rušenje komorne peči in dimnika v starem obratu . . , ............................ 25.000
—	zaprtje lope in polnilnice ter ureditev telefonske centrale v novem obratu ....	20.310
—	dela na omrežju . '. '. '.	.... 120.000
—	popravila števcev......................... 130.000
—	remont proizvodnih naprav................. 100.000
—	popravila avtompbilov .................... 100.000
Skupaj	\	. 800.000
Direktor
Slavko Lambergar 1. r.
4.	MESTNI VODOVOD
A. Program investicij:
V okviru srednjeročnega programa razvoja (1970 do 1978) predvideva program investicij za leto 1970 na-
slednja investicijska vlaganja v vodovodno in drugo: 1. Primarni cevovodi: m — 0 500 mm po novi Dimičevi cesti (nadaljevanje do Linharto-		omrežje din
ve c)	 — 0 500 mm od Tovarniške po	250	200.000
Proleterski do Ljubljanice . . — 0 250 mm od vodarne Kleče	620	550.000
do Titove c. (skozi BS-7). . . — 0 200 mm po Jamovi c. (do	1.030	500.000
VS-4)		 — 0 250 mm od Celovške ceste	550	190.000
do Pržanja	 — 0 325 mm od Iskre skozi Steg-		500.000
ne do Celovške ceste .... — 0 250/200 mrh po Cesti na Brdo do nove prečrpalnice Pod-	900	550.000
mornica		800	380.000
Skupaj primarni cevovodi . ...	5.250	2,870.000
2. Konzumni cevovodi:
	m	din
— Nove Jarše .......	500	122.000
— Soseska 6-Vič, VS-6 ....	1.200	190.621
— Savsko naselje, BS-1 . . .	880	250.000
— Soseska M 1 — Vič, VS 103 .	1.000	152.575
— Soseska 7 Bežigrad. BS 7 . .	1.170	500.000
— Vižmarje 3, SS-111	....	600	120.000
— Slape — vrstne hiše, MS-7 .	250	55.700
— Vinterca, RS 103		220	44.000
— Zajčja Dobrava, MS 10 . . .	3.700	720.000
— Koseze. ŠS 9		3.800	800.000
— Zalog 11. faza, MS 11 ... .	700	250.000
— Zalog — povezava 150 0,		
MS 11			650	228.000
— Konzumni odseki (Jurčkova
pot. Orlova c., Galjevica, Knezov Stradon. Tolstojeva, Vojkova ul.. Linhartova, Slovenčeva, Glavarjeva) .	.	.
3.465
1,433.382
Skupno konzumni cevovodi
18.665	4,866.578
1.	Gradbeni objekti in omrežje:
din
—	objekt stare vodarne v Klečah ....	94.000
—	ograje pri rezervoarjih in črpališčih . .	40.000
—	rezervoarji in črpališčni objekti ....	20.000
—	vodovodno omrežje ........	30.000
—	poslovna zgradba.....................15.000
Skupaj .................................. 199.000
Direktor
Ivan Bešter, dipl. ing. 1. r.
5.	KANALIZACIJA A. Program investicij:
Po srednjeročnem programu kanalskega omrežja Ljubljane so v letu 1970 predvidene naslednje gradnje:
1.	Primarna kanalska mreža — zbiralniki (prehodni kanali):
3.	Objekti:
cim
—	Prečrpalnica Brdo (Podmornica) .	.	.	230.000
4.	Oprema:
—	2 transporterja za vodarno Šentvid in
malooljna stikala.......................... 50.000
—	250 m kabla za vodarno Šentvid	.	.	.	40.000
—	telefonska centrala Kleče	I	—	II	.	.	.	20.000
—	1 avto................................... 25.000
—	kondenzatorji za Hrastje................. 30.000
Skupaj ......................................... 165.000
5.	Studije in raziskave:
—	Studij dodatnih vodnih virov............ 270.000
—	projekti in dokumentacija............... 200.000
Skupaj ......................................... 470.000
6.	Rekapitulacija:
1.	Primarni cevovodi...................... 2,870.000
2.	Konzumni cevovodi...................... 4,866.578
3.	Objekti.................................. 230.000
4.	Oprema......................... 165.000
5.	Studije in raziskave .......	470.000
Skupaj investicije v letu 1970	  8,601.578
Financiranje programa investicij za leto 1970 je predviđeno iz raznih sredstev in to:
	din	•/.
— lastna sredstva delovne organiza-		
cije . 			 — sredstva posebnega dela kreditnega	3,772.082	43,85
sklada pri KBH 			800.000	9,3
— druga bančna sredstva .....	3,015.196	35,05
— sredstva investitorjev		1.014.300	11,80
Skupaj			8,601.578 100	
	m	din
— zbiralnik A-0 do Fužin ....	482	3,283.000
— zbiralnik A-3 (območje Titove ceste)			30	60.000
— zbiralnik A-7 (povezava na kanal Vrhovci)		160	176.000
— zbiralnik B — Desni breg Ljubljanice od Cukrarne do Sela . .	610	880.000
— zbiralnik A 2 — Šiška . . . .	143	114.000
Skupaj zbiralniki 				4,513.000
2. Sekundarna kanalska mreža — neprehodni kanali:
din
—	soseska 6 — Vič — VS —	6 ............ 935.000
—	soseska Vič M — 1 VS —	103 . . . .	765.000
—	Bežigrad, soseka 7-BS-7	............ 1,490.000
—	Črnuče — Gmajna BS-112.................. 510.000
—	Črnuče južni del BS-109	............... 85.000
—	Crnuče-Podboršt BS-113	.............. 425.000
—	Vižmarje 2 SS-110......................1,214.000
—	Zalog MS — 11..........................  116.000
—	Zajčja Dobrava MS-10	............ 1,680.000
—	Dravljska gmajna SS-10	.............. 770.000
—	Koseze — SS — 9	  980.000
Skupaj sekundarna mreža........................ 8,970.000
Poleg navedenih gradenj iz srednjeročnega programa, bo delovna organizacija nadaljevala z gradnjami, ki niso bile realizirane v letu 1969, in sicer:
3.	Primarna kanalska mreža:	din
—	zbiralnik	A.-O........................  1,043.215
—	zbiralnik	A-3	(Linhartova)............... 114.050
—	zbiralnik	A-7	........................ 134.573
—	zbiralnik	A 2,0............................ 9.672
Skupaj ................................. . .' . 1,301.510
4. Sekundarna kanalska mreža:
din
B. Program investicijskega vzdrževanja:
Program predvideva investicijsko-vzdrževalna dela na raznih osnovnih sredstvih, in to:
—	soseska M-10 Moste .......... 355.622
—	odvodni kanal za soseski BS-112 in
BS-113 ...................... 402.580
—	Kajuhova-Moste...............  74.608
—	Vipavska — Vič	.........	328.441
din
—	industrijska cona Šiška (»TDT-«) • • •	14.006
—	soseska $S-9 Siska..................... 690.081
—	soseska M-ll Moste ................... 123.207
—	kanal za objekt NBL................... 40.000
—	soseska BS-7, Bežigrad............... 2,000.000
—	kanal po Slovenčevi ulici.............. 403.655
—	ind. cona Šiška »Tiskarna banke« . .	422.081
Skupaj sekundarna mreža..................... 4,954.282
Če rekapituliramo vrednosti, ki so bile prikazane, potem bodo v letu 1970 investirana v kanalsko omrežje naslednja sredstva:
a)	Primarni kanali — zbiralniki
din	din
—	po srednjeročnem programu 4,513.000
—	jz leta 1969 .............. 1,301.510	5,814.510
b)	sekundarna kanalska mreža:
—	po srednjeročnem programu 8,970.000
—	iz leta 1969 .............. 4,954.282 13,924.282
19,738.792
Poleg izgradnje kanalskega	omrežja	predvideva
program investicij še druga investicijska vlaganja, in
sicer:
din
a)	oprema obrata za vzdrževanje in pogon
kanalskih naprav ........................... 288.000
b)	2 kamiona TAM 5000	  197.000
c)	stroji in naprave................... 966.400
d)	delovne priprave v betonarni........ 457.864
e)	nadzidava poslovnih prostorov in odkup
zgradbe Glonarjeva ul................ 480.000
f)	pisarniška in laboratorijska oprema	.	.	40.000
Skupaj ...................................... 2,429,264
Celotne investicije po programu za leto 1970 torej znašajo:
— izgradnja kanalskega omrežja . « « . 19,738.792
— stroji, oprema, naprave idr................... 2,429.264
Investicije skupaj.................. . . 22,168.056
Financiranje celotnega programa investicij za leto 1970 je predvideno iz naslednjih virov:
	din	•/.
—	lastna udeležba delovne organiza- —	cije		2,605.036	11,8
—	posebni del kreditnega sklada KBH —	sredstva republiškega sklada za	3,252.296	14,7
stan.-komunalno graditev . . .	4,000.000	18,0
— sredstva vodnega sklada SRS . .	500.000	2,3
—	druga bančna sredstva	.... —	sredstva podjetij za urejanje	2,578.829	11,6
stavbnih zemljišč — investitor-jev			41;6
	22,168.056	100,0
B- Program investicijskega vzdrževanja:
Investicijsko vzdrževalna dela so predvidena na kapniškem omrežju in objektih, strojit), napravah in opremi, in sicer:
1.	Kanalsko omrežje:
din
—	popravila objektov na kanalskem omrežju 120.000
—	popravila požiralnikov in zvez do kanalov ......................................... 40.000
—	popravila strojne opreme na kanalskih
napravah.................................. 60.000
—	popravilo zbiralnika A-2 med Obirsko in
Ljubeljsko ulico .	  20.000
—	popravilo kanala na Tržaški cesti pri črpalki Petrol..................................12.000
Skupaj ........................................  252.000
2.	Stroji, naprave in oprema:
—	investicijsko vzdrževanje strojnega parka 355.500
—	avtopark ................................ 90.000
—	investicijsko vzdrževanje obrata betonskih izdelkov................................ 90.000
—	obrat za vzdrževanje kanalskih naprav 128.000
—	inv. vzdrževanje upravne zgradbe in
skladiščnih prostorov......................10.000
Skupaj ........................................  673.500
Skupna vrednost investicijsko vzdrževalnih del je predvidena v višini 925.500 dinarjev.
Direktor
Marjan Prezelj, dipl. ing. 1. r.
6.	KOMUNALNO PODJETJE »SNAGA«.
A. Program investicij:
Po srednjeročnem programu razvoja odvoza smeti in javne higiene so v letu 1970 predvidene naslednje investicije:
1.	Gradbena dela:
din
—	odlagališče na Cesti dveh cesarjev:
dovozna pot............................ 30.000
manipulacijski prostori ....... 150.000
— Zajčja Dobrava:
dovozne poti..........................  90.000
manipulacijski prostori .....*.	30.000
— Nemška cesta:
ureditev 20.000 m2 zemljišča ..... 400.000 Skupaj ..................................... 700.000
2.	Stroji in oprema:
—	1 buldožer TG 90 .................... 300.000
—	1 naprava za pranje smetnjakov . . .	450.000
—	2 smetarska vozila NORBA............. 500.000
—	3000 smetnjakov.....................  450-000
Skupaj.................................... 1,700.000
Skupaj investicije po srednjeročnem programu za leto 1970	  2,400.000
Poleg navedenih investicij iz srednjeročnega programa pa predvideva program investiranja za leto 1970 še naslednja investicijska vlaganja, in sicer:
1. Gradbeni objekti:
ain
—	zemljišča Glonarjeva ulica........... 2,000.000
—	zemljišča parkirišče-avtosejem I. faza 1,000.000
Skupaj...................................... 3,000.000
2.	Komunalna vozila:
din
—	2 čistilna stroja Steicher............. 1,060.000
—	1 spiralec RAP 81 ..................... 150.000
—	1 vozilo za odvoz fekalij TAM ....	90.000
Skupaj....................................... 1,300.000
3.	Tovorna vozila............................. 390.000
4.	Gradbeni stroji...........................  843.000
5.	Kovinsko obdelovalni stroji za delavnice . 340.000
6.	Specifična sredstva:
—	2.500 smetnjakov nove izvedbe .... 320.000
—	500 smetnjakov — plastični............... 40.000
—	13 zabojev za industrijske smeti . . .	60.000
Skupaj ........................................ 420.000
7.	Poslovni inventar:
—	pisalni in računski stroji ter oprema .	.	118.000
8.	Rekapitulacija:
—	investicije po srsdnjeročnem programu
odvoza smeti........................... 2,400.000
—	gradbeni objekti	........	3,000.000
—	komunalna vozila...................... 1,300.000
—	tovorna vozila.......................... 390.000
—	gradbeni stroji......................... 843.000
—	kovinsko obdelovalni	stroji............. 340.000
—	specifična sredstva..................... 420.000
—	poslovni inventar....................... 118.000
Skupaj programi investicij 1970	  8,811.000
Financiranje celotnega programa investicij za leto 1970 je predvideno iz naslednjih virov sredstev:
1.	I. tranša posojila iz vezanih sredstev pri din
KBH po srednjeročnem programu .	. . 2,400.000
2.	Lastna sredstva delovne organizacije . .	1,633.000
3.	posebni del kreditnega sklada KBH (kratkoročni	kredit)........................... 1.000.000
4.	udeležba zainteresiranih organizacij pri
investiranju parkirišča	—	avtosejem . . 1.100.000
5.	posojilo	iz bančnih	sredstev............... 2.678.000
Skupaj .........................................8,811.000
Direktor
Janez Urbanija, dipl. ing. 1. r.
7.	KOMUNALNO PODJETJE »RAST«.
A. Program investicij:
Ze v letu 1969 je komunalna delovna organizacija pričela z izgradnjo novih rastlinjakov v Zgornji Hrušici. V letu 1970 se bodo dela nadaljevala ter je predvidenih za ta namen 2.000.000 dinarjev.
Poleg tega ima delovna organizacija v programu nabavo raznih strojev, kot so kosilnice, prezrečevalec za trato, namakalne naprave, traktor, plug, brusilni stroj, vibrator ter transportna sredstva v skupni vrednosti 429.000 din.
Skupna vrednost predvidenih investicij znaša 2,429.000 din.
Financiranje programa investicij je predvideno iz naslednjih virov:
—	posebni del kreditnega sklada KBH za
financiranje rastlinjakov........1,110.000
—	sredstva sklada	skupnih rezerv	....	630.000
—	lastna sredstva za financiranje rastlinjakov ............................................ 260.000
—	lastna sredstva	za nabavo	strojev	.	.	.	429.000
Skupaj.......................... 2,429.000
B. Program investicijskega vdrže-vanja:
Za investicijsko vzdrževalna dela na osnovnih sredstvih je delovna organizacija predvidela 137.255 din sredstev, ki se bodo koristila v skladu s tekočimi potrebami.
V letu 1970 so predvidena naslednja investicijsko vzdrževalna dela na osnovnih sredstvih:
din
—	gradbeni objekti......................61.663
—	stroji...............................216.696
—	naprave — inštalacije................. 6.772
—	veliko orodje......................... 1.570
—	transportna sredstva................ 248.982
—	specifična sredstva.................. 42.966
—	poslovni inventar.....................14.686
Skupaj ..............................  593.355
Direktor
Tone Zupančič 1. r.
8. KOMUNALNO PODJETJE »JAVNA RAZSVETLJAVA«.
A. Program investicij:
Z lastnimi sredstvi ima delovna organizacija namen nabaviti naslednja osnovna sredstva:
din
—	1	avtomobil z lestvijo.............. 90.000
—	2	delovna zaboja..................... 3.000
—	2	prikolici.......................... 6.000
—	1	kopirnik...........................12.000
—	1	povečevalnik....................... 8.000
—	1	avto Renault 4 L.................. 25.000
—	1	pisalni stroj......................14.000
—	1	avto Ford......................... 68.000
—	1	knjižni avtomat.................. 125.200
Skupaj.............................. 351.200
B. Program investicijskega vzdrževanja:
Investicijsko vzdrževalna dela so predvidena na
naslednjih transportnih sredstvih:
din
—	generalno popravilo avtomobila OM in dvigala na avtomobilu.............................  80.000
—	popravilo avtomobilov z lestvijo in TAM
4,5 t...................................... 35.000
Skupaj.......................................115.000
Direktor
Janez Rigler 1. r.
9.	KOMUNALNO PODJETJE »ŽALE«.
A. Program investicij:
Program investicij za leto 1969 je že predvideval odkup zemljišč za razširitev centralnega pokopališča v ✓rednosti 3,200.000 din. Zaradi dolgotrajnosti postopka in pritožbe na Vrhovno sodišče, odkup v letu 1969 ni bil realiziran. Ker je sodba Vrhovnega sodišča postala pravnomočna, bi delovna organizacija v letu 1970 lahko realizirala predvideno investiranje v višini 2,200.000 din. Kreditna sredstva za to investicijo, odobrena v letu 1969, so bila prenešena na letošnje leto.
Poleg navedenega odkupa zemljišč predvideva program za leto 1970 še ureditev 7 ha zemljišč za pokopavanje v vrednosti 212.250 din ter ureditev glavnega vhoda in glavnih poti na pokopališču Zale v vrednosti 560.000 din.
Za nabavo raznih strojev (cirkularka, vrtni traktor s priključki, pisalni stroj), opreme in transportnih sredstev predvideva program 113.250 din sredstev.
Skupna vrednost predvidenih investicij za leto 1970 bo tako znašala:
din
—	za gradnje in	zemljišča .... 2,972.250
—	za stroje in	opremo............... 113.250
Skupaj........................... 3,085.500
Financiranje programa investicij je predvideno iz naslednjih virov:
din
—	posebni del kreditnega sklada KBH 2,520.000
—	lastna sredstva delovne
organizacije....................... 565.500
Skupaj........................... 3,085.500
Lastna sredstva bo delovna organizacija angažirala za nabavo strojev in opreme v višini 113.250 din, za ureditev poti na Zalah v višini 212.250 din in kot soudeležbo pri kreditu za ureditev glavnega vhoda v višini 240.000 din.
B. Program investicijskega vdrže-vanja:
Za investicijsko vzdrževalna dela na osnovnih sredstvih je delovna organizacija predvidela 209.000 din sredstev in sicer:
din
—	za dela na objektih in pokopališčih 174.500
—	za opremo.......................... 25.500
—	za transportna	sredstva............. 9.000
Skupaj............................ 209.000
Direktor
Janko Vidovič, dipl. ing. 1. r.
din
—	napeljava centralne kurjave v
upravnih prostorih in oprema . .	40.000
—	odkup dvigala v I. arkadi . . .	100.000
—	cenena ventilacijska oprema
v tržnici.......................... 100.000
skupaj............................. 1,380.000
Financiranje programiranih investicij je predvideno iz naslednjih virov:
—	lastna sredstva delovne organizacije	........................... 1,000.000
—	posojilo za sofinanciranje
arkade	III.......................... 380.000
Skupaj............................... 1,380.000
B. Program investicijskega vzdrževanj a :
Za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev je predvidenih 110.000 dinarjev.
Predvidena so naslednja investicijska vzdrževalna dela:
—	izravnava "hodnika za pešce z veznim asfaltom........................... 5.000
—	naravnava novega asfaltnega betona po vsej površini v debelini
2 do 2,3 cm.........................19.500
—	naprava novega tlaka v fontanah .	19.800
—	obnova in preložitev strehe nad nad
11.	in IH. arkado ter tržnico . . .	10.000
—	zamenjava kock z asfaltom na Lundrovem nabrežju ob Kresiji . . .	34,000
— razna dela..............................21.700
Skupaj................................110.000
Direktor
Matko Cerar 1. r.
11. LJUBLJANA TRANSPORT, EE MESTNI PROMET
A. Program investicij:
1.	Gradbeni objekti:
—	odpremnica Moste ....
—	odpremnica Vič.........
Skupaj ..................
2.	Transportna sredstva:
—	15 solo	avtobusov.............. 4,500.000
—	5 sklopnikov................... 2,500.000
—	osebni avto za potrebe prometne
službe.............................. 30.000
Skupaj........................... 7,030.000
din
120.000
30.000
150.000
10.	LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRGI.
A. Program investicij.
Delavna organizacija predvideva naslednja investicijska vlaganja v letu 1970:
din
—	adaptacija III. arkade........... 1,000.000
—	trafo postaja.................... 140.000
V letu 1970 bo izločenih iz prometa zaradi dotrajanosti 33 voznih enot, nabavljenih novih pa 20. Potniška mesta se bodo kljub temu povečala za 100 mest.
3.	Naprave in oprema:	din
—	Radio zveze.......................  1,500.000
—	Almex strojčki....................... 120.000
—	ostala oprema......................... 30.000
Skupaj ............................. 1,650.000
4.	Rekapitulacija:
— Gradbeni objekti ......
— Transportna sredstva............
— Naprave in oprema...............
Investicije skupaj.............
Financiranje celotnega programa investicij za leto 1970 bo delovna organizacija izvršila z lastnimi sredstvi.
B. Program investicijskega vzdrževanja:
Program predvideva 27 popravil motorjev, GO popravil spodnjega ustroja, 35 popravil karoserije, 15 celotnih ličanj, 36 delnih ličanj in 70 popravil električnih instalacij.
Za vsa ta investicijsko vzdrževalna dela program predvideva 2,210.000 din sredstev.
Direktor
Slavko Jakofeič, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 277.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb Grosuplje na svoji seji dne 9. junija 1970 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov
I
Osnutka zazidalnih načrtov:
a)	za predel Mrzle njive v Grosupljem,
b)	za jugozapadni predel naselja Smarje-Sap in za razširitev pokopališča Šmarje,
se javno razgrneta v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve.
II
Osnutka sta na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v »Uradnem listu SRS«.
V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalna načrta svoje pripombe.
St. 350-7/67
Grosuplje, dne 9. junija 1970.
Predsednik
sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje
Andrej Šircelj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA
278.
Na podlagi 3., 8., 45. in 155. člena zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in št. 15/67) ter 232. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1970 sprejela
ODLOK
o varnosti prometa na Zbiljskem jezeru in ostalih vodah na območju občine Ljubljana Šiška
I	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Da bi preprečil nevarnost v vodnem prometu, določa ta odlok pravila, pogoje in ukrepe za plovbo in drug promet po vodah Zbiljskega jezera in po delih rek Save in Sore, ki so na območju občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: vode).
Pravne osebe in posamezniki, ki imajo plovila ali uporabljajo čolnarne, kopališča, pristanišča ali druge objekte ob vodah ali na vodah, morajo ustvariti in vzdrževati ugodne pogoje za varnost plovil, čolnarjev, potnikov na plovilih, kopalcev in vodnih smučarjev.
2	člen
Po vodah je dovoljena plovba in vodno smučanje samo v skladu s tem odlokom. Kopanje je dovoljeno povsod, če ni izrecno prepovedano s tem odlokom ali z opozorilno tablo.
II.	PLOVBA, KOPANJE IN VODNO SMUČANJE
3.	člen
Vode se glede na uporabo plovnih objektov, naprav za plovbo in vodno smučanje ter kopališč delijo na naslednje cone:
Cona A se deli na dva dela:
Prvi del obsega del Zbiljskega jezera od jezu hidroelektrarne Medvode (v nadaljnjem besedilu: HE Medvode) navzgor do opozorilne table, s katero je objavljena prepoved približevanja jezu.
Drugi del cone A obsega del reke Save od HE Medvode do mostu za Verje.
V coni A ni dovoljena niti plovba niti kopanje.
Cona B obsega del Zbiljskega jezera od opozorilne table, s katero je objavljena prepoved približevanja jezu HE Medvode, do profila P-7 ter del tega jezera nad navedenim profilom, ki je potreben motornim čolnom za vleko vodnih smučarjev in vodnim smučarjem za splovitev in pristajanje v čolnarni Zbilje. Pri splovitvi in pristajanju hitrost ne sme biti večja od 10 km na uro.
Cona B je v času od 15. maja do 30. septembra ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in državnih praznikih od 13. ure do mraka in ob nedeljah od 7. ure do mraka pridržana za treninge in tekmovanja vodnih smučarjev, z izjemo 5-metrskega pasu vodne gladine ob opozorilni tabli in ob obeh bregovih, po katerem je dovoljena plovba plovilom brez motorja in sicer
din
150.000
7.030.000
1.650.000
8.830.000
navzgor ob levem bregu, navzdol pa ob desnem, tako da je promet enosmeren.
Ob republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanjih ter dva dneva pred njimi je pridržan za vodno smučanje tudi del cone C, ki leži pred čolnarno Zbilje in je potreben za izvedbo treningov in tekmovanj.
Vožnja motornih čolnov, ki ne vlečejo vodnih smučarjev, je dovoljena le, če je to potrebno v zvezi s tekmovanji vodnih smučarjev in s treningi 6 dni pred tekmovanji. V tem času število motornih čolnov, ki smejo hkrati voziti po jezeru, ne sme presegati nujno potrebnega števila za vodenje treningov in tekmovanj, izven tega časa pa smeta voziti po jezeru hkrati največ dva motorna čolna, ki vlečeta vodne smučarje.
Kadar cona B ni pridržana za vodno smučanje, smejo po njej voziti vsa plovila brez motorja.
Cona C obsega del Zbiljskega jezera, ki ne sod; niti v cono A niti v cono B.
V	coni C ni dovoljena plovba z motornimi plovili z izjemo, ki je določena v zvezi s tekmovanji vodnih smučarjev.
Cona D obsega dela rek Save in Sore, ki sta na območju občine Ljubljana Šiška, vendar brez tistega dela reke Save, ki sodi v cono A.
V	coni D ni dovoljena plovba z motornimi plovili.
4.	člen
Po Zbiljskem jezeru smejo pluti le plovila, ki so vpisana v vpisnik plovil pri krajevnem uradu Medvode in imajo na vidnem mestu ustrezno označbo Zj in številko iz tega vpisnika. Ta omejitev pa ne velja za napihljiva in zložljiva plovila, kakor tudi ne za plovila udeležencev republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanj vodnih smučarjev v času tekmovanj in treningov za tekmovanja.
Ob vpisu v vpisnik izda krajevni urad Medvode uporabniku plovila dovolilnico. Za motorna plovila za vleko vodnih smučarjev se izda dovolilnica le članu organizacije za vodno smučanje v Ljubljani, če je bilo poprej pri strokovnem pregledu ugotovljeno, da je plovilo brezhibno. Navedena motorna plovila se vpišejo v register le s soglasjem Savskih elektrarn Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SEL).
Za tekmovanja vodnih smučarjev je potrebno soglasje SEL.
5.	člen
Uporaba neurejenih pristanišč ni dovoljena.
6.	člen
Javni prevoz potnikov ali tovora s plovilom je dovoljen le s posebnim dovoljenjem.
7.	člen
Omejitve, navedene v 3. do 5. členu tega odloka, ne veljajo za službene vožnje milice, SEL, gasilcev in drugih reševalcev ter ribiškega čuvaja.
Nihče ne sme ovirati SEL pri njihovi dejavnosti. SEL so dolžne, razen v nujnih primerih, obvestiti o delih javnost najmanj teden dni pred začetkom del.
III.	VARNOST PLOVBE IN KOPALCEV
8.	člen
Pravne osebe in občani, ki uporabljajo kopališča, pristanišča in podobne objekte ob vodah ali objekte
na vodah (plovila, skakalnice za vodno smučanje ipd.), morajo imeti urejene reševalne naprave. O tem, kakšne morajo biti, bo izdan poseben predpis.
9.	člen
Med tekmovanji ali med organiziranimi treningi za tekmovanja vodnih smučarjev ni dovoljeno zadrževanje ostalih plovil in kopalcev na tekmovalni progi. Prireditelj mora progo vidno označiti.
10.	člen
Ob nesrečah morajo lastniki in uporabniki plovil na zahtevo milice, gasilcev ali drugih reševalcev odstopiti le-tem svoja plovila, dokler traja reševanje.
11.	člen
Način plovbe mora biti tak, da druga plovila in osebe niso ovirane, da se drugim plovilom in osebam ne povzroča škoda in da se ne spravlja v nevarnost njihovo zdravje in življenje.
Vsakdo, ki upravlja plovilo, mora še zlasti paziti na varnost otrok, invalidov, starih in slabotnih oseb ter oseb, ki ne znajo plavati.
12.	člen
Pravne osebe in posamezniki, ki uporabljajo plovila, morajo ukreniti vse, kar je treba, da so plovila v dobrem stanju in opremljena s predpisanimi napravami ter ne smejo dovoliti, da bi se uporabilo plovilo, ki ni brezhibno.
Pravne osebe in posamezniki, ki na podlagi posebnega dovoljenja iz 6. člena tega odloka opravljajo javni vodni prevoz ali plovbo za lastno gospodarsko dejavnost, morajo organizirati in izvajati stalno nadzorstvo nad izvrševanjem predpisanih ukrepov in izpolnjevanjem pogojev, od katerih je odvisna varnost vodnega prometa.
Na plovilih sme biti le toliko oseb in tovora, kolikor je nosilnost plovila, ki mora biti vidno označena na plovilu.
13.	člen
Plovila smejo uporabljati osebe, ki so za to duševno in telesno sposobne.
Motorne čolne smejo uporabljati osebe, stare več kot 16 let, ki imajo opravljen ustrezni izpit; ostala plovila smejo uporabljati osebe., stare več kot 14 let.
Omejitve, ki so navedene v drugem odstavku tega člena, ne veljajo, Če je plovba pod vodstvom osebe, ki izpolnjuje pogoje za samostojno plovbo. Ta oseba prevzame s strokovnim vodstvom plovbe vso odgovornost za pravilno plovbo.
14.	člen
Odgovorna oseba delovne ali druge organizacije ali društva in posameznik, ki poseduje plovilo, ne sme dovoliti plovbe osebi, za katero je mogoče sklepati, da zaradi utrujenosti, bolezni, vpliva alkohola ali mamil ali zaradi duševnega stanja, v katerem je, ne bo mogla zanesljivo upravljati plovila.
15.	člen
Oseba, ki upravlja plovilo, mora ves čas plovbe obvladati plovilo in ukreniti vse potrebno, da se iz-
ogne nevarnosti, ki jo v trenutnih razmerah lahko pričakuje zase ali za druge.
•idor je utrujen ali bolan ali v takem duševnem stanju, da ni sposoben za zanesljivo plovbo, ali je pod vplivom alkohola ali drugih mamil, ne sme pluti in tega tudi ne sme poskušati.
Prevažanje oseb, ki so pod vplivom alkohola ali drugih mamil, ni dovoljeno.
Šteje se, da je pod vplivom alkohola tista oseba, za katero se z analizo krvi ali krvi in urina ali z alkoskopom ugotovi, da ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola, ali se pri njem ne glede na količino alkohola z zdravniškim pregledom ugotove znaki alkoholnih motenj.
Čolnar javnega plovila in delavec na obrežju pri izposojanju čolnov in podobno ne sme piti alkoholnih pijač, dokler upravlja plovilo in dokler dela neposredno ob bregu, ter ne sme nastopiti takega dela, če ima v organizmu alkohol ali kaže znake alkoholnih motenj.
16.	člen
Predmetov ali snovi, ki utegnejo ogrožati plovbo in ki onesnažijo breg in vodo, ni dovoljeno odlagati na bregovih ali metati oziroma spuščati v vodo.
17.	člen
Pravne osebe in posamezniki, ki upravljajo javna pristanišča in druge naprave, morajo vzdrževati pristanišča in te naprave tako, da je ob normalnem stanju vode možno varno pristati in izpluti.
Za vse objekte in naprave ob Zbiljskem jezeru ter njihove adaptacije je potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se izda le na podlagi soglasja SEL.
Kadar je vodni tok hitrejši od normalnega in voda kalna zaradi deževja, na Zbiljskem jezeru ni dovoljena vožnja s plovili ali kopanje.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Pravna oseba se kaznuje za prekršek do tritisoč dinarjev, če:
1.	nima vidno označene tekmovalne proge za vodno smučanje (2. odst. 9. člena),
2.	ne ukrene vsega, kar je potrebno, da so plovila v dobrem stanju in opremljena s predpisanimi napravami, ali če dovoli, da se uporabi plovilo, ki ni brezhibno (1. odst. 12. člena),
3.	ne organizira ali ne izvaja stalnega nadzorstva nad izvrševanjem predpisanih ukrepov in izpolnjevanjem pogojev, od katerih je odvisna varnost vodnega prometa (2. odst. 12. člena),
4.	dovoli plovbo osebi, za katero je mogoče sklepati, da ne bo mogla zanesljivo upravljati plovila (14. člen),
5.	ne vzdržuje v redu javnih pristanišč in drugih naprav (17. člen),
6.	dovoli uporabo plovil, kadar je tok vode hitrejši od normalnega (2. odst. 17. člena).
Z denarno kaznijo do tristo dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki napravi prekršek iz prvega odstavka tega člena.
19.	člen
Z denarno kaznijo do tristo dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor:
1.	upravlja plovilo ali se koplje v coni A,
2.	smuča na vodi izven kraja in časa, ki je pridržan za vodno smučanje,
3.	plove z motornim plovilom v nasprotju s 3. členom,
4.	ob nesrečah na zahtevo reševalcev le-tem ne odstopi plovila, ki ga upravlja (10. člen),
5.	plove z motornim plovilom in nima ustreznega izpita (2. odstavek 13. člena),
6.	dovoli plovbo z motornim plovilom osebi, ki še ni stara 16 let (2. odst. 13. člena),
7.	dovoli upravljati plovilo osebi, ki še ni stara 14 let (2. odst. 13. člena),
8.	upravlja ali poskusi upravljati plovilo, kadar je utrujen ali bolan ali v takem duševnem stanju, da ni sposoben za zanesljivo plovbo ali če je pod vplivom alkohola ali drugih mamil (2. odst. 15. člena),
9.	prevaža osebe, ki so pod vplivom alkohola ali drugih mamil (3. odst. 15. člena),
10.	upravlja plovilo v javnem prevozu pod vplivom alkohola (5. odst. 15. člena),
11.	ovira SEL pri njihovi dejavnosti (2. odst. 7. člena),
12.	poškoduje ali odstrani tehnične in opozorilne znake ob Zbiljskem jezeru,
13.	ovira druga plovila ali osebe v vodnem prometu ali drugim plovilom ali osebam povzroča škodo ali spravlja v nevarnost njihovo zdravje ali življenje (11. člen),
14.	odlaga na bregovih ali meče oziroma spušča v vodo predmete ali snovi, ki utegnejo ogrožati plovbo ali onesnažiti breg ali vodo (16. člen).
20.	člen
Z denarno kaznijo dvajset dinarjev se kaznuje na kraju prekrška, kdor:
1.	plove z motornim čolnom ali se smuča na vodi izven kraja in časa, ki je pridržan za vodno smučanje (3. člen),
2.	se kopa v coni A ali se kopa v coni B, kadar je ta pridržana za vodno smučanje, ali se kopa tam, kjer je to izrecno prepovedano z napisno tablo,
3.	plove po Zbiljskem jezeru s plovilom, ki nima ustrezne označbe na vidnem mestu (4. člen),
4.	se zadržuje na tekmovalni progi (9. člen),
5.	prevaža s plovilom več oseb ali tovora, kot je dovoljeno (3. odst 12. člena).
21.	člen
Ce napravi prekršek iz 9., 19. in 20. člena tega odloka mladoletnik, ki še ni star 16 let, se kaznuje za prekršek oseba, ki ga je dolžna nadzirati, če je zanemarila svojo dolžnost in ni skrbela za mladoletnika.
22.	člen
Krajevne skupnosti in druge pravne osebe, ki imajo interes na varnosti prometa na Zbiljskem jezeru in ostalih vodah na območju občine Ljubljana Šiška, se
pooblaščajo, da skrbe za izpolnjevanje tega odloka in da prijavljajo njegove kršilce sodniku za prekrške.
Miličnik sme izterjati denarno kazen na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri storitvi prekrška iz 20. člena tega odloka, izdati pa mu mora potrdilo.
V.	KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Pravne osebe in posamezniki, ki upravljajo čolnarne in druge naprave na vodi, si rrtorajo v 60 dneh po uveljavitvi predpisa iz 8. člena tega odloka oskrbeti reševalne naprave.
24.	člen
Pravne osebe in posamezniki morajo svoje naprave na bregovih voda in v vodah uskladiti s tem odlokom v 30 dneh.
25.	člen
Opozorilne table za nevarnost, za prepovedi in podobno, postavi oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Šiška v soglasju s SEL in z organi javne varnos«
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 1/2-34-010/70
Ljubljana, dne 25. junija 1970.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilu Sbrizaj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK
279.
Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine v občini Ljubljana Vič-Rudnik podaja na podlagi 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev odbornika zbora delovnih skupnosti občine Ljubjana Vič-Rudnik, ki so bile 24. junija 1970
I
Občinska volilna komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti, ki bi vplivale na izid volitev v smislu 98. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
II
Za odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine so kandidirali naslednji kandidati:
— v 2. volilni enoti — KIP montažno industrijsko podjetje, v kateri se voli en odbornik, so bili trije kandidati in sicer:
Marušič ing. Nenad, ki je dobil 102 glasa
Žnidar Janez, ki je dobil	40 glasov in
Ivanc Jože, ki je dobil	39 glasov
V volilni enoti je vpisanih 271 delovnih ljudi.
Neveljavni glasovnici sta bili 2.
Za odbornika je bil izvoljen Marušič ing. Nenad.
Ljubljana, dne 24. junija 1970.
Tajnik Ob VK	Predsednik Ob VK
Janez Vrhovec 1. r.	Milko Dobravec 1. r.
Član Ob VK
Zvonko Draksler 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni Dat SRS« - Direktni m odsovornl urednik: Jože JuraC — Tisk« tiskarna »Toneia TomSlCa«, val v bJubUanl — Naročnina: akontacije za leto 1*10 - M din - Reklamacije se upoštevajo te mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana Veselova 11. poStnl predal 179/VU — Telefon: direktor, uredništvo, uorava tn knlleovodstvot »lOt. orodala. orekllc* tn naroCnlne 579 — Čekovni raCtir 501-S-M)