m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE 50 dlll Poštnina plačana v gotovini TRST nedelja, 11. maia 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - k Spedizione in abbon. postale Tel. St: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Zgradili si bomo svoj lasten kulturni dom, svoje lastno gledališče. Tako ne bomo več odvisni od milosti in nemilosti zavezniških oblasti, ki nam niso hotele rezati niti ma-čehinskega kruha. DOM SLOVENSKE PUURE V TRSTU dnevi smo v našem P^ali o Hroko za-,.i rijj ak°lii> ki so jo pokre-v Wr/'isi 0 iz slovenskega kS^9aobiinstvanaHgie' Ca Za ^aditiv Slovenil C ,rPdn^9u gledališča v I CjahledeU *™>. ^ pri- Kn.i PnPTavlJalni odbor it ,^° 0 tem, za naše kul-f fraC nje. tako Porečem »1 Ati .. i° namerava po- bil: parkrat tTeatro ]bijtrv tonski sezoni in v t ^ ec* in piši enkrat sarm-lnt0 az*°nale*! " n« t°^egli naši gledališč-'Vrn(,Pbudo iz občinstva po io fr.,,,0'1 ter sklenili, da si g gradili svoj kultur- rtfpornrj e^aiičko in koncert-i a, še n°’ 'Pa Pobuda je na-'Jokret Pr°(ipn je prišla prav . »i 0, ’. Pri našem gleddli-fj.-iern , ustvu na navdušen ; ISli' !Vedeli smo, da so se Prvi darovalci s , Ko urpevki. K hoteli dati dvo- ki^C«ZP°*ago- Vzeli smo y »Voj *'e *w zgradili si bo-, °i» ln.,ten kulturni dom, - °ni0 >K> gledališče. Tako n odvisni od milosti fci . ZOfiypxn.iSh.iK ^hJ/1- K *** no*5” vezniških obla-’ ny*° hotele rezati ^%aC’>em in reieni bomo lJa pri gluhih ušesih. partizanov C (Tanjng) — Delega- ti ^ pK: "ov ^ Sltvenake Koro- uJ>Pav*fUa Šefa anS'*ske CI' P°Ikovnika Bimsona feNh oKi'Lrnoti za- ^ 8 tajnikom pokra- OF za Slovensko ’ brk11'8001. Kakor Je zna- ,, p,r nsko vojaško sodišče š1*0 Zaa(U3r*‘ga' ker je ntsil glo- ^ h!*401!«, io' “i ^riin Polkovniku Simso-. krvji, s ' da je b;l Prusn g Pfičei f^’'ncCv na Koroškem, oorbo priti nacizmu. IT kratkem se pričakule ratifikacija mirovnih posodh Washington, 10. — Senatni zunanje politični odbor je včeraj brez pridržka odobril mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. O konenj ratifikac.ji, ki sta jo predsednik Truman in zunanji minister Marshall označila kot nujno za ameriško zunanjo politiko, bo razpravljal še plenum senata. Glasovanje v senatnem zunanjepolitičnem odboru je bilo z 12 glasovi za ratifikacijo, proti noben. Več dni pred tem je odbor debatiral o ratifikaciji. Debate sta se udeležila tudi zunanji minister Marshall in bivšj zunanji minister Bymes, ki je sodeloval pri sestavljanju teh pogodb. Oba sta se zavzemala za takojšnjo ratifikacijo. Včeraj je tudi predsednik odbora Vandienberg odločno zagovarjal ratifikacijo in dejal, da bi bilo največ pomislekov proti ratifikaciji italijanske pogodbe, da pa mirovne pogodbe vsebujejo najboljše pogoje za prizadete države, kar jih je bilo mogoče doseči. Vande nbeng ni napovedal, kdaj bo Benat dokončno sklepal o ratifikaciji. Da bo ratifikacija veljavna, mora senat zanjo glasovati z dvotretjinsko večino. Do ratifikacije pa bo nedvomno prišlo, ker sta se bili obe stranki v ZDA, demokratična in republikanska, pred odhodom ameriške delegacije na mirovno konferenco v Pariz sporazumeli za izvajanje enotne zunanje politike ter sta s tem izrekli zaupanje delegaciji in takratnemu zunanjemu ministru Byrnesu, ki s» je za mirovne pogodbe, o katerih sedaj razpravljajo, pogajal. Kakor je znano, je Velika Britanija pogodbe že odobrila in sedaj se razen ameriške ratifikacije v kratkem pričakuje tudi Bovjetska in francoska. Sovjetsko-ameriški razgovori o Koreji Pariz, 10. (AEP) — Moskovski radio je danes objavil pisma med Molotovom in Marshallom glede Kcreje. Molotov je nmareč 19. apri- la predlagal, naj se do 20. maja | koli pezabiti, da je bila Jugosla-zopet začne delo sovjetsko-amerl-' vija v borbi proti fašizmu naša naj- ške komisije. 2. maja je Marshall sporočil »tališče ameriške vlade. Molotov pa je 7. maja odgovoril in izjavil, da sprejme na znanje ameriško željo, da pride do sporazuma, preden začne komisija s svojim delom. Pristavil je, da sta se sovjetsko in ameriško stališče o Koreji precej približala in da ni sedaj nobenega vzroka zavlačevati dela komisije. Angleški poslanec o Jugoslaviji London, 10. (Tanjug) — Ob drugi obletnici zmage nad nacizmom Je imelo anglo-jugoslovansko udru-ženje v Londonu veliko zborovar je. Urednik lista «Reynolds News» Rajmond je dejal: «Ne smemo ni- zvestejša in najpogumnejša zaveznica. Med vsemi zavezniškimi državami je Jugoslavija dala največji delež v človeških žrtvah. Materialna škoda, ki jo je pretrpela Jugoslavija, je neprecenljiva.* Raymond je dalje obsodil spletkarje in vojne hujskače. Trgovinska pogodba mod Bolgarijo in Dansko Kopenhagen, 10. (AFP) — Včeraj so podpisali v Kopenhagnu trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Dansko. Pogodba bo veljala eno leto. Po tej pogodbi bosta obe državi izmenjali blaga. V vrednosti 6 milijonov kron. Danska bo v glavnem izvažala stroje in uvažala tobak. 2.200 novih stanovanj v Beogradu Beograd, 10. (Tanjug) — V letošnji gradbeni sezoni bodo v jugoslovanski prestolnici posvetili posebno skrb gradnji stanovanjskih hiš. Mestna občina je določila za gradnjo stanovanjskih zgradb 34% svojega proračuna. V raznih mestnih okrajih bodo zgradili letos 2.200 novih stanovanj in popravili 160 zgradb, ki so bile poškodovane zaradi bombardiranja. Pariški velesejem Pariz, 10. (Tanjug) — Na pariškem velesejmu sodeluje med mnogimi drugimi državami tudi Jugoslavija. V jugoslovanskem paviljonu, ki je med prvimi zgrajen, so razstavljeni sledeči predmeti: gradbeni les, pohištvo, kovine, vina, industrijske in zdravilne rastline ‘td. Poseben oddelek je posvečen turizmu. Paviljcn je okrašen s krasnimi reprodukcijami slik iz narod-no-osvobodilne borbe. * * * BRATISLAVA. — Na slovaški univerzi y Bratislavi so svečano ustanovili slovaška udruženje »Prijateljev Jugoslavije*. Aretacije delavcev v Španiji Stavka se je iz Bilbao razširila tudi na druge pokrajine Pariz, 10. (Tanjug). — Delegacija Baskov pri španski republikanski vladi v Parizu poroča nove podrobnosti o dogodkih v Bilbao. Zapori vseh policijskih postaj so natrpani z aretiranimi delavci. Število aretiranih je tako velika da so morale falangistične oblasti spremeniti v ječo areno za bikoborbe v Bilbao. Oborožene falangistične tolpe krožijo po mestnih ulicah in po okoliških krajih ter razdeljujejo letake, ki pozivajo delavce, naj prenehajo s stavko. Poročilo dodaja, da policija v mnog.h primerih blokira ceste in aretira delavce, mofke in ženske, ki jih takoj odvedejo v zar por. Do sedaj so aretirali več tisoč stavkajočih. Stavka se širi po ba-skijskih pokrajinah. Danes so aretirali mnogo oseb v San Seba-stianu. Agencija AFP poroča, da Je iz- Razgovori med Poljsko in ČSR Praga., 10. (AFP) — Predstavniki odseka za plovbo pri češkoslovaškem ministrstvu za promet razpravljajo s poljsko delegacijo, ki se nahaja v CSR, o vprašanju izkoriščanja poljskih pomorskih pristanišč in dor.arklh pristanišč. ZSSR Posojilo obnove v zaključeno Moskva, 10. (Tass) — Sovjetska vlada je izdala naredbo, da se 11. maja zaključi podpisovanje državnega posojila, ker je predvidena vsota posojila prekoračena že ea preko dve milijardi rubljev. Izvajanje načrta za obnovo v ČSR Praga, 10. (CTK) — Češkoslovaška ustavodajna skupščina je odobrila zakon o mobilizaciji delovnih sil, ki so potrebne za izvedbo dvoletnega gospodarskega načrta. Zakon predvideva mobilizacijo brezposelnih za delo v industrij; in poljedelstvu, premestitev uradnijcov in delavcev iz enega poklica v drugi po potrebi dela, ki je v načrtu. Jugoslovanski dolegai za popolno neodvisnost Palestine Lake Success, 10. (AFP) — Vče-1 ške strokovnjake. Razen tega bo fAJ Je pred politično komisijo OZN | ZDA «v primeru potrebe* pripravljene dati Egiptu posojilo v višini govoril predstavnik arabskega odbora za Palestino, ki je kritiziral Balfourjevo izjavo iz leta 1917. Pozval je Veliko Britanijo, naj takoj prekine židovsko priseljevanje v Palestino in dejal, da je mandat Velike Britanije nad Palestino nezakonit, ker Je zgubil veljavo, ko je prenehalo obstojati Društvo narodov. Svoj govor Je zaključil z zahtevo, naj se Palestini prizna neodvisnost. Na današnjem zasedanju politične komisije sta indijski in jugoslovanski delegat poudarjala, da je treba Palestini priznati popolno neodvisnost v čim krajšem času. Jugoslovanski delegat Je izjavil, da bi morali palestinski Arabci in Zidj« urediti medsebojna vprašanja sami. Pristavil je, da bi morali preučiti tudi vprašanje umaknitve tujih čet iz Palestine. Pri teh razgovorih bi morali biti udeleženi stalni člani Varnostnega sveta. Ameriška „obramba“ Sueškega kanala London, 10. (Tanjug) — List «Cit|y Observer* priobčuje vest, da so ZDA sklenile pomagati Egiptu v »obrambi sueškega kanala*. Na to so pristale ob priliki obiska egtptske vojaške misije v Ameriki. Amerika bo poslala v Egipt voja- 25 milijonov dolarjev. List dodaja, da so ZDA ponudile «pomoč aa ojačenje prometa* v Sueškem kanalu z graditvijo prekopa, ki bo vezal Tanganiko in reko Niger preko eglptskega Sudana a francoskimi kolonijami v Afriki. Dobro obveščeni krogi v Wa-ahingtonu menijo, da bo Egipt in Sueški kanal sčasoma padel pod vpliv ameriškega režima, ki se bo vzpostavil v Sredozemlju. Marshall se zaganja ftidi v umeinosl New York, 10. (Tass) — Listi poročajo, da sta napredna in “konservativna organizacija ameriških u-metnikov protestirali, ker Je notranje ministrstvo odredilo, naj se razstava modemih ameriških slik zapre. Pred kratkim Je zunanji minister Marshall izjavil, da se v bodoče ne bo denar, ki prihaja od davkov, uporabljal za moderno umetnost. Na protestnem zborovanju so razni govorniki poudarili, da pomeni Marshallova izjava hud udarec za ameriški kulturni napredek in korak nazaj v kulturnih odnošajih z drugimi državami. Kampanja proti razstavi pa predstavlja tudi ogrožanje svobode izražanja. Grčija je poslala figura na ameriški šahovnica Atene, 10. (Tass-Tanjug-AFP) — Grški parlament je celih deset dm razpravljal o vprašanju borbe pro-t’ partizanom. Liberalni opozicio-nalci so izjavili, da ne odobravajo vladnih metod, da pa nimajo namena ovirati borbe proti partizanam in da se vzdržujejo slehernih razprav o tej stvari. Desničarski poslanci pa so vladi očitaili, da je podvzela nezadostne ukrepe proti levičarjem in proti partizanom. Po ustrelitvi dveh grških mladink, ki so jih obtožili, da so pomagale grški demokratični vojaki, je Tsaldaris sklical posebno sejo vlade in izjavil, da je sejo sklical, ker je ustrelitev omenjenih mladink napravila neugoden vtis v inozemstvu. Ena teh mladink je bila obsojena na smrt na podlagi pričevanja nekega žandarja, o katerem j« ustreljena mladinka povedala, da je v decembru 1943. leta .streljal skupno z Nemci na povorko žena, ki so nesle cvetlice na .grob ljudskega junaka Votisa v Solunu. Grška demokratična agencija poroča, da je predsednik parlamenta zahteval od bivšega ministra za trgovsko mornarico Abrahama pojasnila glede pisma, ki ga Je pisal sinu v Ameriko in v katerem omenja provizijo v zvezi z nakupom 100 ameriških ladij. Abraham se je branil, 4gš da je tisk potvoril vsebino pisma. Predstavnik ameriškega notranjega ministrstva je izjavil, da niso prejeli nobenega poročila o pogovorih med ameriškim poslanikom v Atenah in grško vlado glede sprememb v slednji vladi. Pristavil j«, da niso v tem oziru dali nobenega navodila poslaniku Veaighu, da pa je pooblaščen, razgovarjati se z grškimi osebnostmi, ki bi to želele. Agencija AFP poroča, da sta Ma-Jtimos in Tsaldaris poročala v Vladnem svetu o razgovorih z ameriškim poslanikom. O tem niso izdali nobenega poročila, govori pa se, da se je razgovor sukal okrog morebitne amnestije. Anketna komisija OZN je v Ze-nevj objavila poročilo generala Mar-kosa sovjetskim in poljskim članom komisije. Poročilo obsega 400 strani, ki govori o vzrokih, ki so dovedli do državljanske vojne v Grčiji. List «Manchester Guardian* piše, da se neredi širijo tudi na Kreti in da celo v vladi sami ni pravega sporazuma o borbi proti partizanom. Grška vlade, zaključuje list, sl je delala iluzije zaradi obljubljene ameriške pomoči in ni polagala zadostne pažnje anketni komisiji OZN, zaradi česar bo program za ameriško pomoč lahko prinesel še velika presenečenja. Iz Aten poročajo, da Je britanska vlada sporočila grškepru zunanjemu ministru, da bo ob koncu junija odpoklioala svojo gospodarsko komisijo, ker bo baje v Grčijo prispela ameriška gospodarska komisija. Dopisnik lista «New York He-rald Tribune* poroča, da preučujejo ameriški predstavniki možnost sestave nove grške vlade. Pri tem bi prišli v poštev bivši ministrski predsednik Plastiras, monarhist Tsaldaris in liberalec Sofulls. Dopisnik pa pravi, da bi imenovanje Plastirasa povzročilo naaprotstva med ZDA jn Veliko Britanijo, ker je pred dvomi leti prišlo do na-sprotstev med njimi in angleškimi predstavniki. List «Daily Worker» piše, da pripravljajo grške oblasti, verjetno z odobritvijo ameriškega poslanika Veagha, zakone, ki bi proglasili EAM in levičarski tisk za nezakonite, čim bo Grčija dobila vojaško pomoč od ZDA. Glavni tajnik EAM-a Dimitrij Partsalidcs je dopisniku agencije France Presse izjavil, da je Grčija sedaj peetala figura na ameriški šahovnici, in da si hočejo ZDA zagotoviti nadzorstvo nad petrolejem na Bližnjem vzhodu. Partsalides je dalje izjavi], da se Amerika pripravlja v Grčiji na enako vlogo, ki jo je na Kitajskem igrafla brez uspeha. Pristavil je, da obstcja v Turčiji, ki bo tudi dobila ameriško pomoč, protidemokratična in fašistična vlada. Pomoč Grčiji in Turčiji ie ameriška zbornica odobrila Ameriška predstavniška Zbornica ja v petek zvečer z 287 glasovi proti 107 odobrila posojilo 400 milijonov dolarjev za frčijo in Turčijo. Hkrati pa je odbila predlog, naj bj se program za pomoč Grčiji in Turčiji predložil OZN. dovolila. Sestava dolžnega pisma se je precej zavlekla, ker mora to pismo služili za vzorec za vsa druga posojila, ki jih bo banka v bodoče dovolila. Posojilo so dovolili za dobo 30 let proti obrestim 3,25% in 1% komisijskih stroškov v smislu dogovorov y Bretton Woodsu. V svojem poročilu pripominja mednarodna banka, da se pred koncem leta 1947 lahko začnejo razgovori za ostali del posojila (Francija je namreč zaprosila 500 milijonov). Poročilo pojasnjuje, da bodo del posojila uporabili za moderniziranje jeklarske industrije ln prevozništva, za nabavo železniških vozov, lokomotiv, trgovskih ladij jn letal. V seznamu sta tudi petrolej in premog, kakor tudi razne kov.ne in najvažnejše surovine, ki jih bo Francija nakupila v Ameriki. Francija bo morala mednarodni banki dati vse podatke o blagu, ki ga bo nakupila z dovoljeaim posojilom, kakor tudi o uporabi tega blaga, ki ga bo lahko nabavila tudi na drugih trgih. Prošnje mednarodni banki za gosojila London, 10. —- Mednarodna banka sporoča, da preučujejo prošnje za posojila v skupnem znesku 2,5 milijard dolarjev. Ravnatelj urada za posojila je izjavil, da banka ne misli dovoliti posojil do omenjenega zneska. Petrolejske družbe v Iranu London, 9. (AFP) — Pogajanja med francoskimi, angleškimi in ameriškimi petrolejekimi družbami se nadaljujejo v Londonu, da bi na tak način prišle do sporazuma O pogodbi iz leta 1928. Sporazum Posolilo Franciji Washington, 10. (AFP). — Mednarodna banka Je dovolila Franciji-1 iz onega leta je predvideval enake posojilo 250 milijonov dolarjev. To I deleže vseh treh velesil v razvoju je prvo posojilo, ki ga je banka petrolejskih družb v Iraku, 800.000 kitajskih delavcev grozi s splošno stavko San gaj, 20. (AFP) — 800.000 nameščencev privatne industrije in javnih ustanov, kakor tudi policijski nameščenci so zahtevali od oen-tralne vlade in šangajske občine, naj jim zvišajo plače do 12. maja, kčr bodj v nasprotnem primeru proglasili splošno stavko. Delavci so zagrozili, da bodo zaplenili skladišča riža, in ustano- vili lastno državno organizacije. Zahtevajo popis privatne lastnine in zmanjšanje vojaških sil na milijon vojakov. Danes zjutraj so nameščenci brzojava v Sangaju proglasili stavko. Zahtevaj^ zvišanje plač. Tako je Sangaj ostal brez brzojavnih zvez z notranjostjo dežele in z inozemstvom. Samo novinarji lahko pošiljajo brzijavne vesti. bruhnila stavka tudi v industrijskih mestecih Eibar, Mendragon in Plasencia. V te kraje so poslali vojaške oddelke, da zatrejo morebitne nerede. Do neredov je prišlo v mestu Vergara. Španski vladni krogi seveda zanikujejo vesti q stavkah in trdijo, da so pretirane. Londonski radio poroča, da je 75% delavstva na področju Bilbao in v bližnjih pokrajinah v stavki. Stavke v Porurju Boehum, 10. (AFP) — V Porurju je prišlo do novih stavk, s katerimi delavci protestirajo proti pomanjkanju živil. Tanjug poroča, da Je v Hanovru prišlo do neredov in da so demonstranti zahtevali smrtno kazen za črnoborzijance. Brezposelnost v Ameriki New York, 10. (Tass) — Statistike odseka za delo pokazujejo. da Je Število brezposelnih s državi New York od sredine marca do danes naraslo za 25%. V New Yorku Je sedaj 320.000 brezposelnih, od katerih 88.500 bivših bojevnikov, ki dobivajo pomoč za bre'j^oselne in 42.000, ki ne dobivajo nobene pomoči. Pred novim procesom v Niirnbergu Pariz, 10. (AFP) — Poročajo, da pripravljajo v Niirnbergu nov pro-ceB proti nemškim vojnim zločincem. Pred sodišče bo prišlo 12 nemških maršalov in generalov. Med njimi sj maršal List, maršal von tVelch, general Rer.dulic in drugi. Vsi ti generali so odgovorni za zverstva in pokolje v Jugoslaviji, Albaniji, Grčiji in na Norveškem. Proces se bo začel približno v polovici junija. Pričakujejo, da bo ameriški javni tožilec general Tay-lor prihodnji teden podal izjave glede generalov von Runstedta m von Leeda, ki sta v aavezniških zaporih. »Zvonimir II" v Argentini Buenos Aires, 10. (AFP) — Zvedelo se Je, da se nahaja v Buenos Airesu Spoietski vojvoda pod imenom Roberto della Cisterna. Ta vojvoda je bil leta 1941 določen za kralja Hrvaške in si je zbral ime Zvonimir II. Vojnih zločince? nočejo aretirati Rim, 9. (AFP) — Dopisnik lista «Un;ta» iz Bočna poroča, da Je francoskemu vojnemu zločinu Mar. celu Deatu uspelo zbežat; iz svojega skrivališča blizu Bočna. Isti dopisnik poroča, da Je policiji Javil prisotnost Deata, da pa so mu Izjavili, da ni na seznamu vojnih zločincev, ki ga je pripravila medzavezniška komisija, in da ga zato ne morejo aretirati. Abesinski cesar o kolonijah London, 10. (AFP). Etiopski cesar Haile Selasie Je izjavil dopisniku «Daily Telegraph*, da zahteva Abesinija svoje pravioe v Eritreji in italijanski Somaliji ln da bo Abesinija odbila vsak predlog, ki bi šel za tem, da podvrže ti dve deželi zaupni upravi A LONDON. ^ Angleška admira- liteta javlja, da bo angleška sredozemska eskadra obiskala julija meseca Carigrad ln SebaatopoL Eskadro bo vodil admiral A Iger-nin W!llis, vrhovni peveljnik eskadre v Sredozemlju. Gospodarski in iznajdbe v Sovjetski zvezi Iz Moskve se je vrnila vrsta tujih časnikarjev, ki so obveščali svojo javnost o poteku mirovnih razgovorov. 21daj objavljajo svoje vtise o življenskih razmerah v Sovjetski zvezi. Naj pripadajo dopisniki kar kršnemu koli listu, konservativnemu ali naprednemu, vsi se strinjajo glede dveh stvari: Skoda ki jo je povzročil Hitlerjev napad na Sovjetsko zveza je bila ogromna; po vsem tem Je popolnoma razumljiva sovjetska zahteva po primerni vojni odškodnini. Druga ugotovitev: Sovjetski človek se je s takšnim poletom lotil dela na obnovi, da so njegovi uspehi prav rekordni Obnavljajo se ogromne električne centrale in industrijski kombinati, gradijo se nove tovarne, nove železniške proge in prekopi, a tudi znan-stevno delo v laboratorijih nadaljujejo z vsemo in vztrajnostjo. Letos so posejali mnogo večje površine zemlje kakor lansko leto. Po poročilu angleških listov se Je angleški minister zunanjih .zadev Bevm razgovarjal s Stalinom tudi o obnovitvi sovjetsko-angleške trgovinske pogodbe; bilo mu je predvsem pri srcu, da bi Sovjetska zveza dobavljala Veliki Britaniji živila. Stalin mu je odgovoril, da upa, da bo letošnja žetev v Sovjetski zvezi tako dobra, da bo Sovjetska zveza lahko poslala precejšnje količine žita Veliki Britaniji. — Navajamo samo nekaj poročil o naglem napredku v Sovjetski zvezi na nekaterih področjih človeškega udejstvovanja, ki so v zadnjih dneh prišla v svet. Od sooo km dolge železniške proge, ki bo vezala Kujbišev na Volgi s Tašetom na Jeniseju v Sibiriji, je bilo te dni dograjenih 800 km. Južna sibirska železnica bo vezala vzhodno Sibirijo z evropskim delom fr k za Grčijo in Turčijo, zakaj taka vojnega stroja in ne ogromnih do- »Zedinjene države Amerike so grškim kraljevskim fašistom. Z morju. Toda ameriški imperializem pozornost za red na Srednjem vzho- bičkov. dale 341 milijard dolarjev za zrna- vsem tem in s kopo izdajalcev niso že buta ob zidove angleškega kolo- a ' u toU' Decembra minulega leta je bila go v drugi sveioVni vojni. Pomoč, ničesar opravili. , . nialnega imperija. Ko so pred me- b88«^" sklenjena anglo-ameriška pogodba ki jo predlagam za Grčijo in Tur- Sedaj pa pravi predsednik Trn- »eci sklenil] Angleži pogodbo za Ko govori predsednik Truman o o gradnji dveh ogramnih naftovo- čtjo, znaša nekaj več kot tisoči del raan,; »Angleška vlada ne more da- posojilo v Ameriki, bo se morali redu na Srednjem vzhodu, tedaj dov na Srednjem vzhodu. Levji de- te naložbe*, zagotavlja predsednik jati Grčiji nobene gospodarske ali obvezati, da bodo na široko odprti —a pred cčmi nov ameriški red, lež pri tej pogodbi, veljavni za dvaj- Truman ameriškim kongre#nenom. finančne pomoči po 31. marcu. An- vrata svojega imperija svojim ame-ga v tem delu sveta ustvarjajo set let, ima ameriški kapital in po Osvobodilna vojna proti fašizmu za gllJa se nahaja sama pred potrebo, riškim trgovskim tekmecem. Uki-ameriške petrolejske družbe. Pred- dvajsetih letih bodo zaloge petro- svobodoljubne narode ni .b la nobe- da zmanjša ali celo črta svoje ob- niti so morali prednostne tarife. V ‘C* manu 1X5(1 nadzorstvo Sila varnost Združenih držay Arne- sednik Truman in ameriški denar- leja verjitno že povsem izčrpane na denarna naložba, po Trumano- veznosti v nekaterih delih sveta, sedaj na hočejo že Amerikanci TwJ,.nfi’ t>odo poledice- rike in vseh Združenih narodov. Ali ni mogotci mislijo na milijone in na Srednjem vzhodu. vih besedah pa je bila zgolj poslov- vključno Grčijo*. Sedaj Grčija ni RS KO KRI ARABSKI Pl'čl Hill,El - C" bi'resna. Zmeda in bi zgolj 13.000 grških partizanov, milijone ton petroleja, k] se bo v S}* hki ko razširili po vsem kakor trde ameriški državniki v prihodnjih letih pretakal t, , •™ J”-------»"■' j------ VJ11JUCI1U uivju., oeuaj uicija m bati gospodarji Sredozemlja in vse »Zmeda In neredi bi se lahko na uolarska naložba denarnih mo- - - |u preko razširili po vsem Srednjem vzho- gotcev Zedinjenih držav Amerike. akih poti. Sedaj mora čuvati tudi kateri svetovni časopisi že poroča- mo- več čuvar samo angleških imperij- in polj odrivajo Angleže. Ne- . v-,----------- j«/ — -------------------—t- r..m—-------------------------------------- p ............. r- -— —-----------j— ----------------------------- —. ----rike. akih poti. Sedaj mora čuvati tudi \-,e j« v-°Tu- Nedotakljivost nekakšnih tajnih dokumentih, res dveh orjaških naftovodov od Perzij- du», pravi predsednik Truman. Tako je tudi danes ubijanje grških morske pot; do ležišč petroleja na jo da bodo ZD Amerike zahtevale \d1Vtl,1ji stvene važnost] »a moglo ogrožati tako mogočne Ze- skega preko puščav do Sredozem- Zdaj razumemo bojazen ameriških demokratov, zatiranje grškega ljud- srednjem vzhodu, ki ga prvenstva- naj »e jim poveri skrbništvo nad Nh*’ Je nJ?4* na Srednjem dinjene države Amerifce ln vse skega morja. 42 odstokov svetovnih kapitalistov. Za petrolej jim gre, »tva samo poslovna naložba, ki Jo no izkoriščajo ameriške družbe. Na n-katerimi bivšimi italijanskimi ko- V* drugim dejal pred- Združene, narode? Okoli 300 milijo- zalo* petroleja leži na Srednjem ki je zlato nove dobe. On] se boje, »zahteva zdrav razum*, kakor to Srednjem vzhodu vse bolj izpodri- lonijami o katerih usodi bodo po n,.0, ko je pred amer. nov dolarjev bodo dobili grški kra- vzhodu in teta 1945. Je tedanji ame- da bi njihovi avtomobili in vojaški pravi Truman. vajo amerikanske družbe angleške ratifikaciji mirovne pogodbe s-kle- Nt*5 GriH*1JeVal Bv°j« zaht*b Ijevski fašisti za orožje, b katerim riški no^nj] minsster Harold Ickea stroji ne imeli dovolj bencina, če z j, - . , poslovne ljudi. Ti morajo od ame- pah na konferenci štirih velesil v « V in TuržiJ> odobri nnJ bi lin;čili Partizane- Če 39 nalnanJ; 4* “'o- bi se narod', ki žive na Srednjem gospodar nkan!tk h družb kup(JTOti naprave Ixindcn„. zlasti ee zanimajo Ame- Nu ^1 400 mihjonov do- teh partizanov res s»mo 13.000, po- ge v Združenih državah Amerike vzhodu, prebudili In rekli »Roke Sredozemlja ^ vrtanj. ln pridobivanje parole- rikanci za Trlpolitamjo in Ctrenaj- Su !iu takJ1* Predsedniku teim bo za unlčen)e enega samega izčrpane že leta 1957* če se bo prcK proč od naših dežel. Mi vam ne Ko je konec leta 1944 poslal ja, teh naprav pa ne dobe, če ne fc0i bi hoteli graditi svoj? voj »Nfc^lje (>wpPl *rcu «neodvis- partizana dala amer. vlada preko izvod n ja petroleja v dosedanji me- bomo dajali več petroleja za smeš- Churchill v Grčijo generala Scobya popuščajo ameriškim kapital«stom ne baze. Celo za Ciper, ki leži v l. da ** vendar vsak IS milijonov lir, če računamo 800 lir ri nadaljevala. V Perziji in Saud- no n.zko ceno, ki Jo plačujete na- z angleškim orožjem nad grške par- in jim ne dovolijo velikih dobičkov. Egejskem morju in kj zdaj ima- k!1 Vt*blt]mr ava. obremenjena sa 1 dolar. (Glej poročilo tržaške »ki Arabiji ln drugih deželah na štm oblastnikom!* Toda ljudje, ki tlzane, ki so se ves čas. vojne po- Grčiji so sodaj dodelili ameriški jo v rokah AnglHii, predlaga demo- N dolgovi, ne more borze z dne 10. V. 47). Rre offrom- Srednjem vzhodu pa je še petro- so poslušali Trumanov govor, ne žrtvovala«'bor il prah Nemcem, te- imperialist] novo vlogo. Bivši grški kretski ameriški poslana Scaller, N , “voFga upnika? na vsota zn umor enega samega leja v zemlji ln to za dvajset let smejo vedeti, ne smejo poznati pra- daj si je Churchill želel tako Grčijo, vojni minister M-rtnditis p'.S* v 11- aaj ga ZDA za 99 let vzamejo v t Me n Trornan Inko grškega jiertizana. ~treleTa n^b^lna^e^fte 'Brez i *NeMvi*: kl bi varovala imperijske morske beralnom grškem 1 sm «Vimo», da najem. Ns obisk v Sredozemlje že * - * " * • - - ------petroleja ni bencina ne nafte. Brez mwt Grčije, utrjevanje varnosti poti v Sredozemlju ]n bila popol- hočeta Anglija in Zedinjene države tretjič v reku enega leta prihaja naj se jim poveri skrbništvo nad l K?. vzhodu. Zft ZDA jp Wla vbjntl Zgolj B«- slovim zadeva... banjem v J'ne države '*vfW; VBč kr* _ •'rt. K Tl 11 'h Ti* čl ji lvjrr" V.'* T nr**ve Amori-T^daii WVH) k | me . Clpji,, £rt*man pravi, da Od kod torej taka zaskrbljen ^ sajam, predsednik* Xr«m*U» t> «***«> pr; sedanji rastoči proizvodnji. Brea vih ameriških namenov. »Neodvia- ki bi varovala imperijske morske banalnem grškem latu aVlmas, da najem. Ns obisk v Sredozemlje že je. utr j vanje vumoBtl poti v ~ benrina ne vozijo avtomobili tovari Združenih narodov, doprinos k noma odvisna od angleških magna- Amerik*, na^revttt U pik. voj** eskadra amTlških vojnih ladij, ki na- ja Forda, ne vn*jo amenUI ut-j-renm »v vnega miru*, to .o tov. 87 milijonov funtov št.ril.tov .žanjarj^T^ mri roknž ja vojno nvi i stih ki 'bi naJ bl WkrtU dUh 1)0 90 Angleži za vzdrževanje Nad 300 let -o menIU Angleži, da segajo s svojimi rokami po petro- bala, breg netrotaj* ni amriškega petroleju. svojih čet r Grčiji ln za podporo oo gospodarji - ' Sredozemskem leju, žuljih ln življenju narodov. Sovjetske zveze. Na novi progi bodo zgradili 118 dolgih in krajših mostov In 2400 zgradb ter prevrglt 130 milijonov kubičnih metrov zemlje, polovico toliko, kolikor so Je izkopali pri kopanju Panamskega prekopa. Nova ležišča rud za proizvodnjo umetnih gnojil so odkrili na rasnih mestih. Fosfatna ležišča v jugovzhodnemu Kazakistanu cenijo na več milijonov ton. V zapadnl Sibiriji so odkrili veliko ležišče kalija. V Leningradu so sestavili prvi potresni aparat, s katerim lahko odkriješ rude na daljavo 20 do 40 km. Radijska industrija se naglo razvija. Leta 1950. bodo lahko zgradili že 920.000 sprejemnih radijskih postaj, kakor v Leningradu, Sverd-lovsku in Kijevu. Sovjetski inženirji so projektirali nov radijski aparat za televizijsko prenašanje. Do zdaj sta glas in slike prenašala dva ločena prenašalca, prav tako sta jih sprejemala dva prenašalca, vdelana y aparat za televizija S pomočjo nove iznajdbe sovjetskih inženirjev bo mogoče prinašati istočasno glas in slike. mKMTK€ VEST) ja PARIZ. — Ministrski predsednik Ramadičr je slovesno izročil Churchillu vojaško cdlikovanje. MOSKVA. — Ob obletnici zmage nad nacistično Nemčijo so bile po vsej Sovjetski zvezi maše za-dušnioe. Božjo službo v moskovski katedrali je opravil patriarh Moskve In vseh Rusov Aleksej. LONDON. — Urad socialistične internacionale je preučil vprašanja organizacije in procedure prihodnjega kongresa socialistične internacional?, kj bo v Ziirichu. PRAGA. — Češkoslovaška ljud-ska skupščina j® izglasovala zakon, po katerem bo vsa imov-ina Nemcev, ki so se izselili iz obmejnih področij, prešla v last doselie-nih Ceho»]ovakov. LONDON. — Londonski radio aportča, da j« francoska vlada sklenila razpustiti oepai at.stično stranko na otoku Madagaskarju, ker jo smatra, da je kriva zadnjih neredov na otoku. LONDON. — Londonski radio javlja, da namerava francosko zunanja ministrstvo pričeti pogaja, nja s sovjetskimi zasedbenimi oh lsstmi v Nemčiji za Izmenjavo blaga med francoskim ir> sovjetskim področjem. ^A-DRID. — V železniški nesrriSl pr: Toledu je zgubilo Življenje 12 potnikov. ANKARA. — Tarski list «Ulus> objavlja vest, da bo v kratkem prišla v Turčijo ameriška delegacija, ki se bo razgovirila s turškim: oblastmi za vzpostavitev letalske /re-(ge med ZDA in Turčijo. MAR SEILLE S. — Francosko-Jin goslovanski odbor je priredil sprejem, na katerem je francoski pesnik Jean Tortel imel ze]o uspelo predavanje o jugoslovanskem pesništvu. PRAGA. — Češkoslovaški notmi nji minister Nosek je na Hradča. nih ieroč‘1 predre Ir k j republika B^nešu odjikovanjv osvobodilna borb«. PRIMORSKI DNEVNIK 11. maja • Prva pohvala Predvčerajšnjim smo zapisali: torja ali pa se prireditelji koncertov namenoma izogibljejo jugoslovanske glasbene literature. Ce leži vzrok v drugi predpostavki, kar je verjetneje, je mogoče, da glasbeniki, ki sestavljajo sporede ali ki kakor koli vplivajo na sestavo spore dov, res ne poznajo ali nočejo poznati stvaritve komponistov sosednje države, kar je znak zaostalosti, ker jih precej izčrpno navajajo italijanski glasbeni leksikoni, ali pa, kar je zopet verjetneje, ne upoštevajo jugoslovanskih avtorjev iz razlogov šovonistične narave. Znano nam je, da je bilo s strani merodajnih slovenskih, glasbenih krogov često pokrenjeno vprašanje izvajanja jugoslovanske simfonične glas be. vendar je ostalo samo pri obljubah, ali pa so odgovorili, da je spored za določeno dobo naprej že sestavljen ter se ne more spremeniti. Ob tej priliki lahko omenimo, da \ je podoben položaj nastal lej, kadar so bili predlagati* vajalci jugoslovanski solisti, od katerih so nek&m nastopili v našem mestu nem koncertu v dvorani, ki ** , jo kajpada morali priboriti t I stvi, ki ne bi bila nikdar MM če ne bi merodajni italijans® beni krogi stali na nekuu stališču, da so tržaške P* dvorane rezervat naroda s sočletno» kulturo, jugoslovtv metniki pa se morajo kakšna luknjo na periferm Iz kulturnih rubrik jugosa' ga časopisja posnemamo, skladbe italijanskih avtorJ^L nošnji Jugoslaviji zelo P°0% vajajo na koncertih; o * J stu z avtohtonim slovenskim r valstvom, pa ne moremo cut ^ slovanske simfonične plaso6 ^ moremo dobiti koncertne Opisani položaj, ki ga. jugoslovanska glasba v Trs tudi za glasbene sporede Trst I. Da sedaj še nismo . da bi bilo glasbeno vodstvo v svoj spored kakšno s kla&W goslovanskega avtorja, ^ gosto poslušamo pri oddaj0» ba raznih narodovi) napeve‘ , ličnejših prekomorskih j* slovenske narodne pesmn . tu doma, zelo redko. Ce vm dokaz kulturnosti in razge ; potem ne moremo reči du#*™ da nam je žal njihove Kadilski sporedi v nedeljo, 11. maja TRST n. Sindikalne volilve Jutri v ponedeljek, 12. t. m„ bodo ob 6. uri zjutraj sindikalne volitve v podjetju IX,V A, cb 9. url zjutraj pa bodo v Zavodu za socialno zavarovanje. V Miljah bodo pa volili uslužbenci miljske občine ob 8. zjutraj. Osrednji odbor za sindikalni sp; razum vabi delavce, da se udeležijo volitev. Enotni sindikati Gostinski obrati. Gospodarji vseh gostinskih obratov naj pošljejo se- _ .__ _ .211— m o a r A a « aAvz \7 ^ j1 znam svojih nameščencev v izvodih, s pečatom in podpisom do 13. t. m. na Enotne sindikate ali pa na Delavsko zbornico. Hoteli in menze. Vabimo vse člane, da se zglasijo v ul. Imbriani 5, soba 13, zaradi važnih sporočil. Vratarji. OSS za vratarje, vabi upravitelje in lastnike hiš, da pošljejo nemudoma na Enotne sindikate ali na Delavsko zbornico sezname vseh vratarjev in nameščencev. Seznami naj bodo v treh izvodih in potrjeni, ker bodo služili OSiS za bližnje volitve. Mestni odbor. Obveščamo vse delavce, da zbirajo prispevke za fašistične žrtve na Siciliji pri upravi «Unita operaia» v ul. Imbriani 5. Slaščičarji. Vabimo vse uslužbence na zborovanje jutri, 12. t. m., ob 19. urj v ui- Imbriani 5, zaradi izvolitev odbora in razpravljanja o novem mezdnem dogovoru. Mesarji. V torek, 13. t. m., ob 19. uri bo v ul. Imbriani 5, zborovanje mesarjev. Na dnevnem redu je volitev odbora in razprava o mezdni pogodbi. Stnvbmd. Tesarji in krivilci železa, ki so včlanjeni v Enotne sindikate, naj pridejo danes, U. t. m., ob 10. na sedež v ul. Imbriani 5, Jutri, 12. t. m., ob 18.30 je cdboro-va seja. Razstava slovenske knjige v Skednju Danes, 11. t. m., od 9. do 18., bodo v kinodvorani razstavljene in v prodaji poleg drugih tudi najnovejše knjige vseh ljubljanskih založb. Cene so zelo zmerne. Ne zamudite redke prilike, oglejte si razstavo in nabavite si knjige! Ob U. uri kratko predavanje. Dne 10. maja 1947 se je rodilo v irstu 16 otrok, umrlo je 8 ljudi, porok pa> je bilo 13. Prcsvfiino društvo v Skednju bo imelo v četrtek 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju svoj letni redni občni zbor. uKraljioa palčkov» na Kontovelu. Rojaneki otroški oder bo priredil v nedeljo, U. t. m., na Kontovelu Ribičičevo spevoigro «Kraljica palčkov*, ki je nadaljevanje prvega dela pod imenom «V kraljestvu palčkov*. Začetek točno ob 17. uri. Prosvetno društvo tlvah Cankar» javlja svojim članom, naj se pripravijo na občni zbor šentjakobskega društva «Ivan Cankar*, kj se bo vršil 22. t. m. ob 20. uri v prostorih kulturnega krožka «Tomažič». Pariško mednarodno srečanje v tenisu Mednarodno tekmovanje v tenisu se je včeraj nadaljevalo. Rezultati tekmovanja, ki so bili doseženi včeraj, so bili naslednji: moški De- stremau (Franclja) je premagal Tanacesco (Romunija) 2:5, 3:6, 6:3, 14:12, 6:2; Patty (ZDA) je premagal Francoza Alessandrama z 6:0, 4:6, 6:4 in 6:3. Zenske: Rurak (Romunija) premaga Pa torni (Francija) z 6:3, 9:7. V finale so se kvalificirali De-stremtau (Franclja) in Patty (Z-DA), od Žensk pa Rurak (Romunija). Štafeta zmage v Moskvi Na dan zmage 9. maja se je vršila štafeta okrog Moskve. Celotna proga je bila dolga 15.510 m. Zmagalo Je moštvo Dinama z 52 min., 52 sek., in 8/10. Plezalni tečaj na Glinščici Danes, U. t. m., ob 15. uri, otvo-ri planinsko društvo v Trstu alpinski tečaj za plezanje v Glinščici. K udeležbi so vabljeni vsi, Ki ima-j« planinskega duha, posebno športniki in mladina. Prijave pri planinskih poverjenikih ali v knjigarni Stoka ul. Milano 37. Vpisnina 200 lir. za dijake 100 lir. Ob tej priliki bo tudi planinski izlet v Glinščico. Zbirališče pri zadnji tramvajski postaji št. 11 v Rocolu ob 13.30. Izlet na Kucelj-Čaven Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo, 18. t. m., planinski izlet na Kucelj na Trnovski planoti ■skupno z drugimi planinskimi dru štvi. Skupščina ZPPD na Kitelju Zveza primorskih planinskih društev vabi vsa včlanjena društva iz cone A in B, da pošljejo svoje odposlance na zadnjo skupščino, ki se bo vršila v nedeljo, 18. t. m., v dopoldanskih urah na Kuclju ob priliki skupnega izleta planinskih društev. 7.30. Koledar - jutranja glasba. 7.45. Poročila. 8.00. Jutranja glasba. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Prenos maše iz sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. Pridiga, 11.45. Nedeljski glasbeni spored. 13.00. Glasba slovanskih narodov. 14.00. Predavanje: General George C. Marshall. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Donizetti: «Lucia di Lammer-moor», v odmoru folklorno predavanje. 19.00. Plesna glasba. 20.00. Zasebna sporočila. 20.05. Koncert peistre glasbe. 20.45. Razgovor s poslušalci. 21.00. Glasba po žkljah. 22.00. Vesela ura - izvajajo člani S. N. G. 22.30. Lahka glasba. 23.35. Polnočna glasba. sti, ki bo toliko večja, bodo kulturni stiki med Jjj skim in jugoslovanskim ** j razširili, do česar bo nujno priti. Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. DAROVI IN PRISPEVKI Ljudsko rajanje v Bol juncu. Danes priredi IV. okraj veliko ljudsko veselico v Boljuncu. Na sporedu so razne športne prireditve, nastopijo pevski zbori in godba «Ri-naldi*, igrokazi v slovenskem fn italijanskem jeziku. Zvečer bo ples. Začetek ob 14. uri. Od Sv. Ane do Boljunca bo vozil avtobus. Občni zbor RK za Trst in pokrajino Rdeči križ za Trst in pokrajino, IV. sektor v Skednju, vabi vse svoje člane na prvi redni občni zbor v ponedeljek, 12. t. m., v veliki dvorani «ex Subietta* pri Sv. Ani. Začetek točno ob 20. uri. Urnik za brivce OSS za brivce in frizerje sporoča vsem brivcem in frizerjem, da je še vedno v veljavi sporfezum za urnik od novembra 1945., ki je naslednji: ob delavnikih od 8. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob polpraznimi) od 8. do 13. ure. Gospodarje, ki se ne bodo držali umika, bodo sindikalni organi javili pristojnim oblastem. Za Dijaško matiog daruje tov. Franc Venturini namesto cvetja na grc-b pokojnega Cirila Valentiča 500 lir. Učitelji slovenskih šol v Skednju in pri Sv. Ani namesto cvetja na grob pokojnega Cirila Valentiča 2650 lir. Za sirote padlih partizanov daruje družina Gorkič z Opčin v počastitev spomina šolskega upravitelja Cirila Valentiča 500 lir. Za gradnjo Slovenskega narodnega gledališča daruje Modest Sancin namesto cvetja na grob sorodniku Valentiču Cirilu 1000 lir. Za prvomajske ranjence daruje Pečarič Karel 30 lir. Za politične pripornike daruje Kristina Mijail iz Skednja 150 lir. Za Dijaško matico je darovai Gorkič Ivan za. počastitev spomina Svetke Caharija 1.000 lir. Za prvomajske ranjen ce je daroval tov. Pavel Larcolelli 100 lir. Za 81AU je daroval NN 100 lir. mm UVOZNI IN IZVOZNI ZAVO® Z O. J. v Ki ‘e 1 *6i) hr( 1 1 trio Ani J«; M, «!i V h TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56-88 - 29-306 Pa Oij A MALI OGLASI Trgujemo na debelo z vsakovrstnim blag®1" Velita likvidacija: mndclpi pn Z!Vil Žil Sl I H . KRZNARSTVO'; . i>Tv* *WšL- \\A TRST, lit. TIlKiVTn ll TCLEIO* GOSPODARSKO HISO na lepi točki prodam. Naslov v upravi ! «Primorskega dnevnika*. ŠIVALNI STROJ «SINGER», po- | grezljiv, z okrcglim čolničkom, sko- j raj nov ter drugi z dolgim čolnič- | kom, garantirano dober, prodam. Coslovich, ul. Manzonl 4. Šoferski tečaj v Kopru Tudi v Kopru se začenja danes podoben večerni tečaj in sicer v gostilni Semidella. Umrli UMRLI 19 letna Jakopič Paola, 63 letni Kersovan Mario, 39 letni Garavini Frančišek, 74 letna St.a-nich vd, Guerra Enrica. 65 letni Bo-netta Janez, 73 letni Olivieri Jožef, 66 letni Giocchi Lorenze, 74 letni Miniussi Antenore. KINOPKEDSTAVE ČEBELARJI. POZOR! Prodam trčalko in satnice. Satnice dam tudi v zameno za roje. Dr. Bobič Leopold, Peč p. Miren pri Gorici. UL. VASARI 10 POZOR! UL. VAŠA®1 Velika izbira čevljev in sandal, primerne za vam nudi TREVISAn UL. VASARI 10 UL, VAŠA®1 VELIKA IZBIRA ŠIVALHIH STROJEV znamk z ohištvcm in pogrom gnamke «SINGER» in drugih ljive dobite pri MARGONI - ulica Settefontane 2 POZOR «Prva CINE DEL MARE. 14.30: ruska knjiga*. KINO «PROSVETNiI DOM* V NABREŽINI danes, v nedeljo, in ponedeljek: «Lady Hamilton*. ALEKSANDER BECK; 106 VOLOKOLAMSKA CESTA Ostale današnje nogometne tekme ZŠ pokrajinsko prvenstvo bodo 1 grali v Gradiški s Koprom ob 13. Delo domačinov bo precej težko; prednost imajo v tem, da igrajo doma. Piran bo doma igral proti precej enakovrednemu moštvu iz Tržiča. Tekma bo ob 15. V Trstu na stadionu bodo pa kar tri tekme. Prvi moštvi boe ta Gashnl In Gorica ob 12.30. Na vsak način, če pogledamo na kvalifikacijsko lestvico, bo imela Gorica težak položaj m je pričakovati, da bo premagana. Kot drugi za pokrajinsko prvenstvo in kot predtekmo k ligaški, tekmi, bomo videli Montebello 'u Tov. strojev ob 14. Ob 18. uri se V gruči so stali borci rin težko dihali — stali so — poleg mene. — Desetar! — Tukaj! — Lezi semkaj! Streljaj! Deanekrilni! — Tukaj! — Semkaj! Lezi! Streljaj! Kdo je na vrsti? — Jaz! — Semkaj! Lezi! Streljaj! Razvrstite se bolj na redko! Razmak — pet metrov. Kam legaš? Teci naprej! Tukaj! Streljaj! Napravil sem napako. Morali bi (te bili razvrstiti v streloe, r.e da bi bili odprli ognja, morali bi se bili pripraviti, vzeti na muho, nekolik© pomiriti grozni naval krvi, potem pa na povelje začeti streljati s salvami. Borci so streljali vsak zaa«, z mrzlično naglico in z mrzlično netočnostjo. Izstrelili so potoke svetlikajočih se krogel. Nemoi so šli proti naši redki strelski vrati in nobeden od njih ni padel . Svetlo sonoe je metalo, kot da ne bi bilo večerno, svoje žarke od strani nekaterim v obraz. Niso bili več videti črni in brezoblični. Sonce jim je vrnilo barve. Izpod zelenkastih čelad so se btlila golobi Rila obličja; pri nekaterih so s« svetlikali naočniki. Toda zakaj, zakaj ne padajo? Sele tedaj sem doumel, da so Nemci v resnici bili še precej daleč — na kakih tri do štiristo metrov. Toda mi smo v veliki vnemi streljali, pustivši merilo za razdalje na prvi zarezi, na sto metrov. -— Merilo za razdaljo dva in pol! — sem zavpil in prevpil streljanje. Cez polje, po našem sledu, je prihajala Tolstunova desetina. Za hišami vasi Novljanskoje je prihajala tretja. Iz vasi so drveli težko naloženi vozovi. Vozniki so z bičem priganjali konje. Nemoi so se bližali. V njihovih vrstah je padel eden, padel je drugi... Toda tudi pri nas je nekdo zastokal,.. Oddaljeno krilo sovražnikove vrste je izginilo za hišami. Nasprotnik je že v Novljan-skem. Izgubili smo vas. Toda ostali gredo in gredo... Sedaj jim bo poveljeval: V teku! Z cčmi sem odmeril razdaljo. Zmleli nas bodo! O, da ste vi prestali to zlo slutnjo, ki te izžme in sili na bljuvanje: Zmleli nas bodo! Mitraljez! Kje ste, Bozžanov, Murin, Bloha? Kje je mitraljez, mitraljez? Poleg mene je nekdo kriknil, zasfokal: — Joj, jej, po meni je! Joj, joj... Mukepolnt krik je paral živce, jemal hrabrost. Vsakemu se je zdelo: sedaj se bo isto zgodilo tudi z mano, sedaj bo tudi mene zadela krogla, iz telesa bo brizgnila kri in kriknil bom svoj smrtni krik. Rekel sem: vsakemu... Da, tudi meni... Da, od tega strašnega stokanja sem drhtel tudi jaz: od trebuha do grla me je spreletaval mraz, ki mi je jemal moč, odvzemal voljo. Pogledal sem tja, od koder je prihajalo stokanje. Glej, tam je ranjenec, ki leži v snegu, gologlav; obraz mu je oblit s svežo krvjo; kri mu teče s podbradka na plašč. Kako strašne so njegove bele oči: očesne dupline so se mu razširile, beločnica je postala nenavadno velika. (Be nadaljuje) Razno pohištvo, zakonsko sobo z volnenimi žimnicami in vzmetmi ter elegantno spalnico s štiridelno omaro, šivalni stroj, blago za obleke, posteljno pogrinjalo prodam po zelo ugodni ceni zaradi odhoda. TRST, Viale Raffaello Sanzio 20, pri Sv. Ivanu. Na OBROKE KROŽNIKI — KOZARCI -LONCI — JEDILNI PRIBOR „BALCOR" TRST, trg Borze štev. 11-11 nad. PRODAM VEČ PLEMENSKIH OVC ali zamenjam za jalove. NABREŽINA 144, na glavni cesti Vse za kmeta! ŽVEPLO, MODRO GALICO, ŠKROPILNICE, NIKE, SEMENA, Itd., najboljše kakovosti po vam nudi edina slovensko-italijanska zmerni*1 ° Kmetijska nabavna in prodajna zadruga TRST, UL C. MERCADANTE ST. 4 — TELE^ ZPP iz ORLEKA priredi v NEDELJO 11. MAJA |AVN B PLES Cisti izkupiček bo za spomenik padlim borcem. Pres'c/li bo za dober teran in prigrizek. Vablje Mladina v VELIKEM REPNU priredi v NTDDELaTO, 25. MAJA Veliki javni ples Ce bo slabo vreme, se bo ples vršil prihodnjo nedelj0. Vljudno vabimo vse ljubitelj® Dr. GA ETA. zobozdravnik Izdeluje- proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govor) slovenski) TRST, ul. Torre Ulanca 43 (vogal ul. Carducci) SPALNICE KINO V SEŽANI predvaja v nedeljo, 11. t. ra., ob 15. uri, sovjetski velefilm CAPAJEV popolnoma opremljene so na prodaj v STANDREZU. Cene ugodne. Točncjša pojasnila pri EMI NOVAK, STANDREZ 71, pri Gorici. KINO ..PROSVETNI DOM" V predvaja DANES veliki zgodovinski film NABB^ preUVMJ« i-A/AA-l VCJIIV1 4*UUUVI.'Oni 1411*4 LADY HAMILTON V SREDO in ČETRTEK na VNEBOHOD bo n* •dem najbolj komičnih in zabavnih filmov t«1 sezon« eV° CH A K LOTOV FE