Poštnina plačana v gotovini. Leto XII., štev. 274 Ljubljana, četrtek 26. novembra I93I Lpravoi&tvo; Ljubljana, Knatljeva ulic« b - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Insemtni oddetefc; M ubija na, Šelenburgova ui 3. - Tel 3492 in 2492. Podružnica Miribor: Aleksandrova ccsra št. J3. — Teletoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Teltioo št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št II.S42 Praha čislo ~S ISO \Vlen št 105 241 •)■ n . H j H Cena 2 Din lNdfiXiJIUa tla^a UJMCCUC — L) JI. i-* fiizem«'v< »O — D^n Uredništvo L;ubljana: Krufl)rva ulica 5 Teletom ŠL 2122 3123 3124 }125 io 3126. Mar b<>r Aleksandrova cesta 13 Telefon «t <»440 (ponoč« 25S2) Celje Korcnnv« „1 «< T-let i« Rokopisi »c ot «račajo — Osiasi po tar^o Finančne stiske Rusije Mednarodne kreditne motnje ogražajo sovjetske gospodarske načrte — Sovjetska vlada ne more kriti svojih obveznosti Pariz, 25. nov. sj. Sovjetska vlada bo najbrže primorana ustaviti plačila za svoje inozemske trgovske kredite. Vest je prišla tembolj nepričakovano, ker so se še na zadnjem zasedanju Društva narodov sovjetski zastopniki hvalili, da je njih gospodarstvo neranljivo in da je svetovna gospodarska kriza samo znak »propadajočega zapadnega kapitalizma«. Za temi tako samozavestnimi izjavami pa le/i sedaj žalostna stvarnost, da je tudi socialistično gospodarstvo zašlo v težave ki so na las podobne onim, s katerimi se morajo boriti Anglija. Nemčija m druge države in jim je iskati vzroke v kreditnih motnjah današnjega sveta. V prvih šestih letih sovjetska vlada ni r i bila kreditov. Njeno gospodarstvo je bilo v razsulu vojaške potrebe pa je plačevala iz zaplenjenih zlatih zalog caristične •^lade, ki pa so bile kmalu izčrpane Sovjeti so nato začeli iskati po svetu kreditov. Po rapallski pogodbi, ki je dovedla do zbli-zanja med Nemčijo in Rusijo, je »Deutsche I'jnk'< dovolila sovjetskemu gospodarskemu zastopstvu v Berlinu sto milijonski kredit z enoletnim rokom zapadlosti. Kredit s:cer ni bil velik, toda princip gospodarske izolacije je bil prelomljen, kar je pomenilo za Rusijo znaten uspeh. Od te2a dne so se krediti zapadnih držav Rusiji množili. Nemčija je prevzela v svoji trnovski pogodbi z Rusijo obvezo, da Rusija svoia naročila v Nemčiji lahko plača v dveletnem roku. Na podlagi te pogodbe ie dala Nemčiia leta 1927. Rusiji kredit v 'nesku 300 milijonov mark in sicer za na- uo blaga, ki ga je Rusija rabila za ob-• o v o svoje industrije. Kredit je bil omejen na št:ri leta. Rusija pa ni mogla tega kredira nikdar plačati. Po enoletnih pogajanjih sta se Berlin -in Moskva končno sporazumela. da se bodo menice ob zapadlosti vedno obnavljale in Rusija je postala tako stalen, nemški dolžnik za 300 milijonov mark. Nemčiji j.-> sledila Avstrija in pod prvo delavsko vlado Macdonalda tudi Anglija. Slednjič je stopila še Amerika v krog ruskih upnikov, čeprav so njeni kapitalisti Je vedno izredno boječi. Tako znaša celokupen sovjetski trgovski dolg dane« 700 milijonov zlatih rubljev ali okroglo 20 milijard iMn in je razdeljen na posamezne državr: Nemčiia 300, Anglija 100, Italija 50, Aaie-r;ka " češkoslovaška 50, ostale države JOD J milijonov. Da sovjetska Rusija teh razmeroma majhnih dolgov ne more odplačevati, pač jasno dokazuje, da njeno gospodarstvo zaieda prav isto zlo, ki danes gloda na osno-\ah zapadnega gospodarstva. Ko je sovjetska vlada izdelala svoj petletni načrt, za Čigar izvršitev je pograbila ves denar, ki ga ie mogla dobiti po svetu, je mislila, da se bo rentabilnost tujega kapitala. investiranega v silne industrijske naprave. pokazala že v dveh do tieh letih. Je preden bi zapadli inozemski krediti. Toda industrija, ki je sicer v marsikateri panogi proizvodnjo dvignila, ni pokazala rentabilnosti. Najznačilnejši primer za to je proizvodnja nafte, ki je poskočila od 9 milijonov ton pred vojno na 23 milijonov v tekočem lotu, ki pa samo glede na stroške komaj tekmuje z ameriško tvrdko Standard m angleško Shell, ker je nafta v tem času padla na svetovnem trgu za 75%. Na amortizacijo investicij nili misliti ni, a druge industrijske panoge stoie še mnogo slabše. Tako v Nemčiji kakor tudi v Sovjetski Rusiji se ie pokazalo, da v dolgoročne investicije vloženi kapital ne prinaša pričakovanega dohodka. Razlika med Nemčijo tn Rusijo je samo ta, da bo nemška industrija, čim se malo omili svetovna kriza, vrgla na svetovni trg milijardne vrednosti, dočim v Rusiji do tedaj še mnogo n.aorav ne bo dokončanih, ali pa še ne bodo sposobne za obrat. Nepričakovan udarec je zadala sovjetskemu gospodarstvu tudi svetovna kriza, ki ie zelo otežkočila njen izvoz, in so je vrh tega večina držav še zadelala z visokimi carinskimi zidovi. Lani si je Rusija pomagala iz, zagate na ta način, da je za neznnlno ceno vrgla na trg svoie sirovine in žito. Sedaj so tudi te zaloge izčrpane, a letošnja žetev 'e bila deloma slaba, deloma se pa socialistično gospodarstvo v poljedelstvu ni obneslo. In tako Rusiia nima danes nili žita, niti sirovi n za izvoz. Sovjetska vlada stoji torej pred težkim problemom, kje naj naide sredstva, da krije svoie obveznosti in kje kredite, ki bi jI omogočili izvedbo petletnega načrta. Industrija teh sredstev ne more dati, poljedelstvo tudi ne. mednarodni kapital pa je j>o-stal nezaupljiv. Sovjetska vloda se bo skušala sicer z vsemi sredstvi rešiti iz položaja, v katerega le zašla, vendar pa je že sedaj jasno, da je rusko go«oodarstvo zašlo na mrlvo točko, in to v času, ko življenjski standard njenega prebivaIstva še daleč daleč ni dosegel onega množic na itapadu. Krvavi izgredi brezposelnih v Šleziji V Frywa!dovu na Češkoslovaškem je bilo v spopadu z orožniki ubitih 6 delavcev, ranjenih pa 14 delavcev in 9 orožnikov Pra;tril. Grozili so, da bodo brezposelni in stavku joči danes priredili »pohod giad-nih v Frywaldov«. Oblasti so prepovedale vsako zborovanje, vendar pa se komunisti niso zmenili za to prepoved ter so v okolici priredili več shodov. Orožništvo je moriti« po svoji službeni dolžnosti interveni- rati. Na zborovanja so komunisti prignali več tisoč ljudi. Prišlo je do spopadov med množico in orožnistvem. Pri spopadih je bil v glavo težko ranjen poveljnik orož-ništva, ki je ukazal, čim je padel na t'a, naj orožništvo strelja. Od salve, oddane v množico, je bilo pet oseb takoj ubitih. Steviio ranjenih je zelo veliko. Eden izmed ranjenih je na prevozu v bolnico umrl. V poslanski zbornici je prišlo zaradi teh dogodkov do ostre debate. Dva komunistična poslanca sta napadla poslanca Stri-bernega. Predsednik je skušal vplivati pomirjevalno ter ie končno zaključil sejo. Praga, 25. novembra, s. Spopadi v Linde-wiese so zahtevali devet smrtnih žrtev. Po salvi, ki jo je oddalo orožništvo, je ostalo na mestu mrtvih sedem oseb. en težko ranjen je umrl na prevozu v bolnico, eden pa v bolnici. Stanje mnogih ranjenih ie zelo resno. Ranjenci so večinoma dobili strele v prva. v glavo in trebuh. Zdi se, da več ranjencev ne bo preživelo današnjega dne. Med ranjenimi je šest žensk, med mrtvimi 17-letno dekle in 60-letna ženska. V bolmco v Fry\vaIdovu so prepeljali tudi tri orožnike, ki so se pa vrnili v domačo oskrbo. V vsem okraju je bila odrejena pripravljenost vojaštva, ki pa ie bila ob 18.30 zopet preklicana. Vlada je odredila, da se odpošlje v Frywal-dov parlamentarna preisk. komisija, ki bo jutri prispela na lice mesta. Francoski protiukrepi proti angleškim carinam Kontingentiranje angleškega uvoza oziroma preprečenje uvoza zaščitenih angleških proizvodov Pariz, 25. novembra, d. Francoska vlada je započela akcijo za zaščito francoskih interesov pred carin-.k'mi odredbami, ki so stopile danes v Angliji v veljavo. Včeraj se je sestal v trgovinskem ministrstvu poseben odbor zastopnikov raznih ministrstev. ki ga je sklical trgovinski minister Kolin Nameravajo se uvesti strogn protiukrepi. Nov carinska zakon ne pride v pošt ev. pač pa bo odrejeno strogo kontingentiranje vseh angleških proizvodov, ki predstavljajo za Francijo konkurenco, ter predvsem onemogočiti uvoz proizvodov, ki jih posebno ščiti novi angleški carinski zakon. Ti ukrepi bodo z ministrsko odredbo čimprej uveljavljeni. Nove angleške zaščitne carine so povzročile v francoski industriji pravo paniko Z novimi angleškima carinami je posebno močno prizadet izvoz drugih držav Tako je delalo nič mani ko 60 steklarn ob spodnji Ssini, približno četrtina bombažne, svilene in druge luk* sume industrije skoro izključno za Anglijo. London, 25. novembra, s. Pošiljatve blaga v Anglijo so včeraj dosegle ovoj višek. Ob 16. je namreč potekel rok za uvoz blaga brez carine. Inozemski izvozniki so do zadnjega trenutka napeli vse sile. da so spravili kolikor mogoče mnogo blaga v Anglijo. Zlasti iz severne Francije in Belgije so šli tovorni avtomobili drug za drugim proti obeli. Blago se je prevažalo v London tudi na letalih, zlasti iz Francije in Nemčije. London, 25. novembra, s. Macdonald je včeraj spreiel deputacijo konzervativnih članov spodnje zbornice, ki so zahtevali uvedbo carin na sladkor, zgodnjo povrtni-no in slanino, jajca surovo maslo ter ukrepe za zaščito angleške pšenice. ZAMOTA PHOTI SHEBNJ Zanimiva razkritja pariškega lista — Sodelovanje avstrijskia in madžarskih habsfegovcev — Stališči Italije in Vatikana Pariz, 25. nov. v. >Ere Nouvelle« objavlja obširen članek, v katerem se bavi z italijansko politiko v Srednji Evropi. Članek, ki je vzbudil v javnosti, zlasti pa v diplomatskem svetu, veliko senzacijo, pravi med drugim: »Madžarski fevdalci in avstrijski habs-burgovci so postali nestrpni. Spomini na njihovo cesarsko in kraljevsko preteklost jih mučijo, da ne morejo več prenašati neprestanega napredka »plebejskih« držav, ki so nastale na razvalinah avstro-ogrske monarhije. Da bi prikrili svojo zakulisno igro pred zapadnimi državami, se poslužujejo parole o Anschlussu, vendar pa je to samo krinka za njihovo pravo namero, ki gre za tem, da se obnovi nekdanja habsburška monarhija. Pri tem se prav nič ne menijo za to, da bi mogel že sari poskus izvedbe takesra načrta izzvati krvave zaoietljaje v Srednji Evropi.^ Toda čeprav so v svojem delovanju še tako spretni ter se trudijo z vsemi silami zpnadnim državam predstaviti habsburško restavracijo v Avstriji in Madžarski kot edino sredstvo za preprečitev priključitve Avstrije k Nemčiji. ie vendar vsej zanadni demokratski javnosti znano, da si *ele ti krogi samo povratka p^edvoine avstro-oerske monarhije z vsemi njenimi slabimi lastnostmi in nevarnostmi, ki so v nemali meri povzročile svetovno vojno. Italija je imela pred vojno svoje posebno stališče o vprašanjih, ki so se nanašala na Srednjo Evropo. Četudi je imela iz taktičnih razlogov zvezo z Nemčijo in Avstrijo, vendar ni nikoli odobravala pangermanskega prodiranja proti jugovzhodu. Odkar na je dobil v Italiji vso oblast v roke fašizem, vodi Italija vedno bolj odkrito politiko zavezništva z madžarskimi in avstrijskimi habsburgovci in reakeionarci, a to ne samo iz praktičnih razlogov, temveč iz notranjega prepričanja. »Ere Nouvelle« nato podrobno razpravlja o fašističnih načrtih za preureditev Srednje Evrope s pomočjo delne obnove avstro-ogrske monarhije. Sklicuje se pri tem na senzacionalni r>rogra.m, ki ga je nedavno v »Volonta d' ItaJia« objavil znani poslanec Coselschi (Kozel-ski), predsednik udmženja italijanskih vojnih dobrovoljcev in zaupnik najvišjih krogov fašistieneea vodstva. Coselschi v tem programu neženirano razkriva imperialistične namere fašizma in razklada, kako bi mogla Italija z restavracijo habs-buržanov in delno teritorialno obnovo nekdanje habsburške monarhije najlažje doseči svoj cilj italijanskega Jadrana in svobodne poti na Balkan. Obnovljena Avstro-Oorska, ki pa seveda ne bi smela težiti k Trstu in Reki. bi bi'a naiboliša zaveznica fašistične Italije. Zato Italija, ki je bila v nretekiosti ostra nasprotnica Habsbužanov. sedaj nima več razJoga protiviti se njihovemu povratku na Madžarsko. Odstavek o italijanskih načrtih zaključuje »Ere Nouvelle« z besedami: »Vsekakor je treba take nakane zabeležiti že zaradi teea, da se pokaže fašizem takšen, kakršen je v resnici, in da se onemogoči njegovo nadal jnje pretvarjanje, češ, da vodi Italija izrazito miroljuben pokret, ki stremi za oonolno razorožitvijo in zaradi česar je tudi Grandi v prvi vrsti potoval v Ameriko.« V drugem delu svojega članka razpravlja ugledni pariški list o stališču \ utikana do teh fašističnih in habsbur-govskili naklepov, i^o mnenju lista ni dvoma, da bi bil povratek liabsburža-nov vatikanski politiki dobrodošel, vprašanje pa je, ali v Vatikanu odobravajo tudi druge točke fašističnega r-rogra-ma. Nedavna odstranitev goriškega nadškofa Sedeja in imenovanje Sirotti-ja za njegovega naslednika sicer kažeta, da so v Vatikanu opustili svoj odpor proti poitalijančevanju Slovencev in da ie zopet enkrat prevladala tradicionalna politika vatikanske diplomacije. ki obstoji v sporazumevanju z močnejšim na škodo slabšega, vendar pa se iz tega še ne da sklepati, ali se Vatikan strinja tu Ji z zunanjo politiko fašizma. Svoja senzacionalna izvajanja zaključuje »Ere Nouvelle« z naslednjim resnim -opominom: »Pozabiti ne smemo, da obnovitve habsburške monarhije v katerikoli obliki Italija nikdar ne bi mogla izvesti brez nevarnosti za svetovni mir. To bi pomenilo tudi nevarno kršitev življenjskih interesov italijanskega naroda, ki je doprinesel toliko žrtev, da ie zrušil v sodelovanju z zavezniki to monarhijo. Vrh tega mora Italija upoštevati, da noben drusri evropski narod ne želi restavracije Habsburža-nov v Avstriji in na Madžarskem, naj bi se izvršila v še tako prikriti formi, in da zlasti sosedie Avstrije in Madžarske ne bodo nikdar pristali na to, da bi se ta načrt izvršil tako. kakor so si ga zamislili fašistični ideologi ter madžarski jn avstrijski reakc;onarci.« i^HD BMBBHBSBHB—a—■n-Tn Grandijev sestanek z newyorškimi bankirji Milanski fašistični list New V01"'1' 25. novembra. Včeraj opol« dne se je italijanski zunanji minister udeležil kosila, ki ga ie priredil bar.k.ir Tho-mas V. L a mont. Pri kosilu so bi'!i tudi ameriški finančniki, med njimi Pierpomt Morgan,..John Rorkef ''er ion. Harrison Kot zastopnik zavoda »Federal Rescrve Bank« in Owen Y°'jng. Lamont je v svoji napitnici izrazili željo, da bj Grandi z uspehom končal svojo misijo v Zedinjenih državah. Kakor poročajo listi, je Grandi tudi na svojem včerajšnjem sestanku z newvorški-nri finančniki govo-il o težavnem finančnem položaju v Italiji in utemeljeval italijansko potrebo po posojilu. Nekateri pripisujejo Lam-onN>vi žeilji. da bi Grandii dosegel tudi kakšen konkreten uspeh, večji pomen in jo razlagajo kot napoved ameriškega posojila Ttaiji: drugi zopet so mnenja, da je hra Lamontova na pitni ca po svojem pomenu enaka Hoovrovim besedam o velikem usnehu itaii:anskega notranjega poselila, spričo katerega je Ital:la 72 v celoti zadosnila svojim potrebam po denanu. Milan, 25. novembra, v. »La Sera« nb» javlja uvodnik, v katerem se bavi z Gran- o Grandijevi misiji dijevm posetom v VVashingtonu. V članku, ki je oči vidno prepiri ram j/ Rima, se navaja uvodoma uradni komunike Bele hiše ter poudarja, da je bilo med Grandijcm in lloovrom doseženo popoilno soglasje v vseh varnejših vprašanjih, ki so na dnevnem redu svetovne politike in ki zanimajo tako Italijo kalkor Zedinjene države. Že ob priliki lanskega poseta ameriškega zunanjega ministra Stim^ona v Rimu je bi1 a med njim ter Mussolinijem in Grandi jem dosežena načelna soglasnost, seda i pa se je to s ogl a-je izpopo'nilo in oiačiHo še s sestankom v \Vashingtonu. V stvari pomeni ta sočasnost sodelovanje med Italijo in Amerko pri reševanju vseh velikih mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanj. Velik del razgovorov v VVashingtonu je hM posvečen pomorskemu sporazumu med Francijo in Italijo. Amerika želi, da bi se to vprašanje Č'm prej rcš:>'o. Članek končuje z ugotovitvijo, da kljub vsem uspehom, ki jih je ime' Grandi v Ameriki, temu posetu mi treba pripisovati nreverke va"nosti, marv?č ga jc oceniti le kot novo okrenitov ameriško - italijanskega sodelo« vanja. Občuten padec davčnih dohodkov v Nemčiji Davčni dohodki so zmanjšani za ložaj dežel in občin — Berlin, 25. novembra, d. V posvetovanjih merodajniih vladnih krogov o skorajšnji novi zasihni odredbi igra "glavno vlogo vprašanje finančne politike. Država jc zelo prizadeta / i t d; padca davčnih dohodkov. Že pred :edn- so računali, da so se zmanjšali /a 500 mil-jonov mark. Finančna uprava je zaradi moratorija v reparacijah, ki ji je prinesel piihranek 700 milijonov ma:k, sicer mogla to izgubo preboleti in prav ta-ko tudi obremenitev, ki ie nastala, ker je morala ■'/.'aU 100 mili ionov več za razne iik repe proti sedanja krizi in ni prodala. Kakor je bilo prvotno nameravano, v prid države in dežel za 150 milijonov mark prednostnih akcij državne železnice. Posebno velike težkoče obsitolajo v deželn:h in občinskih upravah, ki bodo samo na državnih da\kih imele namanj 200 milijonov manj dohodkov. Obilne bodo imee 500 milijonov mark — Težaven po-- Uvedba novih davkov po izvedbi vseh nameravanih prihrankov približno 300 milijonov mark primanjkljaja zaradi izdatkov za socialno skrbstvo in brezposelnost. Nove dohodke, ki jih bo treba preskrbeti, si zamišljajo v poučenih krogih predvsem s podvojitvijo sedanjega prometnega davka v višini 0.S5 odst. Od dohodkov iz prometnega davka dobe dežele in občine 30 odst., dočim jih dobi 70 odst. država. V zadnjem proračunu so bili določeni na 1040 mnilijonov mark, vendar se pa ta vsota ni doseg'a. ker ie močro padci blagovni promet. Razpravljajo tudi o zopetni uvedbi davka na dohodke lz kapitala, ki je bil 1. januarja letos odprav« Ijen. Listi napovedujejo tudi nadaljnje /•manjšanje uradn-išk h prejemkov za pri-b'ižno 10 odst. Dohodtoi iz davčnih po-viškov naj bi se izključno upoiabUi za zmanjšanje obrestne mer«. Nove nade za rešitev raandžurskega vprašanja Pogajanja o rešitvi mandžurskega spora se bodo nadaljevala v Washingtonu - Nove japonske vojne operacije Pariz, 23. novembra AA. Davi je bila tajna seja sveta DN. Upanje na ugodno rešitev janonsko-ki-tajskega spora je danes iznenada oživelo. Pojavila se je namreč misel, da bi se snrti stranki utegnili lažje sporazumeti v VVashingtonu kakor pa v Parizu. Na tajni seji sveta DN ima priti nocoj kakor se splošno pričakuje, do def.init-ivne zaklj uči t ve sedanjega izrednega zasedanja sveta DN v Parizu. Tokio, 25. novembra s. Japonska vlada je svojim zastopnikom na pariškem zasedanj u Društva narodov dala nalog, naj pristanejo na načrt resolucije sveta, izvzem-ši na klavzulo o omejitvah vojaških operacij v Mandžuriji. Lon4dk, 25. novembra s. Japonci se mrzlično pripravljajo na napad na čingčav. Japonsko vrhovno poveljstvo je vzdolž železniške proge Multdeu-Peking koncentriralo močne čete. Telefonske zveze ob tej prosi so popolnoma prekinjene. Peking, 25. novmhra, č. Maršal Čangka-j-šek je prispel v Peking in je imel nred ves liko množico ljudstva in tisoči dijakov velik borben govor Takoj nato je odpotoval na bojišče v Mandžurijo Združil se bo z generalom Majem in je pripravljen, kakor je napovedal v svoiem govoru, dati tudi živPenie za domovino Mukden. 25 novembra, s. Pn oficijelnem poročilu ie japonska železniška straža v Čulihu odbila včeraj po Ijutem boju ori Haodšamu napad kitai-kega odJe'ka. mos-nega 350 mož K'ta'c' so -se um.krnili ter so nustili na bojišču 60 mrtvih. Tokio. 25 novembra A A. General Ka-zunan Ueraki. guverner Koreje. ■>'e dal izjavo. v kateri naglaša. da je Mandžurija neobhodno potrebna japonskemu nacionalnemu in grospodar=kemu živlieniu. Dodal je, da bodo Japonci tedai iznraznili to po- . krajino, ko se vanjo povrneta red in mir. | Glavni volilni odbor je dokončal svoje delo Beograd, 25. nov. d. Glavni volilni odbor jc na svoji včerajšnji plenarni seji defini-tivno končal pregled volilnih spisov in je izdal legitimacije vsem novo izvoljenim narodnim poslancem. Poročilo glavnega odbora bo objavljeno v današnjih »Shižbf-nili Novima h«, a vsi volilni vpisi so b;ii izročeni nosilcu državne liste ' ministrskemu predsednku Petru Živkoviča. Teroristični proces v Beograda Beograd. 2.1. nov. p. Pred državnim sodiščem se je danes nadaljevala razprava v procesu proti teroristom. Ves dan je tr-v ialo zasliševanje obtoženega Miklavžiča, ki je poskusil izvršiti atentat na bansko palačo v Zagrebu in je v svojem stanovanju skriva! zarotnike ter spravljal bombe in peklenske stroje. Obremenjuje ga tudi njegova soobtožena prilemica Ivanka Železni-kar, ki je izpovedala bistveno drugače, kakor pa slika posamezne dogodke Miklavži^ sam. Med drugim je Miklavžič priznal, da jc imel v svojem stanovanju skrite bombe in peklenske stroje, ki jih je prinesel s»y-obtoženi Nagv od Perčeca iz Madžarske. Jutri bo zaslišan glavni obtoženec dr. To t Telefonska zveza med Kranjem in Madžarsko Beograd. 25. novembra AA. S sklepom ministra za promet je od 25. novembra uveden direkten telefonski promet med Kranjem in vsemi mesti na Madžarskem. Taksa za edinico pogovora znaža za našo poštno miežo 1.S0 zlatih frankov, za Madžarsko pa se bo računala taksa po oddaljenosti mest. s katerimi se vrši pogovor. Nova telefonska zveza Beograd, 25 novembra AA. S sklepom prometnega ministra se uvede telefonski promet med Tržičem in Prago po taksi 3. R.azgovor stane na enoto (tri minute) 5.40 'latih frankov. Ta telefonski promet se začne s 25, novembrom t. 1. Važne politične avdijence v Bukarešti Bukarešfa, 25. nov. č. Kralj Karol je predvčerajšnjem sprejel v avdijenci maršala Presana, profesorja Jorgo. Jorgovega sina, finančnega ministra Argetojania in guvernerja Narodne banke Manoilesca. Zaradi Presanove avdijence so se razširile po Bukarešti vesti o bližnjem padcu vlade. Glasilo ministrskega predsednika demanti-ra te vesti in pravi, da je položaj Jorgine vlade trden. .lorga se bo umaknil šele tedaj, ko bo do konca izvršil svojo misijo. Zanimivo je. da je bil maršal Presan včeraj ponovno v avdijenci pri kralju. Bukarešta. 25. nov. č. »Cuventul« je v zvezi s poslednjimi avdijencami objavil poročilo, da se bo Jorgina vlada v kratkem rekonstruirala. Za zunanjega ministra bo baje imenovan šef kmetijske stranke Lapu. Nemčija cdaovedala trgo- ^nsko nf>*odbr> 7. Riimuniio Bukarešta. 25. nov. AA Rumunski listi poročajo da je nemška vlada odpovedala rumtmsko-nemško trgovinsko pogodbo, k! je slonela na načelu preferenčnih ugodnosti. Nemška vlada utemeljuje svojo odrvo-ved s tem. da države, s katerimi ima trgo-govinske pogodbe z d«ločbo o naj več i i ugodnosti, niso hotele dovoliti Nemčiji preferenčne pogodbe i Rumunijo. Busi in Japonci v Aziji Nastop Japoncev v Mandžuriji iina izraziti značaj onih brezobzirnih prijemov, kakršnih oo 6e evropske velesile pred vojno vselej posluževale napram Kitajski. Z za-sc*lbo Cicikarja pa sega zadeva daleč preko okvira kitajsko-ja.ponskega spora ter dobivala obeležje boja za premoč na Daljnem vzhodu med Rusijo Ln Japonsko. Mi kadova /lada .ki se je lotila mandžurskega pohoda Ta zahtevo vojaških in velekapita-lističn.h krogov, je sprva zahtevala od Ki-tajske le izvedbo imih pogodb, ki j:h je bila od Kitajcev izsilila 1. 1915, ko so ostali interesenti imeli važnejšega posia na evropskih bojiščih ln jim je bilo japonsko zavezništvo več ko dobrodošlo. Č i m bol j pa je postaoa Io oeito, da se odločilne velesile Društva narodov zavoljo nasprotujočih si gospodarskih interesov ne bodo povzpele do energične akcije v prid Kitajski, bo Japonci z vso naglico nadaljevali zasedbo važnejših mandžurskih krajev vedcč, da o strogih sankcijah proti kršilcu m,!ru ne more biiti niti govora. Porabili so vsak najmanjši povod za svoje prodiranje in postali so za povode tako tankočutni, da pozi vajo na odgovornost Ka.nton in Naa-king za vsak letak alii anonimno pismo, ki se dotika njih najobčutljivejšega mesta: poziva na bojkot ja.ponskega biaga. Pri tf-m pa so obenem razkrili vse svoje davne načrte za podjarmljenje bližnje azijske celine za izločitev vsega evropskega in ameriškega vpliva Iz območja nominalnih me;a kitajske republike. Tako so morali pri svojem prodiranju trčiK ob interese Zveze sovjetskih republik; pokazali so tudi v tem pogledu, da so s; izbrali najugodnejši moment Tri močne karte držijo v rokah: nesložnost zapadnih stoka in Poamurja, kamor Japonci poželji vo gledajo. Predvsem pa potrebuiejo svoje ti miru za svojo gradnjo socialističnega reda, ne v zadnji vrsti zato, ker so si ero trni upora v notranjosti, ako bi morali vso oboroženo silo poslati v daljno Azijo. iz teh razlogov se Moskva omejuje samo na časomisno kampanjo, med tem ko mika-dova vojska že zavzema ozemlja, kjer ima Rusija vsaj take s pogodbami zajamčene pravice, kakor so japonske v ostali Mandžuriji. Kakor ograža mandžurski konflikt ugled Društva narodov, tako ograža v še večji meri prestiž sovjetske Rusije v Aziji Zato presega njegov pomen daleč pomen samo japonsko-k i tajskega spora. kih pridelkov, o previsoki ceni izdelkov, ki jih mora kmečko prebivalstvo kupovati, o izvedbi agrarne reforme, o vinski krizi in o raznih drugih zadevah, ki spadajo delo ma v delokrog banovine, kakor na pr. nakup Dolenjskih Toplic po banovini, gradnja ceste Straža-Toplace, elektrifikacija in vodovod Razpravljalo se je tudi o pomožni akciji za občine, ki so bile po suši najhuje prizadete. Ves razgovor je potekel prijateljsko ln vseskozi stvarno ter je napolnil vse navzoče s tolažilnim prepričanjem, da se v naš! politiki pričenja res nova doba, ki ne bo izpolnjena s strankarskimi prepiri in političnimi spletkami, temveč z resnim gospo darskim delom. Nesreča angleških vojaških letal London, 25. novembra d. Včeraj se Je pri Kenleyu Ferryju, ne daleč od Londona, pripetila velika letalska nesreča. Dve vojaški letali, ki sta hoteli pristati, sta trčili v višini 1500 m ter treščili na tla Izpod razvalin letal so potegnili mrtva dva letaska oficirja, dočim je bil tretji hudo ranjen. S to nesrečo se ie povečalo število letos smrtno ponesrečenih vojaških letalcev na 69. Za omiljenje krize v železarski industriji Uspešno posredovanje poslanca Ivana Mohorifa. Beograd, 24. novembra. V toku zadnjega meseca se je položaj jugoslovenskih železarn v Bosni in zlasti tudi v dravski banovini obupno poslabšal. Zaradi vedno ostrejše denarne krize in bližajoče se zimske sezone so padla naročila na mimimu.m, tako da imajo mnoga podjetja !e še za nekoliko dni naročij. Zato preti pri mnogih podjetjih popolna ustavitev obratov, pri drugih pa, tudi če bi delali na zalogo, skrajšanje delovneaa časa. Da-bi se odpomoglo tej kritični situaciji in odvrnile preteče nevarnosti, je dospela danes v Beograd posebna deputacija, ki so jo tvorili glavna zaupnik delavstva na Jesenicah g. Jurij Jeram, tajnic Delavske zbornice g Ant Kopač in narodni poslanec g Ivan Mohorič. Deputacija je poses tiila ministra za javna dela dr Alberta Kramerja. ministra trgovine m 'industrije dr. K os t o Kumanudija. načel še daleč po vsej Sloveniji. Orožnikom jc sedaj dala tovarna na razpolago avto. da so se z njim odpeljali na vse strani in uvedli h'šne preiskave. Zaolenili so že mnogo blaga. Škoda, ki jo je utrpela to-vfirna zaradi tatvin, znaša zaenkrat ok.ro3 30.000 Din. Zaščita francoskega kmetijstva Pariz, 25. novembra AA. Uradni list je objavil uredbo o izvedbi zakona z dne 1. decembra 1929. po kateri se odstotek do^ mačega žita, ki ga mora vsebovati moka za izdelavo kruha, dvigne od 90 na 97 Novi francoski poslanik v Moskvi MoskvJ*. 25 novembra AA Novi francoski veleposlanik v Moskvi Dejean je danes predložil svoja akreditiva. Vremensko poročilo Zacrebškst Temenska napoved za danes: Pretežno oblačno nekoliko nestalno, zmerno hladno — Situacija včerajšnjega dn«>: Barometrski maksimum prevladuie še vedno na vsej vzhodni polovici kontinenta in v večjem delil centralne in južne Evrope, nad zapadnim robom kontinenta pa se je pojavila atlantska depresiia Nad Jadranom se ie bnromelrtski minimum v zadnjih 24 urah nekoliko ojaeil Istočasno je narasel pritisk ia vzhodu države. V južnem Primorju je nadel za 0.1 do 2. drugrod pa ie večinoma larasel. Temperature so ostale ponekod brez spremembe, v ostalem pa so narasle za 1 do 4 stopinje, najbolj v Primorju in ni za nad u. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Polaeoma se bo oblačenje zmanjšalo, temperatura se bo nekoliko znižala. Naši kraji I Novi poslanik Jugoslavije v Pragi P.aslednik ministra dr. Alberta Kramerja, novi naš praški poslanik dr. Prvislav Griso-sono, je bil 19. t. m. v sprejemni avdijenci pri prezidentu CSR g. Masaryku. Slika predstavlja poslanika, ko v spremstvu čsl. šefa protokola g. štrimpla stopa ob častni četi na Ilradčinu. ČJ Liga v Pragi bo priredila danes v pozdrav našega poslanika pozdravni večer v dvorani štefanikovega doma. Sodelovali bodo ga. Mila Hočova, članica opere Narodnega divadla v Pragi, Zvonimir Rogoz in Antonin Aluller, virtuoz na gosli ter sokolski tamburaški zbor. Barometer gospodarske krize Zemljiška knjiga za Ljubljano in okoiico ima letos že 6634 vlog in jc bilo vknjiženih nad 150 milijonov Din ne, toda naraščale po od mcscca do meseca. V nekaterih poletnih mesecih se je vktiji-žilo do 30 milijonov Din. Če le mimogrede prebrskamo zbirko letošnjih zemljeknjiž-nih listin, opazimo, da je bilo že doslej vknjiženih nad 150 milijonov Din, pač za naše priil'fce ogromna vsota, ki številčno osvetluje vse križe in težave našega kmetijstva, obrtništva, industrije in tirgovir-. Mnogo hipotek pa na drugi stran,i pričuje, da jc bik v Ljubljani in okolici prav živahna gradbena sezona, ki je zahtevala večje L redite za gradbo stanovanjskih biš in drugih poslopij Narasle so tu d' prisilne vknjižbe razmih terjatev. z'asti vkniiž-be neplačanih davkov, nadalje vknjižbe prispevkov za OUZD. ker podjetniki, obrtniki i.n drugi ne zmorejo vseh bremen. Iz težkih foli fantov zemljiškoknjižnega urada veje bridkost današnje dobe. K temu boben dostikrat zapoje svojo žalostno pesem. Ljubljana, 25. novembra. Val režfce svetovne gospodarske kri/e f c tažkih vsotah odraza tudi v naši z cm -3 j'Sivi knjigi, ki je sedaj enotna za mesto Ljufelja-no in okolico ter obsega 87 kata-slralimh občin. Ta knjiiga, ki je dober barometer našega gospodarskega življenja, izkazuje že sedaj 6634 vlog, nanašajočih se na raz-ne zcrnljeknjižne transrfccije, od katerih je nad 75 odst. hipotečnih vknjižb, iki se nanašajo na razna posojila in terjatve. Lani je vse leto imela pri deželnem sodišču vodena zemljiška knjiga za mesto liVKmr, 2412 vlog. a ona pr: okrajnem Ljubljano za oko':co 5017, torej skupaj 7429. Zadnjih 6 tednov so sicer prenehale vlo« pe za vknjižbo nosojil, pač pa so se močno pomnožiti predlogi na prisilno vknjižbo Taznih večjih in manjših terjatev, ki znaša io po 100.000 Din in še več. V početku Jctcs vknjižbe posojil niso bile preštevil- 500 ha zemljišča ob Sotli čaka osiišitve Ustanovitev vodne zadruge za regulacijo Sotle in osuševalnega dela sko oblastvo enostavno odobriti, kar pa sc ni zgodilo in se je tako zavrla ustanovitev vodne zadruge. Takrat o zadevi marsikdo ni bil popolnoma na jasnem, pa se je večina po sre-skem oblastvu sklicanih im navzočih inte- Dobova, 25. novembri. Zveza kulturnih društev nam jc poslala v nedeljo za predavatelja odličnega narodnega delavca in strokovnjaka v osuševanju in regulaciji vod g. inž. L. Hočevarja. Podal nam je jasno sliko o nujni potrebi, da se močvirni travniki »Jovsi« osu-še, regulirala pa naj bi se tudi struga Sotle od Rakovca do izliva v Savo. O regulaciji Sotle se je že mnogo ,Uovo-rilo, posebno ob času nekdanjih volitev. /Če pred 25 leti so predlagale občine Bi-zcljsko, Loče, Rigonce in Veliki Obrez, da se uredi struga Sotle. Pregledna dela je tedaj vodil inž. Jaške. Ostalo je seveda s.i-imo pri merjenju. Pred tremi leti pa je na fnobudo posestnika Pavlica Antona in r.c-ikaterih njegovih tovarišev izvršil g. inž. L. Hočevar situacijske načrte ter predlagal •domačinom ustanovitev vodne zadruge, k; bi kot pravna enota vzela vso zadevo v toKc ter izvedla potrebna dela deloma z lastno, deloma državno pomočjo. Res je bil izvoljen pripravljalni odsek, ki s; ]e nabavil pravila ter jih poslal s skladnim katastrom v odobritev, kajti podpisali so izjavo za ustanovitev zadruge posestniki z nadpolovieno površino v poštev prihajajočega zemljišča. Pravila bi moralo sre- Pozor! Pride! Pozor! Pride! >Ja žena 95hef!Štaplerka" Pozor! Pride! Pozor! Pride! --- - ... ^ . » r v* JAll.VUli . »i Jil liUVlil 111 l V- cresentov izjavila proti regulaciji, boječ se velikih izdatkov. G. govornik je pozval vse, naj bodo složni in se ne dajo begati od posameznih nezadovoljnežev. V poštev pride 500 ha vodotopnega zemljišča. Osuševalna dela $o preračunana na 300 000 Din. K osuševanju bi gotovo kakor povsod prispevala država 50 odst. preračunane vsote. Pozval je g. predavatelj navzoče, naj si takoj izbero pripravljalni odsek, ki bo preskrbe! potrditev pravil in sklical ustanovni občni zbor vodne zadruge. Temu pozivu so navzoči sledili in izbrali pripravljalni odsek, katerega člani so: Pintarič Franc, posestnik in župan občine Rigonce, Pa vlič Anton, Zaje Ivan, Ogorelc Ivan, posestniki v Velikem Obrežu, in Vadnal t rane, učitelj v Dosbovi. Sodelovanje gospoda Pintariča, namestnika državnozbor-skega poslanca g. Ureka, nam jamči, da se bo gotovo tudi naš poslanec sam zavzel v.a stvar na pristojnem mestu. Uspelo pre- Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kuseni »Franz Josefovi« grenčiei! Poročila \išjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah davanje in posvetovanje se je zaključilo 6 posebno zahvalo g. predavatelju ter Zvezi kulturnih društev, ki se je vedno rada odzvala, kadar smo prosili za taka predavanja. Zaradi desetaka - samomor otroka Prevorje pri Pilštanju, 25. novembra. V noči od nedelje na ponedeljek se je odigral v hiši posestnika Laboharja iz Krivice žalosten dogodek. Proti večeru je v nedeljo prišla v vas gospodarjeva mati in povedala, da ji je izginil ha;.Lovec za 10 dinarjev. Tatvine jc osumila svojega vnuka, 12 letnega fanta, ki je zahajal pogosto k njej, ki prebiva kot vžrtkarica v hišci nedaleč od sinove domačije. Fant je prignal baš s paše, pa ga je njegova mati oka-raila in mu nategnila ušesa. Kmalu nato je fant izginil iz hiše in tudi stara vži.karica je odšla proti svoji kočici. Fant se ni vrnil domov. Oče in mati sta mislila, da je odšel s staro materjo in spal pri njej, kar se je prej že večkrat zgodilo. Zato sta odšla mirno k počir-ku. Z;utraj pa se je gospodarju vendar čudno v:dclo. kod fant hodii. Pa se ie odpravil do bivališča svoje matere, da fanta privede domov Ni še dospel do cMja. ko zasliši od doma krik svoje žene Hitro teče nazaj, dri vidi kaj se je zgodilo. Doma ie našcil soseda, ki mu ie prišel povedat, da visi njegov sin na lesnlci ma'o nad bšo... Nesrečni fant je b;,:c ponoči vzel iz hleva vrv in si podstavil n^ki šV>r. katerega ie potem z nogam' iznodnesel. To se je d a1 o sklepati iz položaja, v katerem so ga našli. ral bo Gršcgovo-o Sonato G-dur«. (op. 13), i i obsega tri sta viko: I. Lcnto do.'oro«o. Alegro v.i-vaoo. II. Alcgretto trainquik>. III. Aileg.ro animato. To kaže, da sj je mladi goslač zastavil tetžko nalogo, toda poznavalci njegovih zmožnosti zatrjujejo, da jo bo rešil preseneti j;'vo dobro. Pni k.la-virju — J ^- — ■ *- — " ■ . — . — »• * v-i * Zagrebafkem kvartetu«. Zagreb, '24. novembra. Zagrebška drama je imela dvoje zanimivih gostovanj domačih gledaliških skupin. Najprej nam je bil prišel v goste ansambel novosadsko - osiješkega gledališča. Uprizoril je Vojnovičevo "Dubrovačko trilogijo«. Moramo pa žal zapisati, da s to uprizoritvijo ni imel tolikega uspeha kot ob prvem go-stovanju z »Rodoljupci«. Predvsem so celotnemu vtisku škodovala razna narečja, ki so jih govorili posamezni člani te skupine. Um-liivo je, da je melodiozno in subtilno dubrov-niško govorico težko dati v ekavskem govoru. V drugi vrsti so gostje zgrešili mar-fikak efekt s svetlobo in šminko. Posebno slednje je bilo mah-e pretirano in zbog tega premalo prepričevalno. Vendar smo v ansamblu tega gledališča spoznali nekatere dobre sile. ki so nas s svojimi kreacijami priietno presenetile. Drugo gostovanje je bil nastop beograjske drame, ki je dajala šaljivo igro Jovana Sterije Popoviča -»Tvrdica ili Kir Janja«. Bila je zares dobra in stilno enotna predstava. ki se je odlikovala zlasti v režijskem pogledu. Tudi igralsko so bile vse uloge odlično izdelane. Obe gostovanji sta bil; dobro obiskani in zagrebško občinstvo je sprejelo goste zares toplo m presrčno ter jim prirejalo mnee iskrene ovacije. Upajmo, da se bodo medsebojna gostovanja še nadaljevala. — Zagrebško gledališče je nedavno gostovalo v *Ka~-lovcuv da bi tako našo umetnost kar moči približalo ljudstvu in populariziralo. * Zagrebška opera je proslavila lOOletnico rojstva svojega velikega mojstra Ivana pl. Zajca. Proslava je bila pripravljena z največjo pijeteto in s popolno umetniško odgovornostjo. Saj ie šlo za to, da stvaritelju hrvaške opere in našemu velikemu skladatelju pokažemo spoštovanje, kakor ga je v polni meri zaslužil. Danes, ko iščemo v umetnosti nacijonalnih izrazov, vidimo, kako je stari mojster Zaje že v svojem času, ne »ia bi bil poznal težnje ruskih skladateljev, sam iz sebe ustvarjal glasbo z nac.ijonalnim ko-loritom in kako je delal scen? po ruskem vzorcu, dajajoč zboru samostojen in važ?n pomen. Danes lahko objektivno presojamo Zajčevo ustvarjanje in takisto objektivno vidimo njegove napake in vrline. Žal da so nekai časa gledali samo napake in prezrli njegove edinstvene, uprav ogromne sposobnosti. Zdi se. kakor da smo Zajčevo osebnost šele sedaj do dobrega spoznali in da nam je niegova umetnost st>prav sedaj približala. Mi niti danes ne maramo po nepotrebnem poveličevati njegove slave, ker mu ne bi s tem niti malo koristili. Želimo samo, da v pravi distanci nasproti velikemu mojstru ugotovimo, koliko krivice so mu delali prej in da se je ta krivica vsaj delno popravila s proslavo njegove stoletnice. »Zagrebački kvartet«, Ilrv. glasbeni zavod, pevsko društvo >Kolo« in sedaj opera so to pokazali v zadostni meri. Izvedba Zaj-čeve opere >Legett je bila za nas pravo odkritje, čeprav so to delo poprej mprizorili že dvanajstkrat. Trinajsta proslava te opere je bila renesansa Zajčevega duha in njegove tvorbe, ponovno razodetje njegove inven-cije in iskren-* dramatske si'<\ Takšno drugo sliko kot jo je napisal Zaje v svojem •»Banu Legetu«, ie mogel spisati samo velik talent in že to dejanje bi zadostovalo, da hI njegov skladatelj postal nesmrten. Izvedba »Bana Legetac je imela uprav senzacionalno obeležje. V vsakem pogledu dovršena izvedba je lahko gledališču v čast, mi pa se smemo nosihmal ronašati, di imamo Zajca. Gledališče ie bilo polno. Občinstvo je prišlo v večernih oblekah in je predstava tako tudi na zunaj imela slovesen značaj. Pred predstavo je imel slavnosten govor mojstrov učenec dr. Božidar Širola. Domači pevec Marijan Majcen, ki je dolga leta deloval na nemških odrih, se je v vec gostovanjih izkazal s svojim prijetnim tenorjem in muzikalnim petjem Po daljšem času je zopet nastop" na zagrebškem odru. Pel je Almavivo v »Seviljskem brivcu«. Dosegel je prav simpatičen uspeh. Neumorni >Zagrebački kvartet« je priredil svoj prvi letošnji koncert, medtem ko je prej že nekolikokrat nastopil v provinci. Samo ob sebi se ume, da na programu tega NIVEA-CREME: Din 5,oo do Din 22 os Jugosl. P. Beiersdort & Co. 0. s. o. J., Manbor, Gregorčičeva ul. 21 Pri neprijaznem vremenu zahteva Vaša koža še posebno skrbno nego z NIVEA-CREME da ne postane hrapava in raslcava. Najbolje je, če vsa!« večer obraz in roke temeljito nadrgnete. Toda tudi podnevi, predenj od-hajate na prosto, lahko upodabljate Nivea-k-reme, ker taista popolnoma prodre v kežo, fako da se koža prav nič ne sveti. Nivea-Creme Vam da nvadosrni izraz. Izg'edali bodete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim ktemams Nivea-Creme: najvišji učinek — cena nizka. Ciganska vlomilska družfea prijeta Aretirani so štirje vlomilci, ki so oplenili Medikovo trgovino naš najmlajši goslač, ki si jc z dosedanjimi nastopi pridobil cnodušno priznanje strokovne krit k e. Vsi mu obetajo lepo bodočnost. Mladega Mirana Viiherja bo ljubljansko koncertno občinstvo spoznajo na novinarskem koncertu dne 1. decembra. Svi- \'elika Sedel ia, 25. novembra. Poročali smo že o izredno drznem vlomu v trgovino Franca Medika, kjer so tatovi odnesli za 70.0 *> Din plena. Ugotovljeno je, da s:) se polastili okrog 40 m težkega moškeg-' blaga v 6 kosih s fakturnimi številkami 8558 in 8551, okrog 60 m blaga v 4 kosih zelene, rjave, sive in črne barve; dalje so odnesli 50 m moškega blaga v 25 k;.sih, zaznamovanih z raznimi številkami, okrog 40 m različne hlače vin e, 50 m klota, 40 m razne volne za ženske obleke, 70 m b a rh en ta, 30 m različnega blaga za perilo za ženske obleke in podloge, rips, delen, nekaj kontenine, belega platna, posteljnega platna ter izgotovljenega perila. O-rožaiiki so skrajno vestno zasledovali vlomilce vsepovsod. Takoj po vlomu je bilo izvršeno nekaj aretacij, vendar so bili aretirani nedolžni ljudje. Šele pozneje so iz raznih okoliščin dognali, da gre v tem primeru za cigane. Orožniki so napeli vse sile in slednjič res izsledili ter aretirali 4 cigane. To so Juro Šarko, Karlo Horvat, Silvester Kokoš ter Stjepan Kovačec. Ciganu Francu Horvatu ter še 3 njegovim tovarišem, ki so vsi doma z ostalimi vred iz okolice Varažuina, pa se je posrečilo ipred zasledujočo patruljo pobegniti. Pobež-niki imajo v zalegi tudi ukradeno blago. V koliko gre njim pripisovati tudi številne druge vlome in tatvine, ki so bile izvršene v zadnji dobi v širokem mariborskem ckolišu, bo dognala preiskava, a—f--- Zaradi nasilstva ustreljen v silobranu Kako se je odigral krvavi dogodek v Smolincih Ptuj, 25. novembra. Glede poročila o krvavem maščevanju doznavamo, da se trgovec g. Holc Jožef v Galušaku ni maščeval nad Koscem Janezom iz Smolincev, ker ga je baje ovadil finančni kontroli, da je prodajal nezatro-šarinieno vino, ampak je bil ves dogodek naslednji; Kosec Janez je pred kratkim zapustil Maribor, k.jer je bil zaposlen kot delavec z namenom, da se odtegne sodišču, kier bi moral presedeti enomesečno kazen. Kosec se je na to potikal brez dela po Smolincih in okolici, kjer ga je tudi o rožni-štvo zasledovalo v svrho nastopa kazni. Ljudstvo pa, ki se je Kosca balo, ker je bil obče znan ket nevaren življenju in tujemu imetju, se je držalo pri izsledovanju nasproti orožništvu bolj pasivno. Kosec se kiljub temu, da je bil brez posla, ni hotel javiti za nastop kazni, nasprotno bahal se je nasproti ljudem, da bo sodni jo vodil še nairmanj dva meseca za nos. Ker je bil g. Holc zaupnik žandarmerije in je šel orožnikom na roko pri zasledovanju Kosca in njegove žene, je Kosca to zelo jezilo in se je hotel maščevati nad Holcem in ne g. Holc nad Koscem. Gospoda Ho'ca je Kosec napadel pred hlevom, a mu je g. Holc še pravočasno po b ognil. Da je hotel Kosec res ubiti g. Hcl- Šahovski turnir za prvenstvo univerze Ljubljana, 25. novembra. V torek ob 20.30 se je pričelo v Narodni kavarni prvo kolo šahovskega turnirja, katerega otvoritev je bila v soboto. Šestnajst šahistov se je v osmih parili borilo za prve točke. Pripomniti moramo, da se je v zadnjem hipu odpovedal sodelovanja v turnirju jugoslovenski mojster Vogelnik Adolf, ker je hudo iprehlajen. Ker tudi Kuščar Milju-tin nc bo igral, sta stopila namesto teh dveh rezervi v turnir, in sicer Zrjpan in Skerlak. četudi je turnir v Vogelniku izgubil kandidata za prvo mesto, se je vendar žc v prvem kolu videlo, da bo boj jako trd. Borili so se na vseh deskah skoraj enakovredni nasprotniki in tudi presenečenja niso izostala. Najlažje delo je pač imel Ludvik Gabrovšek, ki je Rupniku Ivu kmalu ugrab'1 figuro in nato v koračnici hitro zmagal. Končala sta kot prva že ob 22.40. Deset minut zatem se je vdal Sever Igor Vidmarju Milanu ml., ker je izgubil figuro. Tretjo zmago je dosegel v premočni igri Šorli Jože nad Gabrovškom Julijem. Asejev je Ži-danu Ivu pripravil presenečenje. Vzdržal ;c njegove napade, ki so bdi prehitri, premalo pripravljeni in je v končnici s premočjo dveh kmetov zmagal. Celjski prvak kvarteta ne sme manjkati domače delo; tako smo tudi to pot spoznali novega domačega umetnika: mladega, 1. 1904. rojenega Predraga Miioševiea. Miloševič je glasbene študije dovršil v Pragi in Monakovem; v Pragi so ga že nekajkrat izvajali, kompo-niral pa je tudi simfonična in odrska dela. Sedaj ie dirigent slavnega pevskega zboia sdllabol« v Pragi, trenutno pa služi svoj vojni rok v Sarajevu. Miloševič je pristaš najmodernejše muzikalne struje in se očitno skuša emancipirati od vsega »staregar. >pre-živelega -. Zato Miloševič čuti absolutno linearno in ne pazi. kako bo zvenelo, marveč kj«.j bo zvenelo. Zaradi tega pa nastajajo v glasbi konflikti, ki jih je tr°ba šele reševati. A današnji čas se ^ne utegne« ukvarjati stak'mi luksuznimi rečmi. Eno pa je nesporno, da je namreč Miloševič izredno velik talent. — Poleg te točke je »Zagrebački kvartet« sviral Gliera in Mozarta. Vsak nastop tega kvarteta pomeni prijetno umetnostno doživetje, pa nas je njih igranje tudi to pot povsem zadovoljilo. Žiga Hirschler. Prešernov*« pe«nii r srbohrvpšfini. V založbi Geze Kobna v Beogradu ie pravkar izšla knjiga: France Prešern Pesme. Pesmi je nrevel v srbohrvaščino Trifun Gju-kič. zbirka pa je uvrščena v knjižnico sftkol-ski pisci«, ki io urejata Pavle Po po vi č m Jasa Prodanovič. Obsega izbor iz celotnega Prešerna, med drugim *Son°tni venec«. »Sonete nesreče« in fKrst pri ^avici«. Vzporedno s prevodom vsebuje knjiga tudi izvirno besedilu, nje namen pa prevajalec ca. dokazuje dejstvo, da je že prej nekoč napadel Ilolca s puško, ki pa mu jo je odvzela njegova tašča Alojzija Preac, začasno stanujoča pri Kosčevih. Dne 17. t. m. okoli 9. ure zjutraj pa se je Kosec Ivan nenadoma pojavil z 31 cm dolgim kuhinjskim nožem pred Holcem in ga hotel za-hosti v hrbet. Holc, videč nevarnost, ni mogel drugega, kakor da je ustreli! proti Koscu in ga neznatno ranil po hrbtu. Ker Kosec še kljub strelu ni hotel obstati in je bila nevarnost, da zabode Hoica. je bil slednji primoran oddati še dva strela, ki sta Kosca zadela v spodnje telo in ga hudo ranila. Kosec je pri teh strelih pobegnil in so ga šele drugi dan pripeljali v ptujsko bolnico, kjer je tudi izpovedal bajko, da ga je Holc ustrelil iz maščevanja. G. Holc je, kakor zatrjujejo poizvedbe, bil vedno orožništvu naklonjen in je ranil Kosca v silobranu. Kosec je dobljenim ramam podlegel, o čemer smo poročali. V toliko popravljamo naše notice o krvavem maščevanju, da se ne bo delala krivica g. HoLcu, ki je mogoče lc prekoračil silo-bran. Ali si že član Vodnikove družbe? Kruilc je kot beli v daminem gambitu nad-igral Cibica Bor sa, dobil kvaliteto in zmagal. Prav tako je zmagal Zupan nad šker-lakom. Ljubljanski prvak Rupnik Zdenko si je ustvaril proti Preinfalku Antonu že dobro pozicijo z materi jalno premočjo dveh kmetov. Toda napravil je težko po-greško in zašel v matno pozicijo; nasprotnik bi ga b;i lahko matiral. kar je prezrl, a vendar je dobil kvaliteto, ki mu je zadostovala za zmago. Zmaga mladega Prein-falka nad ljubljanskim prvakom ie splošno presenetila. Končno ie v poslednji Wi porazil Sikošek Boris Grželia Franc-ta. ce tudi je ta v vsej igri imel inicijativo. komijev torej sploh ni bilo. Ze prvemu kolu je pr:sostvovalo številno občinstvo, zlasti akademiki, ki so z zanimanjem dolgo v noč spremljali pote* partij. Drugo koto se bo odigralo v četrtek zvečer. Pozor! Pride! Pozor! Pride! Moja žena „hohštaplerica" 6 Pozor! Pride! Pozor! Pride! B označuje takole; ..da one, ki bodo čitali prepesnitev, zainteresira neposredno za original, one pa, ki bodo čitali te pesmi v slovenščini, za srbskohrvaški izraz virtuozne Prešernove poezije.« Knjiga iznaša 10 tiskovnih pol in stane 20 Din. Ob prvi priliki se bomo k nji še povrnili. Nova knjiga. V založbi konsorcija jNovo Dobe« v Celju je izšel Borisa Rihteršiča prevod Curvoodovega ameriškega romana »Podarjeni obrazs. Roman je prepleten s čudovito romantiko in je v milijonskih nakladah razširjen po vsem svetu. Samo v Nemčiji je naklada v dveh letih presegla 450 tisoč izvodov. Knjiga, ki je izšla v okusni opremi, stane samo Din 18.—. Naroča s« pri uprav; »Nove Dobes v Celju ali preko Tiskovne zadruge. Razstavo francoske umetnosti 19. in 20. stoletja bodo priredili v januarju v Londonu. Razstava pa ne bo dovoli popolna, ker ie francoska vlada baje zavrnila prošnjo, da bi se začasno prepeljale v London zbirko iz T-ouvra. O jugoslovenski glasbi prinaša novem-berski zvezek praškega ruskega časopisa »Centralnaja Evropa« informativen članek dri a Božidarja Sirole. V isti številki poroča E. Zaharov o gledališki sezoni v Beogradu. Pristopajte k Vodnikov! družbi' Domače vesti ♦ Kralj boter devetemu sinu. Kmetovalec Alojzij Colarič i Dola, občina Sv. Križ pri Kostanjevici, je zaprosil Nj. Vel. Kralja, da bi bi! krstni boter njegovemu devetemu sinu. Nj. Vel. kralj je prošnji ugodil in je odredii pri krstu za svojega zastopnika poveljnika celjskega vojnega okrožja g. polkovnika Dragotina Puriča. Krst se bo vršil v nede!jo 29 t. m. na Dolu. ♦ Vojaške vesti. N'a. službovanje so pri-deijen.: sanitetni poročnik fir. Sta.nko Jereb 16. arUljerijskemu polku; pehotni kapetan J. razreda Branko Mamuta komandi ljubljanskega vojaškega okrožja; pehotni kapetan 2 razreda Drago Slekovee kot komandir 48 četi obmejne trupe; nižji vojaški uradnik 3. razreda ekonomske stroke Dušan Poikrajšek pa kot knjigovodja Zet-skemu municijskemu skladišču. ♦ Izpremembe v državni službi. Prometni minister je imenoval Gustava .Turmana za višjjega svetnika m šefa strojnega oddelka direkcije državnih železnic v Zagrebu. Carinik Aleksander Jovičič je z Jesenic premeščen k obmejni carinarnici v Kotori-bi. ♦ Volilcem ljutomersko-radgonskega sre- za. Informativne sestanke voiilcev ljutomersko radgonskega sreza bo Imel narodni poslanec g. Jakob Zemljič v petek 27. t m. pri Sv. Juriju, Mali Nedelji, Ljutomeru, Stročji vasi, Veržaju, • Križeveih, Bučečovcih in v Hrastju. V soboto 2S. t. m. pa v Vratjem vrhu, Stogovcih, Apačah, Gornji Uadgoni. Sčavnici, Očeslavolh in Kapeli. G g. volilci se vabijo, da se teh sestankov v obilnem številu udeležijo iu predložijo svoje težnje in prošnje s konkretnimi predlogi. ♦ Slovencem, ki so bili v času sarajevskega atentata a!i v svetovni vojni v Bosni Znani sokolski delavec in neutrudni publicist Vojislav Bogičevič iz Tuzle sestavlja obširno spominsko knjigo o sarajevskem atentatu in o početju avstroogrskih okupacijskih oblasti v Bosni i.n Hercegovini. Slovenci, ki morebiti premorejo kake slike o avstrijskih grozodejstvih in bi jih lahko posodili aLi kakorkoli z informacijami utegnejo poslužiti avtorju spominske knjige. naj to store direktno na naslov: Voji-slav Bogičevič, Tuzla, Dajčki dom. Avtor sam iamči za točno vrnitev slik. a Galerija umetnin primorske banovine. V* Splitu bo 1. decembra otvorjena galerija umetnin primorske bamovine. Za direktorja je imenovan inženjer Kamilo Tončič, za k ustosa pa Angelo Uvodi č V galeriji ie zbranih že nad 200 umetnin. V pritličju je oddelek za skulpturo. v I. in II. nadstropju pa oddelek za o!javite slike. freske, risbe itd. Poseben oddelek je rezerviran za stare umetnine Kipar Meštrovič je poklonil 20 svojih del, ki so nameščena v posebni dvorani. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenehcoate, suknje, obleke, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 ♦ Dom bojevnikov. V Beogradu je bila te dni dovršena zgradba Doma bojevnikov, ki 3o je postavilo Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov s prispevki vseh podružnic v državi. Poslopje je monu.menta.Lno (samo terasa na strehi obsega 800 m*I ima veliko dvorano z dvema galerijama in 1000 sedeži. V tem domu bodo imeli svoje prostore Jadranska straža, Sokolska matica. Zveza jugoslovenski h pevskih društev in druga Zgradba je stala okroglo S milijonov Din brez notranje ureditve. ♦ Službeni list dravske banovine objav-J a v 74. številki; Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o merah, njih rabi v javnem prometu .in nadzorstvu nad njimi; pravilnik o prepuščanju državnih vojaških kobil ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme; navodila za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest ter razglas o tarifi za razsodni-ško postopanje o povračilu škode, povzročene no lovu i.n divjačini. ♦ Poroke. V topeiderstkj cerkvi v Beogradu sta 6e 22. t. m. poročila sreski solski nadzorni! Tone Fink iz Šmarja pri Jel- šah in Jelisava Finkova. roj. Čuš. — Poročila se je v Beogradu gdč. Irma Kurai-dova. doma iz Velenja, z g. Aldom Goli o, rudarskim inženjer jem iz Senjskega ruds nlka. Cest i tat no! ♦ Novi groDOv!. V torek je umrl v ljubljanski bolnic.; g. Martin Veber, posestnik in p,ismonoša v p. Truplo bo prepeljano na dom v Savinjski dolini in se bo pogreb vrši' jutri ob 15. na farno pokopališče sv. Kaaerjana v Zalou. _ V Stritarjevi ulici v Mariboru je umrla 70 letna ga. JuUjana K a i s e r j e v a, ž eni a železničarja. Pokop- . : 4 ijejo jo danes popoldne. _ V Ljubljani je včeraj preminil g. Franjo M i k u š, višji carinski kontrolor. Pogreb priljubljenega po kconlka bo jutri ob 15.30 izpre'1 mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k S-v. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Upokojenci in občinska služba. Prejeli smo: V 270 številki »Jutra« so bile navedene smernice za sestavo občinskih proračunov, ki jih je izdal finančni minister. Med drugim je navedeno, da osebe, ki prejemajo pokojnino iz državnega proračuna, ne morejo ostati v občinski službi, razen če. se za dobo te službe odpovedo državni pokojnini. K temu naslednje opombe: Poznam učiteljske upokojence, ki vodijo v vzornem redu velike občine kot župani in take. ki opravljajo občinsko tajništvo v splošno zadovoljstvo, saj so se v svojem prejšnjem poklicu navadili reda 'ln točnosti. Pa poglejmo podeželske občine. Mnogi župani ne mort\io in tudi ne utegnejo reševati občinskih poslov. Treba je tajnika. V današnjih razmerah ni zadosti, da zna tajnik samo Čl tati in p'sat.i. Učiteljstvo in upokojenci opravljajo tako službo lahko. keT imajo potrebno Izobrazbo. In tudi stroški za tako tajništvo so navadno majhni. Poznam take, ki se zadovoljujejo z 250 Din na mesec, če si bo pa morala občina najeti izvežbanega tajnika, ki ga navadno v domači občini ni dobiti, mu bo morala plačevati od 1000 Din dalje mesečno, sicer mu je nemogoč« Izhajati, če nima ' postranskega zaslužka m je sam; če ima družino pa še več. Tako bodo nekatere občine plačevale letno za tajnika več ko za šolo. Ali je to v smislu štednje? Na Hrvatskem in povsod tam kjer imajo zelo obsežne občine, je seveda stvar drugačna. Tam Imajo svojega akademično izobraženega »notarijuša« in ga tudi lahko plačajo. Dokler se ne bodo občine združile v večje enote, do tačas je v Sloveniji zadeva občinskega tajništva težavna, ker obremenjuije močno občinski proračun Gg. poslanci lahko opozore na to pristojne činitelje. ♦ Varstvo sadnega drevja proti zajcu. Kr. ban. uprava je pokrenila dogovorno s Kmetijsko družbo akcijo za dobavo primer nih žičnih koškov sadjarjem, in to po polovični ceni, da bodo lahko zavarovali svo ja mlada sadna dreveisca pred zajcem žične koške dobavlja Kmetijska družba v Ljubljani po> S Din za komad, polovico krije kr banska uprava. Koški so iz pocinkane žice, jako solidno izdelani in 130 cm visoki, da bodo gotovo popolnoma ustrezali svojemu namenu za dolgo vrsto let Kmetijske podružnice naj za svoje člane zaprosijo potom Kmetijske družbe kr. ban-sko upravo za mreže. Ostali zanimanci pa morajo prošnje kolekovati po 5 Din in jo od poslati naravnost na bansko upravo. Ak eija se bo nadaljevala, dokler bodo potreb ni krediti na razpolago. ♦ Zahvala. Ob nesreči, ki je zadela moj* ga orata Antona Hrovata in s tem njegovo rfnižino in sorodnike, da je moral težkim poškodbam podleči, sem prejel mnogo so žalnih p;sem. Ker se ne morem vsem pi smeao a.li osebno zahvaliti, izrekam na mestu srčno hvalo Zahvaljujem se tu dil vsem znancem, prijateljem in sorodni kom, ki so ga spremili k večnemu počitku Iskreno se zahvaljujem pevskemu zboru iz Žužemberka, šmihela in Krke, ki so pokoj nika s petjem spremili k večnemu počitku Enako se zahvaljujem gasilnemu društvu v Zagradcu, ki je pokojnika nosilo Ln čast no spremilo na zadnji poti. Zahvala gre tudi g. župniku, ki se je potrudil, da je pokojnik prejel vse sv. zakramente za umirajoče. _ Ivan Hrovat, posestnik in župan v Zagradcu. ♦ Popravljamo. Dne 5. t. m. smo v »Jutru« .poročali, da se je na volilnem shodu g. Ažmana na Stari Fužini v Bohinju oglasil k besed,i tudi g. kaplan iz Srednje vasi. ki se je pridružil izvajanjem govornikov. Ugotavljamo, da se g. kaplan Anton Dodič iz Srednje vasi sploh ni javil k besedi, ker je prišel v zborovalno sobo šele ob koncu izvajanj zadnjega govornika g. štularia iz Radovljice. obesse JVVAN Iatnica* LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI Od NEPRETIRANIH IZDATKIH obsežno zemljišče, na katerem nameravajo zgraditi svoj Narodni dom. ki bo prvi v Kanadi. ♦ 1b8 rojakov v Argentini aretiranih. Po vesteh iz Buenos Airesa je bilo tamkaj nedavno aretiranih 168 naših rojakov. Areta eija se je izvršila po nalogu vlade, ki hoče mesto očistiti komunistov. Policija je bila mnenja, da v mestnem delu »Pa-tc-rnal«, kjer je središče slovenske naselbi ne, nekako pribežališče komunistov, in je napravila pogon. Preiskali so slovenske gostilne, društvene prostore in privatna sta novanja ter aretirali naše, ki nikdar niso pripadali s komunistom a. Policija je konfi-sciraia vse v cirilici tiskane knjige, ker je smatrala, da služIjo sovjetski propagan li. Naš poslanik dr. Švegelj je v zadevi interveniral in dosegel, da so bili aretiranci 'izpuščeni. ANT. KRISPER MESTNI TRG ROKAVICE: Din 15.—, Din 17.—. podložene damske: Din 55.— podložene moške: Din 65.— SVARILO.' Moja žena hohštaplerica? ima črne lase, je srednje postave, elegantno oblečena, se izdaja za ženo bančnega ravnatelja v Carigradu, se vozi v krasnem avtu in pripo—-luje, da je silno bogata! Vse to ni nič, res! Ne verujte j? besedice! Ne posojajte ji denarja! Heinz Rufcman uradnik Eskoraptne banke Zvočni kino Ideal Danes dveurne predstave! Ob 4., 7. in 9. uri Zvočni velefilm, mojstrovina slavnega režiserja: F. W. Murnau-a vrag! Ljubezen cirkuške artiatinje in ljubezen tajinstvene dame! Janet Gaynor, Charles Morton, Mary Duncan, Nancy Drexel. ♦ Darovi za stradajoče Rdeči križ je prejel: Krajevni odbor R. K. v Trbovljah 4358 Din. sresko načelstvo v Kočevju 321 Din, sresko načelstvo v Metliki 817 Din, Habjan Ferdinand iz Škofje Loke 100 iln šola na Rudniku 4-3 Din. Iskrena hvala! * K notici o Smrtni nesreči s puško na Dravskem polju do/navamo: Lil/a, žena pokojnega Primožiča Franceta, je javila orožnikom, da je prišel dne 11. t. m. k njim na dom Cvetko Peter, posestnik v Novi vasi pri Sv. Marku in nagovarjal Franca Primožiča, da gre z njim na Dravo lovit fazane. Primožič tam je to vabilo prvotno odklonil Ker pa ga je Cvetko le silil, se je vdal in hotel oditi. Šele žena ga ie po dolgem času preprosta, naj nikar ne gre na divji lov. Primožič je res os>tal doma. je pa položil puško v posteljo, ki ga ie pozneje smrt one varno ranila in je poškodb bi podlegel. Cvetko odločno zanika, da bi bil kdaj nagovarjal Primožiča k diviemu lovu. Res pa je. da se v tamkajšnji of%>-tki vedno sliši streljanje divjih lovcev, posebno ob mesečini, ko gredo nad fazane. Z vso zadevo 6c bo bavilo sodišče, ker jc podana ovadba. ► V splitski ribarnici je biJo v torek na prodaj 1600 kg raznih rib. Približno 500 kilogramov rib boljše vrste je bilo odpravljenih v Zagreb in B^>grad. Cena je bila za tunjevino IS do 20 Din, za sardele in madhne ribe 8 do 10 Din kg. • Prvi Narodni dom v Kanadi. V nase!- I bini Norandii so hrvatski prisedjcnci kupili I * Pobegla oskrbovanca. Iz banovinskega dečjega doma v Mariboru sta pobegnila gojenca trinajstletni Pečenko Albert iz Slovenske Bistrice in desetletni Satler Alojz iz Mežice. Oba sta bila šele pred kratkim oddana v zavod zaradi zanemarjenosti. Zahotelo se jima je pa po svobodi in svetu, zato sta šla na pot in vzela s seboi zemljevid v svrlio ori.ientaci.ie po tujini. Toda mraz in dež ju bo najbrže kmalu prisilil, da se kje oglasita, nakar j;h bo prijelo oko postave in privedlo nazaj v zavod. ♦ Strašna smrt 16 letnega dekleta. Iz Varaž-dina .poročajo o grozni! smrti Zore Kovačičeve iz sela Druškovca. Zvečer se je \iegla na klop poleg zakurjene peči. Skozi špranje je padla iskra na njeno odejo ter se je vnela tudi njena obleka. Okoli dveh ponoči je Zora kriknila, ker je bila. vsa njena obleka že v plamenu. Oče je prihitel na pomoč jo polil z vodo in strgal obleko raz nje. Zjutraj so jo prepeljali v varaž-dinsko bolnico, kjer je zdravnik ugotovil hude opekline po vsem životu. Mladenka je še tisti dan podlegla groznim opeklinam * Fantovski pokol na Polšniku Včeraj je prišla v Košco sodna komisija iz Litije, ki so jo tvorili sodnik Novak, zapisnikar Pečaik ter zdravniška izvcdcnca dr. Gruin i« Zagorja in dr. Ukmar iz I.itije. Stan-je Toneta Dežmama. ki je dobil ducat sunkov z noži, je skrajno opasno. Zlasti je nevaren urez v pljuča. Skozi ureznino uhaja ranjencu iz pljuča zrak. Umorjenega voia-fca Feštajna so včeraj obducirali, danes pa ga bo domači župnik g. Ivan Drc-šar pokopal. Mladenič, za katerim žaluje vsa srenja, je bil umorjen v vojaški obleki in bo tudi pokopan kot vojak. Res žalostna žrtev alkohola! Zanimivo pa je, da orožniki, ki vneto preiskujejo zadevo, v teku včerajšnjega dne še niso mogli osvetliti skrivnostnega nočnega dogodka. * Ubijalec šmigoc Leopold iz Jablovccv je bil v Ptuju zdravnrko preiskan, ker je zatrjeval, da ie bil pri napadu tudi on poškodovan. Zdravnik je pa ugotovil le neznatne praske po telesu in neke bunke na glavi, ki izhajajo najbrže iz obupne borbe s pokojnim Drevenškom. Fant jc zakrknjeni in popolnoma ravnodušen kakor da se ni nič pripetilo. Pri tem pa venomer zatrjuje, da pokojnega Drevenška ni udaril z mot.iko, marveč, da je no« in ostali dol lica pokojniku odgrlzla mačka. »ITO« /obna pasta na i boliš a. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. DAMSKE PLAŠČE za zimo v veliki izbiri od Din 220.— naprej s fino kožuhovtno od Din 380.— naprej otroške plašče od 2 let naprej v vseh velikostih od Din 90.— naprej elegantno ln solidno izdelane v lastnem salonu, nudi F. Coričar, Sv, Petra c. 2Q. Posebni oddelek za damsko konfekcijo Predno kupite drugod, oglejte si pri nas neobvezno! 14005 dat, rffp / i • v * JUBIJANA SanoforjZ Iz Lfubljane Vstopnice za novinarski koncert bodo od danes do torka v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trsu. u— Komemoracija od 30 dnevnici dr. Slavikove smrti. Rojaki! Starešinska dru žina Kluba jneoslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani vabi v počastitev spomina na dr. Edvarda Slavika k maši za-dušn ci 23. t. m. ob 9.30 v križemiš'ti cerkvi in na koinemoiacijo ob 10. v Trgovskem domu u— Odvetniška zborni-a v Ljubljani va-j bi vse člane na spominsko slavnost za pokojnem tržaškim tovarišem dr. Slavikom Edvardom v nedeljo, ob 10. dopoldne v dvorani Trgovskega doma u— Seja občinske uprave ljubljanske. JutnI ob 17. bo v mestni posvetovalnici redna iavna seja občinske uprave. Na dnevnem redu so med drug:m poročila: o tarifi za vožnjo na cestni železnici; o stav-blšču za zgradbo šolske poliklinike: o zgradbi delavskega azila ter o premestitvi električnih ur. u_ Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto in v nedeljo ob 20.15 znano Mol-narjevo anekdoto »Igra v gradu« v režiji g. Karusa. Molnar je znan madžarski komt-dijograf in se isrrajo njegove komedije po vseh večjih odrih z izredno velikim uspehom Ena njesovjh najboljših veseloiger je baš Hgra v gradu«. Sodelujejo ga;. Košak. Karus. Lavrič, Gnidovec (ki nas bo izvrstno zabaval s svojimi nastoni kot grajščin-ski sluga) Kune in Petrovčvč. Po daljšem odmoru bo zopet nastopila priljubljena igralka gdč Ervina Wrischerjeva. Predpro-daja vstopnic v trgovini g. MiPo.sa Karirč-nlka na Starem trgu in cd pol 20. pri dnevni blagajni. u— Dve slovanski komorni deli nam bo zaigral g. Kario Rupel v potek na svojem koncertu v Filharmonični dvorani. T rotijo točko sporeda tvori Tansmanova sonatina. Ta.nsmnn je mlad*poljski komponist moderne smeri, ki je napisal celo vrsto komorni i h in orkestralnih del, poleg tega pa tudi več samospevov. V Parizu, kjer sedaj živi in deluje, ima stalnega založnika za. vsa svoja dela. in je z*ilo poznan in cenjpm s'ova,n-ski avtor. Kot. poslednjo točko pa nam zaigra Schulhofovo sonato. Schulhof je eden najboljših živečih čeških pianistov, ki ves služi propagandi moderne, najmodernejše smeri. Kot skladatelj stremi za čisto novimi izrazi ter prav rad uporablja grotesko Ta izvrstni pianist je še kot dijak dobil znamenito odlikovanje, Meddessohnovo nagrado leta 1913. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarn.. u— Oblastna streljačka družina v Ljubljani obvešča članstvo, da je za letos prenehala z ostrim streljanjem na vojaškem strelišču. V ponedeljek 7. decembra ob 20. pa otvori sobno streljanje v salonu restavracije >Pri levu« na Gosposvetski c. ki se bo nadaljevalo vsak ponedeljek ob isti uri. Namen strelskih večerov je, da se člani spoznavajo tudi v družabnem življenju, zato se bodo vpeljale razne šaljive tekme itd. članstvo naproša odbor, da se teh večerov v čim večjem številu udeležuje. u_ československa Obec bo priredila v nedeljo ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrala se bo pravljica »Janko in Metka«. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730_ Eožanska GRETA GARBO v Ijubavnem filmu žena brez sramu? John GiJbert, Douglas Fairbanks jr. Dane9 ob 4., pol 8. in 9. uri. Cene 4 ln 6 Din. ■"■■■■■aauniuuujiiiiiBiMii i Pozor! Pride! Pozor! Pride! MoJa žena „hohštapierica" i Pozor! Tri de! Pozor! Pride! ROKAVICE damske gla- ce Din 40.— usnjene podložene Din 55 TKIKO 14,— C. AHLIN, Miklošičeva c. 4, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56 nasproti šišenske cerkve. Miklavžev večer S. K. Ilirije dne 7. decembra v areni Narodnega doma 14192 O 0 I u— Pomožna akcija. Pozivamo vse me ščane, ki so pripravljeni na oklic Pomožne akcije darovati razno obleko, perilo, čevlje, živež itd. da javijo svoj naslov v mestnem socija.lno političnem uradu v sobi št. 42. Urad bo potom poskrbel, da bodo prišle ilskat pripravljena darila v to poverjene osebe. Kdor pa želi svoje darove osebno oddati, jih lahko odda v navedenem uradu mod uradnim; urami t. j. od S. Jo 14. ure. u— Smuk! V sredo dne 2. decembra ob 20. nas preseneti Smučarski klub Ljubljana z zanimivim predavanjem o smučarstvu. Nad 100 prekrasnih s k iop ti čilih slik bo 'Ilustriralo nad vse poučno in zabavno vsebino predavateljev i h misli o sodobnem smučarstvu. Predaval bo g. Ante Gnidovec v* dvorani Delavske zbornice. Ker je zanimanje že danes veliko, so vstopnice v predprodaji v športni trgovini J. Gorca v palači Kreditne banke. _ Smučarski klub Ljubljana. u— Sadjarji in vrtnarji, člani ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, naj ne pozabijo, da se vrši podružn c-ni redni občni zbor v soboto 2S. t. m. ob 10. v Mrakovo restavraciji na Rimski cesti. Udeleži te se ga polnoštevilno! u— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja, da se bo vršilo 28. t. m. ob pol 21. uri v salonu restavracije »Pri levu« predavanje g vseiič. prof. dri L. L. Bohma o temi: jO mednarodnih predlogih za pobijanje svetovne krize«. Vabimo na to aktualna "n zanimivo predavanje vse društvene člane in prijate'je Vstop prost. u— Večer primorske žene priredi ženski odsek delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« drevi ob 20. v društvenem lokalu v hoteln »Tivoli«. Vabljene vse primorske žene !n dekleta! u— ženski Pokret bo imel drevi ob IS važen sestanek v društveni sobi Selenbur gova u M ca 7-11. Najcenejša gospodinska knjiga Je ..PRIPRAVLJANJE MLEČNE HRANE" od St. Humekove. Vsebuje 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedi ln tri popolne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem mlekarskem društvu v Ljubljani. 13802 u_ Predajna seja Akademske podružnice CM D bo jutri 26 t. m ob 18. v društvenem lokalu (Beethovnova 2). Dnevni red: konstituiranje odbora, predaja poslov in program dela za bodočo poslovno dobo. Udeležba za člane starega iu novega odbora strogo obvezna. u— Na rednem občnem zboru Društva slušateljev juridične fakultete v nedeljo je bil izvoljen naslednji olbor: predsednik šiander Joško. podpredsednik Zajšek Mate tajnik Kos Albert, blagajnik Kukovič Kazimir, knjižničar I. Burger France, knjižničar II. Vivoda Marjan, gospodar Frantar Svetozar, odborniki Jakopič Tone, revizorja Brecelj Marjan in Brečko Miro. u— Akademski klub gradbenikov je na VII. občnem zboru 21. t. m. izvolil naslednji odbor: častni predsednik univ prof. inž. Foerster Jaroslav, predsednik Prezel-j Mapian, podpredsednik Caxlcž Vladimir, tajnik I. Benčič Drasrom r, tajnik II. Knafeljc Anton, blagajnik Dobrič Nikola, knjižničar Fatair Ante. odbornik Avanzo Stanislav, delegata v AD.JT Rlbnikar Adolf in Dolenc Ivan, revizijski odbor; docent Inž. Fak-ii Milan, inž Glcbočnik Stojan in B!eiwe;s Jana u— Zveza gospodinjskih pomočnic bo letošnjo z;mo priredila ciklus poučnih predavanj : o morali i.n nravnosti, o gospodinjstvu in kuhanju, o delu v organizaciji in stanovski zavednosti, o zdravstvu, o lepem vedenju, vljudnosti in srčni izobrazbi. Vsa ta predavanja bodo vršile strokovno nao-bražene moči in bo vston dovoljen le članicam Zveze gospodinjskih pomo<"n:c. T v*, kleta, k. vam je na. tem. da se izobrazite, pristopajte k naši zvezi. Vpisnina slane Z Din mesečna članarina pa. 3 Din. Prijave novih članic so snreje.majo vsako nedeljo •popoldne v Prečni ulici 2. Vsaka članica dobiva brezplačno društveno glasilo iGo-snodinjska pomočnica«. V nedeljo 29. t. m. ob četrt na 17. bo že drugo predavanje v tej sezoni. Pozivamo gospodinje .da b.Iaz->-volilo na to opozor.it"!. da bo udeležba večja. kar bo v korist ne le pomočnicam ampak tudi gospodinjam. u— Katarina je razgnala megle. Od torka 17. t. m., ko je deževalo, je nastor>i'o prav megl-eno in oblačno vreme. Na deževni torek je pihal hkratu mrzel sovernik, 1 i je po gorah spremenil dož v sneg. Ljubljansko okolico so 10 dni za.grinja.le zjutraj geste megle, podnevi pa sivi oblaki, z katerih so Zemljani že vohali bližajoči ?<» sneg. Zastrt, jo bil ves čas pogled ds carske velikane in drugo hribovje. Včeraj zjutraj je bilo sprva močno oblačno !n vse je kazalo, da bo res začelo snežiti, kait.i okoli 8.30 so prifrfotale prve. redke, drobne snežinke. Že davno prej je sneg močno pobelil Krimsko pozor'e i.n osia.ie hrib=» proti jugozajpadu, a vse je bilo do včeraj zagrnjeno v gosto mesrlo. Katarina, k! je včeraj godovala, je razsrna.la me^le ia oblake. Prinesla je v deželo lep, jasen. a. hladen da.n. Pogled na Krim in ostale hribe jo bi.l krasen. Vsi hribi so nizko doli, kak'h 100 metrov nad ravnino zasnežen.', tako je pobeljen 741 m visoki Sv. Ahac, tudi njegov sosed 833 m visoki Knrešček ima belo ka.no. 1058 visoki Mokrer je v snegu, romantične Iške peči pobeljene. Po solnčn'!i pojavih znamenito hribovsko naselje, fir. t metrov visoko Golo je prav tako že nd torka .pod snežno odejo. Pravijo, da ne bo sneg dolgo odlašal s svoj-"m obiskom, čeprav je bila Katarina točaijka sladkega vina. prijazno nasmejana. o— Dva poškodovanca. Ko je šel brezno- S!»'n,i pekovski pomočnik Anton Petkar včeraj ponoči po Pogačarjevem trgu v smeri proti domu. se je nenadoma zagnal proti njemu neznan, oMvidno pijan možakar. ki je potesmil nož 'n mu prizadejal veliko rano pod levim očesom. Napadlaec je nato izginil. Petkarja pa so prepeljal,! pozneje z reševalnim avtom v splošno bolnico. kamor so spravili včeraj dopoldne tudi 60 letnega posestnika Miho Pr-dborška iz Utfka pri Vodicah, ki je padel doma pod voz !.n si zlomil desnico. u— Zadeva Žuljave Jasi. V članku »Stanovanjska. vprašanja i pe«ja>l Enako s moto je imel mestn, delavec Avguštin Vauter. ki je bil spravil koio v neko gostilno pred škofijo in sra dvakrat zakleti ti. Kakor pripovedovala ri»>ka, v gostilniški veži se mudeča ženska, je takoj za Vauterjem stopil v vežo nezna.n mladenič, oblečen v športno obleko, ki je kolo enostavno odnesel na cesto Scagneti.iu ukradeno kolo je črno p leska no. znamke >>Ewera«. vredno 2000 Din, Vattterjevo pa znamke *Pax«, enake vrednosti. u— Na veselici okraden. Mesarski pomočnik Itud. češnovar jo biil v ponedeljek zvečer v neki gostilni v Z?, šiški kjer je bila mala veselica. Pa ni dovolj pazil na svoj 850 D'n vredni usnjati suknjič, ki je visel na kljuki. Pred policijsko uro šele je opazil da je suknjič izginil. Kakor so pripovedovale neke ženske priče, je odnesel suknjič neznan mladenič, ki ga je iztiho-ta-f'il iz sobe na ta način, da ga je poprej pokril s svojm suknjičem. — Gostilničar France Stanovnik z Rimske ceste pa je prijavil, da mu je nekdo odnesli popoldne iz domače kuhinje 1 '00 Din vredno svetloru-jaivo suknjo. Gostilničar je tačas ime! opravka pri gostih. u_ Sokol šiška priredi v soboto 5. dec Miklavžev večer s plesom v hotelu Belie-vue. u__Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo »Ljubljana IV«, v soboto 5. decembra v veliki dvorani Mestnega doma za mladino točno ob pol 18., za odras'e pa ob 20 s plesom Vabljeni s+e vsi! Odbor u— Miklavž pride k Ljubljanskemu Sokolu v Narodni dom v soboto 5. decembra ob 16. Tedaj bo obdaroval mladež. Zvečer ob '.i21. pa poseti odrasle. Po obdaritvi p les. Sodeloval bo Sonnv boy jazz. Vhod 7. Bleivveisove ces^e. u— Sokol II. priredi v soboto H. deeem bra Mikln.vžev večer v Kaz-ini Ob 17 bo pričetek za m'adi.no. ob 20. pa za odrasV s plesom. Sode't:je s-.Tonnv jazz«. Popoldne vstop prost, zvečer 10 Din Darila se sprejemalo ista dan dopoldaie od 10. do 11. in' por>oldne od 15. ure dalje. u— JNAD Jadran ho priredil 3. decembra čajanko. Na STorcMi so tudi koncertne točke. Pričetek točno ob 20 uri. u— Jadranova plesna vaja bo drevi! u_ Preporodova plesna vaja bo v soboto 2% t. m. ob 21. v dvorani Trgovskega doma. Vodi sr. Jenko. Novinci točno. u— Drevi »Nadaljevalni plesni tečaj« Jenkove šoir> y Kazini. V soboto perfekci-ja — čajanka. u_ Danr* plesne vale trgovskih nameščencev ZPNJ v veliki dvorani hotela tJni-ona. I sra Negode Ja.zz. Začetniki točno. u— Nogavice, volnene, flor in svilene, ■•lohifp ros troežne pri tvrdki šterk nasi. Karnienlk, Stari ti g IS. Iz Maribora a— Iz seje mestnega sveta. Na seji v torek zvečer so bila poleg mnogih uporabnih dovoljenj za že dovršen e nove zgradbe :'t adaptacije hiš in gospodarskih poslopij iz lana -o naslednja srradbena dovoljenja: i''8ti Wf'aiu za zgradbo nove mesnice na MpffsJc. ces-ti; Ivanu Rraunu za adaptacijo hlevov v Jezdarski ulici ter Štefanu Ko-terju za zgradbo mizarske delavnice v .Mlinski ulioi. a— Občinska seja je napovedana za 3 decembra. Razp.ravlčali bodo o proračunu za 1932. Radio Maribor r. z. 7 o. /.. Miklošičeva ul. 2. Zal°{ftt: 7-°rniee, radioaparati, zvočniki sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah 12812 a— Telovadna akademija Sokola Mari-bor-matica 30. t. m. v Unionu bo po spo-rMu in izvedbi ena najlepših v zadniih le-t:h. Vstopnice se še dobe v trgovinah Bu res in Majer. a»S fotografsko kamero v Julijske Alpe«. Mariborski smučarski klub priredi 2 decembra v Zadružni gospodarski banki zanimivo skion-tično predavanje g. Cveta švi-glja iz Ljubljane, ki nas popelje v Ju-li.iske Alpe. a— Ljud-ka univerza v Studencih. Da-n^s ob 1 'K ho predaval tehniški vodja Mariborske tiskarne, Lojze Strašn'k, o zgodovini in razvoju trs.karst.va. Predavanje bodo ponazorovale skioptične slike. a— Pri mariborski borzi dela dob' takoj ~ja. Šport Predavanje o smučarstvv s skioptičnt-mi slikami bo priredil Smučarski klub Ljubljana v sredo decembra ob v dvorani Delavske zboru ee v Ljubljani Nad 100 prekrasnih slik bo ilustriralo zanimivo. poučno tn zabavno vsebino preda-vate:icvih misli o sodobnem smučarstvu Predaval bo a Ante Gnidovec \*stt>r>n:ce v predproiiap v sportn; trgovini J. Goreč v palači Kreditne banke Zbor sGdmkov JLAS 7a Dravsko ha novino (Službene obiave.) Za tek ucdinie-nja. ki sa nriredi ASK Primorje 1 decem bra. s startom ob 11 pred palačo Kreditne banke, se v jurijo določa io savezni sod niki \Vndisch Keber Kermavner. Sancin Danilo. S'amič, S^enišnik. Gregorič gdč fratar, Vidic in L-uin Vsi imenovani naj se lavijo naj.pozneie ob 10 15 pred^edn ku zb(jra g. Slamiču. pred Narodnim domom Kolssr.rska tekciia Primorj.n vabi vse člane na sejo v netek. točno ob 20. v ta j ništvu hotela »Miklič«. Država jje zopet vrnila Narodni banki 75 milijonov Iz Beograda nam poročajo, da izkazuje stanje Narodne banke od 22. t. m. ponovno zmanjšanje začasnega posojila ghvne državne blagajne Kakor znano, ima država po zakonu možnost, da za tekoč' potrebe glavne državne b'aaaine najame pri Narodni banki do (>00 milijonov Din ki jih mora vrniti do konca leta Ta kredit je iržava do srede oktobra izkoristila le de višine .VKl miliionov £e v zadnjem izkazu od 15 t. n pa smo zabeležili, da je držaja iz svoj-va dobroimelia (izvirniočesa od o-^Onulijonsk* era posojila v frankih) vrnila Narodni ban ki 150 miliionov Din: po nainoveiJeni stanju pa je država nad.alie vrnila 75 miliio nov Din. tako da ie dole »lavne državne hla čajne pri Narodni banki reduciran od 501' ua 275 milijonov Din. Menična in lombardna po=oiila. ki so v zadnjem izkazu dosegla najvišje stanje 212R miliionov Din (za skoro pol milijarde več kakor v trenutku zakonike stabilizacije rt, ni ja meseca), se v tretji četrtini novembre riisp več nadalje dvigala, temveč so za m a lenkost nazadovala na 2123 milijonov Din Devize v podlagi so se zmanišale 7„a 58.5 na 364.3 niilijo-i.a Din. devize izven podlage pa so se povečale za 2.9 na 01.2 milijona DJki obratovanja povečajo on 890.000 na 94&000 Din. Klavnica p'a?a mestni občini po novem nroračunu 700/00 Din priznavalnine (v proračunu za tek. leto samo 5/0.000 Din), za olni« pa je predvidenih 533000 Din (lelos 425 000V Med dohodki tn najvažnejši: klavnina. ki bo dala 2.82 mili-mna Din fWos 2.561. oglednina 0.50 miliiv na (0.76) donos hlad;i„jce 0.50 (0.43) in donos ledarne 0.12 (0 12) Proračun mestnp plinarne znaša 4.37 mi-Oionn Din in se poveča 73 0.66 milijona Din. Za obrestovanje no^oiil bo v novem orora-čfinti potrphno 4^:4 000 D^n (Wos 161.000) za premo" 1 82 miliiona Din (1 60). za obra-'ovanie 0 52 miliiona D:n C0.°9), za vzdrf.e-vanie 0 57 milijona Din (0.49) in za odpise 0 21 milijona Din (0.10) Stroški za ola-'"e in pokoinine 7matr'šaio od 558 000 m V8000 Din Tzkn^ilo za oddan' plin ie predvideno v višini 3.0'- miliiona D;n (2.75V o l koksa in katrana pa v višini 0.S0 milijon;« Din (040). Proračnn mestnesa pogrebnega *avo'a /naša 1.350.000 Din "(letos 1.092.000). proračun mestne zastavlialn»«-e 4('.3.fHV) Din (letos 437.0(K)) in proračun me^tn^ prinrego t milijon 480.000 Din (letos 1,481.000 Din). Pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest Ministrstvo za gradbe je že lani v decembru z navodili o pobiranju izrednega cestnega prispevka odredilo, da plačujejo avtobusna podjetja kot izreden cestni prispevek začasno 10u/o vozne cene, in sicer od 1. januar-ia 1931 dalje. Po razglasu kr banske uprave od 5. marca t. 1. je kr. batiska uprava odredila, da začasno ne izda enotnih avtobusnih vozovnic 111 da morajo avlobustia pod-letja svoje vozovnice še pred uporabo predložiti v žigosanje sreskemu načelstvu (v Ljubljani bmovinski blagajni kr. banske uprave) in plačati 10% prispevek. V »Službenem listu« oci 25. t. m. so sedaj objavljena nova navodila za ' pobiranje prispevkov avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest, ki stopijo takoj v veljavo Za plačevanje izredne?« pri>perka je kr. hanska uprava zalotila enotne vozovnic« po 0.50, 1, 2. 5 in 10 Din. Te vozovnice nabavljajo avtobusna podjetja pri sreskih na-čelstvih, v Ljubljani pa pri kr. banski upravi in plača o takoj 10% vrednosti vozovnic kot izreden prispevek in poleg lega še 1 Dm za vsak blok. V zapisniku, ki se sestavita ob izdaji vozovnic, mora biti navedeno, koliko kilometrov cestne proge, koder obratuje avtobusno podjetje, odpade na dižav-ne. koliko na banovinske in koliko na občinske ceste. Vsak voznik mora imeli vozovnico, ki se izda ob začetku vožnje za vso pro«;o. Na vozovnici se mora preluknjati dan izdaje. Avtobusni podjetniki, ki izdajajo tedenske ali mesečne vozovnice, so dolžni pred izdajo dati vozovnice žigosati in hkrati plačati 10% voznine kot izredni prispeven. Vozovnice pregledujejo na progi uradni organi. Za nepravilno izdaianie vo/ovnt<• kakor tudi za vsako zlorabo, ki ima za posledico oškodovanje izrednih prispevkov, jamči krivec po odredbah kazenskega, od-nosno državljanskega zakonika, po'eg tega pa tudi po pravilniku o banovinskih davščinah. V primeru ponovnega kaznovanja ali neupoštevan ia opomina je po zakonu o avtobusnih podjetjih možen ludi odvzem koncesije. Pred podelilvijo koncesije mora podjetnik izjaviti, da na uradni poziv predloži varščino od o000 do 10.000 Din, ki zapade deloma ali celotno, če bi podjetnik pri izvrševanju obrata izvršil kake nerodnosti v pogledu plačevanja cestnega prispevka. Ce se na podlagi ovadbe ugotovi nerednost tn je bila podjetniku naložena denarna kazen, se prizna ena tretjina plačane kazni ovadi-telju kot nagrada Upravne kazni izreka obce upravno oblastvo prve stopnje in ima stranka pravico pritožbe v 15 dneh na neposredno višjo oblast. Razglas o plačeva- KONCERT nju izrednega cestnega prispevka od 5. mSN ca 1931 se rasvel javlja, v kolikor tta«pr«» tuje tem navodilom — Pavšalne odmere davka na poslovni promet za male obrtnike .letos še ne bu. Kakor znano, omogoča či. '21. uredbe o skupnem cia\ku na poslovni promet, da davčna uprava ugotovi davčno osnovo za poslovni promet mal.m obrtnkom. k> nimajo na leto več kakor .*XMXH) Din prometa. na podlagi sporazuma. Firančtto ministrstvo je prtko s\ojih organov stopilo v z\ezo z vsemi davčnimi obvezane;, ki prihajajo za tako pavšalirano odmero poslovnega davka v poštev in ie pri tem ugotovilo, d j se večina teh davčnih obvezancev brani skleniti sporazum, vsaj na dobo. ka-* kor 'o predpisuje pravilnik, namreč za 3 ieta, ker ie v sedanjih čas^h težko predvideti. če se bo promet v naslednjih 3 iet;h obdržal na sedanji v:š;ni. Zaradi tega odklonilnega stališča je finančno ministrstvo obvestilo davčna ob'astva da se ima za leto 1932. ugotoviti davčna obveznost za davek na poslovni promet na isti način kakor doscd-.ii". to 'e pred davčnem odborom. — Gospodarska kr»»a v Franciji. Frj»,icl»a. ki je dolgo kljubovala vplivom svetovne gospodarske krize, se mora sedaj borili tud1 s sličtiimi ležkočami kakor druge države. Seveda pa nazadov^anie produkcije ni zavzelo onega obsega kakor v Zed;njeu'h državah. v Italiji ali v Srednii Evropi. Pro^Aci-ia železne ru-le ie nazadovala od mo£e"neg3 povprečia 4.066 000 ton v 1. 19!0 na 3 mili-ione 139.0(¥) ton v septembru. prod"kciia železa pa istočasno o l 842 000 na T>54.0/V) ton. Trenutno je v obratu L21 pl3vžev, do Čim iih je bilo lan* v obratu povprečno 147 Žolezarsta indust>'ja obratuje s C0n'» normalne zanoslenosti, avtomobilska pa !e s 40 %. Teži o ie prizadeta tokslilna industrija svile. Zaradi omejitev uvoza luksuznih predmetov trpif- v z«dnje-m času zlasti tu H konfekcijska industrija in industrija kosm tičnih predmetov. Trgovinska bilanca, ki te bila lani mesečno pasivna le za okrog 6(X) milijon, frankov, se je zelo poslabšala in tt povpreSia mesečna pasivnost dosegla že 1000 milijonov. V prvih 10 -.lesecih l. 1. je bila francoska trgovinska bilanca pasivna za 10.6 milijarde frankov, dočim ie za islo razdob je pret. leta znašala pasivnost le 7.5 mill-iarde frankov. Poslabšan ie industrijska M poslenosti je razvidno tudi iz podroi>n:h po datkov zunanje trgovine. Uvoz industrijskih S'rovi n je letos nazadoval v 10 mesecih od 24.8 na 16.7 milijarde frankov, izvoz gotovih izdelkov pa je padel od 22.8 na 16.3 mili iarde. = Konknrz je razglašen o imovini zapu šč'ne Martina Cvilaka in njegove žene ,Io.«i-pine Cvilakove. posestnikov in gostilničar jev v .Tarenini (upravnik mase dr. Filip Kumbatovič. odvetnik v Miriboru; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 3. decembra ob nol lt.; oglasitveni rok do 31. decembra; ugotovitveni narok 11. ja nuarja 1932). — Nadalje je razglašen kon-kurz o imovini Arnolda Schare. trgovca v Iiazvanju pri Mariboru (upravnik mase dr. lotar Mjjhleisen. o Drž hinot. banka 62 — C3.5, Narodna banka 4900 bi. 1 l Blagovna tržišča LFS -f Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca 7a le« slaba. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon tesanegp lesa. 1 vagon bukovih desk in 1 vagon bukovih drv. Povpraševanje je za bukove lelve (20 V 20 nun. 1 m dolžine i>n več, T., b^ez grč) in za smreko, je'ko (L, IT., III., lepo belo blago, suho. nara,n'no. očeljeno. vezano v zvezke, in sicer 15 ni3 škuret 12 mm. 19/31 cm; 20 ms desk, 24 mm, 17^31 cm; R m* nlohov 33 mm. 22 38 mi: 8 ms plohov. 38 mm. 22*28 cm: 1000 komadov 2«'36 500 komadov 33'66. 300 komadov "6 56. 400 komadov 66'66 in 400 komadov 76'76 mm). ŽITO + Chicaffo (23 t. m.) Začetni tečaji. Pse-n'ca; za december 53. za marc 57.25. za maj 58 50. za julij 5825- koruza: za december 40.50. za marc 42.625. ta mai 44 875. rt: z* nmi 51.125; oves: za december 25.75. za maj 2S.125 + Winnipcs; (25 t. m) Začetni tečaji Pšenica: za december 61.30, za marc 66, z« maj 66 30. * * -f Vovosadukn blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nes^remenipna. Promet: 82 vag Pšenica: dolniebnSV-a 79 kg 245 zakli. Kt: baška 147.50 — 152 50 Ove?: baški, sremski. Vavonski 125 — 130 .Wro«n: baški, 64 kg 122.30 — 127.50; baški, sremski, pomladni, 67 68 kg 160 — 170 horuza: baška. stara 102.30 - lo5 srenit-ka. stara okolica Indii-:a 102.50 - 103; okolica M15 - 107. ba-ška. nova. s kakovostne aa ranči to ($3 — 65; baška, sremska nova z.a december januar 67.50 — 72.50; m marc maj S4 - 85. b.a-iiaška. nova 62 — <:4- baška. nošena 83-=-85; Jiem?ka. sušena S4 - f-6; banaška. sušena — 83 Moka- baška in banatsha poštar* Og* t rt >Oam 3W». 3>IJ. »2. »": Hi»3 -315; >55 265 s7> 1l«> 2!KI 122.50 - 127.50 tttn.Ui: baški m srem-ki 85 — 9"; banaški - 85. Fižol; baški -romski, banaški 2" 1. 1\~> - 2 + PuHimpeštan-Ua termuiska borza C'5. m.) Tendenca čvrc»;*. prorue' živahen Pšenica: za december 12.13 - 12.15. za marc 13.31 _ 13.^2 ri- za ma- 14-j _ 14.32; koruza za mai 13 0() _ 1502 Radio Izvleček nmp^piov Četrtek. 2t$ novembra LJUBLJANA 12 15 Plošče 12.15: Dnevne ve*t:. 13: Napoved časa. borza. - 17.30: cert orkestra. — KONIC.sRERG 16.45: Ln'i-ka godba o-kestra. — 20 35: Operni orkester. — 22.30: Plesna glasba. — MGHL-ACKER 17.05: Orkestralen koncert. — 20.15: Opera uManon*. — 22: Nemški liiimo-risli. — 22.45; Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.20: Lahka glasba. - 19; Pevski in klavirski koncert. — 20.40; Konferenca iz Pariza. — 22.30; Operni orkester. — Ciga-.i-~ka godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Operetni večer. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA D RAM A. Začetek oh 2tl Četrtek. 2G.: Takšna j? prava A. Petek. 27.; Zaprto. Sobota. 28.: Trije vaški svetniki. Znižane cene. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 2u. Četrtek. 26.: Zaprto. Petek, 27.: Večni mornar. D. Sobota, 28.: Dežela smehljaja. Premijera. Izven. Mariborsko gledališče Začetek ob Četrtek. 26.; Konec poti. D. Zadnjič v 7oni. Petek, 27.: Zaprto Sobota. 28.: Zenitov. Premjjerr ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI 0DL.iL Začetek ob 20.15 Sobota, 28.; Igra v gradu. Premijera. Nedelja, 29.: Igra v gradu. Repriza, Reprize. V soboto se ponove v drami prvi? v letošnji sezoni »Trije vaški svetniki« v isti zasedbi, kakor lani, le uingo nčitelia igra letos Edvard Gregorin Predstava ie po^ znižanih dramskih cenah. _ Repriza >Vernega mornarja , ki je bila prvotno določena za četrtek, bo v petek za red D. Preložitev je bila potrebna zaradi tehničnih nriprav za premfjero Lehari»ve operete iDe-žela smehljaja*, ki bo v soboto. Slavnostna predstava. V proslavo narodnega praznika bo v nonedeljek v oneri slavnostna predstava. Uprizori se velika ruska opera »Knez Igor*:. Iz življenja in sveta Strašna nesreča v angleškem rudniku Konec Wilkinsove podmornice Potop »Nautila« pred Bergenom na Norveškem brežja, ki se nižajo in vstajajo Baltsko In zgornje Jadransko morje Izginjata — Potopljena svetišča in stare ceste že v Celzijevih časih je bilo ljudem znano, da se morje okoli švedske polagoma oddaljuje od kopnega. To dejstvo je znanstveno ugotovil Celzij sam, a šele Bach je našel pojasnilo: odkril je namreč, da se švedska razen manjšega dela na jugu polagoma dviga iz morja. Celzij je ugotovil že pred 200 teti, da znaša to dviganje 91 cm v sto letih. V nekoliko tisočletjih bo mogoče iz Stockholma do A boja na Finskem peš — morja takrat oe bo več. Skandinavski polotok se sploh ves dviga, isto tako Finska do Leningrada. Otok Bornholm se dvigne v sto letih za 30 do 40 em — in to traja že 1600 let. V* Jutlandiji dokazujejo nasproti temu podmorski gozdovi in preplavljena obdelana. zemlja, da se dežela počasi niža. To velja tudi za nemško severnomorsko obrežje in severno holandsko ozemlje, ki ga morajo zaradi tega neprestano varovati z novimi nasipi. Zapadna škotska in angleška obal kaže v višini do 150 in v nekih delih do 300 metrov znamenja, da se je do te višine dv'2rnila lz morja Isto ie z zaoadno francosko obalo. L. 1752 je nasedla v Bourg-reufu pri La Rocnell-i neka e^srleška la-d;a na peclmorsk' sipini. 1. 1890 so ležali nieni ostanki sredi obdelane zemlje — 41« m nai morsko gladino! Port Bahand. kier to Hoi^ndci prej odlagaH svojo sol. Ifži seda i 320 m ca morja Olonne ie bil nekoč otok in je danes zvezan po travnikih s kopnino. Od slov.*ega svetišča Juoitra Serapi-škega pri Pczznoliju v bajskem zalivu so ostali trije 12 m visoki stebri, ki so do višine 3^2 m čisto gladki, nad to višino pa v dolžini m navrtani po neki školjki, ki živi še danes v Sredozemskem morju. Svetišče je bilo tedaj 6—9 m pod morjem, nato se je spet dvignilo, N^jspod-nejši del stebrov je moral biti po kakšnih usedlinah zavarovan pred napadom uničujoče školjke. Kakor Vrneta v Baltu bodo nekoč ie-žale na morskem dnu Benetke. L. 1722. so odkrili tla na Trgu sv. Marka, da bi položili nov tlak, t>o1 mstra višje. V globini poldrugega metra so naleteli na star tlak. In danes doseg* vsaka visoka voda zopet hiše na slavnem trg i. Benetke se pogrezajo v morje vsako stoletje za okroglo 15 cm. Sardinska obal se spet dviga, dalmatinska se pogreza Zri Zadru ležijo najlepši mozaikni tlaki pod vodo, na jugu otoka Vragnice opaziš ob mirnem morju celo celo vrsto kamenitih sarkofagov — na morskem dnu. Najbolj vidno pa je pogrezanie kopne zemlje okoli Napolija Pri Pozznoliju,* ki smo ga prej omenili, ležijo druga rimska svetišča pod vodo, isto tako razne rimske ceste. V napoljskem zalivu leži pod vodo rimska cesta z ostanki starih hiš. na otoku Caori.ju je voda zagrnila eno izmed Tiberijevih palač Kakor prinoveduie star kapucinec, je v svojih mladih letih bral grozdje v samostanskem vinogradu — nad katerim se zibljeijo danes ribiški čolni. Izdiranje zob brez bolečin Izdiranje in zdravilno obravnavanje zob brez bolečin so poznali že v starem veku in v 16. st. je odkril neapeljski kirurg Severino bolečine lajšajoče lastnosti mraza. A šele 1866. je Richardson uvede! prvi, praktično uporabni postopek z mrzloto. Zgradil je razpršilec za eter, ki s svojim intenzivnim izparivanjem zaledeni kožo in jo napravi neobčutljivo. Njegovo metodo uporablja še današnja zobozdravniška praksa za manjše kirurgiene postopke, le da je klorov etil nadomestil eter. Ker ta metoda ne posega globoko v bolna mesta, so začeli uporabljati vzbriz-gavanje ohlajenih tekočin v tkaničje. Najprvo so v to svrho uporabljali 0.9 odst. raztopino kuhinjske soli. A šele z uvedix> kokaina je uspelo resnično lokalno omamljenje globljega tkiva.. Danes pa je novokain, ki ga je sintet-sko izdelal Einhorn in ki je 16 krat manj strupen, skoraj popolnoma izrinil kokain. Manjši dodatek ekstrakta stranskih cbi-st.i poveča njegov vpliv do popolnosti. Tudi za izvrtanje bolnih zob brez bolečin uporabljajo novokain. V težkih primerih uporabljajo tudi narkozo. Bežna omama z etrom ali klorovim etilom rabi pred vsem za izdiranje se-gnitih zob brez bolečin. Poleg tega so posegli zopet po starem dušikovem oksi-dulu, ki je bil prvi uspavalni plin v zdravniški praksi. Za zobozdravniško prakso zadostuje uvedba neke količine tega plina skozi nos, ki je tako majhna, da pacienta niti ne uspava. Bela košuta Ob koncu poletja so v Exmooru videli belega jelena. Pri tem so se nekateri spomnili zgodbe, ki se je pripetila pred 30 leti. Mladenka se je sprehajala s svojim bratom ob poletnem večeru po parku Dal-keithovega grada. Srečala sta graščinskega oskrbnika. Ta ju je povabil s seboj, če bi hotela videti nekaj nenavadnega. Dospeli so na jaso, kjer se je pasla čreda jelenov. Med njo je skakala čisto bela košuta. »To znamenje baje pomeni nesrečo za erraščakove,« je pripomnil oskrbnik in dodal, da že blizu sto let nihče ni videl beie živali v jelen jih krdelih. Jeseni istega leta se je lord Dalkeith ponesrečil na lovu. Drugi dan po pogrebu sta ista sprehaja-ča ko dva meseca prej nanovo naletela na oskrbnika, ki ju je vprašal s hripavim glasom: »Se spominjate bele košute?« Junak pesnika Tennysona. lord Ronald, menda ne pozna te vraže, ko pokloni svoji sestrični lady Clari košuto belo ko sneg. Bat'a na poletu v Indijo 29. t. m. se odpravi znani češkoslovaški industrialec in zlinski župan Tomaž Bat'a na polet v Indijo. Spremliali ga bodo nekateri višji nameščenci njegovih podjetij. Proga bo znašala 22.500 km, aparat pa bo tromotomi Fokker. gjfoife •Ni*fivwann fAfrijo ^'Vi JEN JE IN SVET« Boben za žrebanje v Dublinu v. - • 4 Vsa Irska mrzlično pričakuje izida »Irish Sweepstake« najbolj donosne loterije na svetu. Pri tej dirki ni v navadi totalizator, marveč se žrebajo dobitki na neki drug, precej kompliciran način, ki pa vendar prinese mar^omu milijone Skrivnost človeške hrane Človeško telo ie podobno avtomobilu. I p Ce uporabljaš pravo kurivo in je motor I i' in vse drugo v redu, bo vozilo teklo dobro in varno. Ce pa uporabljaš slabo kurivo in zanemarjaš motor, ne moreš zahtevati, da bi bilo vozilo zanesljivo. Hrano lahko imenujemo naše kurivo, le da je človek zamotanejši stroj nego motorno vozilo. Po vsem svetu se bavijo znanstveniki s pcskuci da bi dognali zadnje skrivnosti tistih dragocenih snovi, ki jih imenujemo hrana in da bi ugotovili nove podatke o njihovem vplivu na naše telo. Nekatera izmed nedavnih odkritij so naravnost presenetljiva. Eno izmed najvažnejših odkritij je odkritje »žive prvine« v hrani. O tej skrivnostni stvari poroča pravkar izišla številka ilustrirane tedenske revije »življenje in svet«. Zanimiva aretacija Ban Ress Leavitt svak predsednika Zedinjenih držav, ki so ga nedavno aretirali, ko je stopil iz neke delikatesne trgovine z 11 steklenicami žganja. Sicer se je zagovarjal, da so mu v trgovini pomotoma zavili alkohol, vendar je moral poiožiti 250 dolarjev kavcije, da so ga izpustili Kako prenala kuna jajca Kure in dehorji so, kakor znano, zelo veliki ljubitelji kurjih jajc in čestokrat obiščejo kurnike samo zato. da ednesejo to delikateso. Kako jo prenašajo? V strokovni reviji nemških lovcev »Deu-tseher Jager« piše A. Usinger na podlagi dolgoletnih opazovanj, da kažeta obe živali naravnost čudovito spretnost v tem, da stisneta jajce kakor v ščipalnik pod grlo. Samo če morata hitro teči ali preskočiti kakšno oviro, ga vzameta v kremplje, a ga stisneta takoj pod grlo, čim sta oviro prešla. Kuna ima včasih tudi navado, da kotali jajce med sprednjimi nogami, pri čemer se mu umika. V tem primeru gre bržkone za igračkanje. Dvojnica Josephine Bakerjeve Pariško civilno sodišče ima zadnjo besedo v precej težavni zadevi, ki se je spletla med čokoladno zrvezdnico Jose-phino Bakerjevo in njeno dvojnico, komteso Capelet de Bourgouin ali, kakor se imenuje s svojim umetniškim imenom, Dolly Dihourijevo. Ta se je zdela lepi Josephini tako podobna njej sami, da jo je ob koncu pretekle sezone angažirala kot svojo namestnico za primer, Dolly lZT,uri tn b* ^ J*3?* njen zagovornik °ef. nast°- Stemboulian P ^ fNa"člla nekaterih svojih programnih točk. Pri neki skušnji za nov šlager pa se je videlo Josephini, da njiju skupni partner in točasni kavalir Bakerjeve, Pierre Meyer, nekam preveč naravno poljubuje lepo Dolly in jo je na mestu odpustila, češ da ji nikakor ne sliči tako, kakor je prvotno menila. Dolly je šla nato po pomoč k sodnikom in nje odvetnik ja izjavil, da je pripravljena nastopiti pred njimi v isti »obleki« iz bananovih peres, kakor jo nosi na svojih predstavah Bakerjeva, in jim zapeti iste pesmi, ki Jin poje ta, da se prepričajo o njiju neverjetni podobnosti. Seveda bi morali na konfrontacijo pozvati tudi Bakerjevo. Doslej še ni znano, da-li s: bodo resni možje pravice zavoljo nepristranske sodbe dovolili majhen nastop obeh zvezdnic v sodni dvorani. Ali je visoka starost razlog za ločitev zakona? Upokojen carinski uradnik v nekem švedskem podeželskem mestu je pred nekaj časa vložil tožbo za ločitev svojega zakona in je navedel kot razlog, da mu je žena stara 69 let. On sam jih ima sicer že 65. pa meni, da je zanj še vedno čas za novo življenje. To novo življenje bi za-počel z neko vdovo, s katero je imel desetletno razmerje in ki šteje danes samo — 71 let. Njegova žena pa ni hotela ničesar slišati o ločitvi, češ da ga še vedno ljubi in da je pripravljena pričeti ž njim spet skupno življenje — seveda če bi se odrekel svoji »ljubici«. Tega spet on ni hotel. Prva inštanca mu je ugodila, češ da sta bila z ženo že itak več nego deset let ločena. Druga inštanca je zavrgla razsodbo prve. češ da starost ne more biti razlog za ločitev zakona. Na švedskem pričakujejo sedaj z zanimaniem. kaj bodo sklenili sodniki v tretji inštanci. V Doncasteru (v grofiji York na Angleškem) se je zgodila v tamošnjem rudniku strašna eksplozija, ki je zahtevala življenje 47 rudarjev. 16 rudarjev je težko ranjenih, 5 pa jih ne morejo najti in je le malo upanja, da bi jih rešili Nove aretacije na Korziki Hišne preiskave po vaseh — Prebivalstvo podpira bandlte ... Ajarcio, sredi novembra. Vojaška ekspedicija v gorski masiv Ar-reste se je izvršila brez vsakega incidenta. Prvi avtomobili so zapustili Ajaccio v nedeljo zvečer in v ponedeljek ob 5. proti jutru je že operiralo pet odredov vojaštva, vsak po 30 mož, v vaseh Sagone, Cargese in Piana. Čete so imele na razpolago tudi šest oklopnih avtomobilov. avtomobila sta bila postavljena na križišču, kjer se stekata obe glavni ulici. Prijetih je bilo več prebivalcev, ki so obtoženi, da so skrivali zločince in jim dajali živeža. Po preiskavi je vojaštvo zapustilo vas in kolona pod poveljstvom polkovnika Dupuya je zasedla bližnji grič. Razprostrli so se v bojno vrsto ter začeli prodirati v makijo, kjer so preiskali Oklopni avtomobil na poti v Caleatoggio Ekspedicija je bila pod poveljstvom polkovnika Dupuya, poveljnika orožništva na Korziki. Njen glavni smoter ni bil, vsaj po službenih izjavah, da ujamejo razbojnika Torreja in Cavigliolija, ki sta se zatekla baš v te kraje, temveč, da pomagajo policiji pri izvedbi več aretacij in pri hišnih preiskavah v omenjenih vaseh. Prve preiskave so se vršile v Balogni, mali vasici kakih 50 hiš, ki čepe kot prilepljene ob skalnati geri. V njej prebiva nekaj ogljarjev in pastirjev, pa tudi mali državni upokojenci se radi zatekajo tja na stara leta. Ob zori je vojaštvo obkolilo vas ter zavzelo položaj pred hišami. Dva oklopna vse podzemeljske votline :n korita gorskih potokov, ki so globoko urezana v gorovje. Preiskali so tudi vse gorske staje, zlasti one župana iz Balogne, ki je bil med tera že aretiran, morai pa ja kljub temu prisostvovati operacijam, ker je bil velik zaupnik banclitov. Proti poldnevu je prišel za kratek čas pogledat, kako napreduje preiskava, tudi vrhovni poveljnik operacijskih čet general Fournier. Proti večeru se je vseh pet odredov sešlo v dolini Ar-reste in orožniki so se kmalu nato vrnili v avtomobilih v svoje vojašnice. Tudi po drugih vaseh je bilo izvršeno več aretacij in v ajaške zapore so prepeljali deset novih ljudi. Bivša nadvojvodinja zastopnica modnega salona V zadnjem času so se širde po Dunaju vesti, da se namerava bivši avstrijski nadvojvoda Maks, brat pokojnega cesarja Karla, ločiti od svoje žene. Kakor zatrjujejo v baje dobro poučenih krogih, pa slonijo te vesti na napačnih informacijah. Zakon nadvojvode Maksa je bil že dolgo časa malo harmoničen in to pred vsem iz financielnih razlogov Njegova žena Frančiška, hči »rdečega princa« Konrada Hohenloheja, je prinesla v ta zakon le neznatno doto in zato jo je habsburški SVor že od vsega početka gledal postrani. V povojnem času se je gmotno stanje obeh zakoncev še poslabšalo in sta živela zato večinoma ločeno, na ramah svojih sorodnikov. « Bivša nadvojvodinja se je v zadnjem času vrgla celo v poslovno življenje, pri čemer si je gmotni položaj baje izboljšala. Postala je monakovska zastopnica nekega pariškega modnega salona. Govorice o nameravani ločitvi njenega zakona so nastale bržkone zaradi tega, ker sta živela zakonca često v različnih krajih. V tej zvezi spominjajo dunajski listi na to, da je bil bivši nadvojvoda Maks z bivšo cesarico Žito varuh bivšega prestolonaslednika Otona do njegove polnoletnosti. Kot varuh je pred nedavnim delal na to, da bi se Oton poročil z angleško voj-vodinjo Norfolško, pri čemer so ga podpirali zlasti cerkveni krogi. »Ali ste vi bili v cirkusu, tovariš učitelj ? »Sem.« »No, potem ste najbrž videli bradato ženo, ki poje bas? To je namreč moj oče.« Očetov poklic Učitelj v sovjetski šoli pregleduje dijaške vprašalne pole in nenadno opazi, da je zatajil neki mali Žid poklic svoiega očeta. »To je nezaslišano!« je zaklical učitelj. »Ciperovič. zakaj niste navedli, kaj dela vaš oče? Morebiti je sovražnik sovjetov in sploh nimate vi nobene oravice obiskovati sovjetsko šolo?« Mali Ciperovič se je zjokal in zamrmral- »Ne. tovariš učiteli. moj oče ie pristen proletarec. A prepovedal mi ie izdati nieeov noklic. ker se boii. da ne bi izgubil zaslužka.« — »Nobenih izgovorov!« sc je zadri učitelj. »Kdo je vaš oče?« Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schivab, Ljubljana Iz uredniškega koša Ramen. Neki gospod je izgubil listnico z 200 Din. Dal je v liste oglas v katerem je obljubljal poštenemu najditelju dobro nagrado. Nekoliko uni pozneje je prejel po pošti listnico, a v njej je bilo samo 100 Din in listek z besedami: »Deljeno veselje je dvojno veselje.« Vsak dan ena Novo pohištvo za zakonske može, ki hočejo ostati samostojni C. Schmidl: 20 Mesto mrtvih v Jukatanu PnmML Nazadnje je zavladal mir. Ogenj je le časih vzprasketal, kadar mu je vrgel Dick nove hrane. Ce pravim, da je zavladal mir, hočem reči, da je bilo v našem taboru vse mirno. Življenje pragozda je pa dihalo z neštetimi šumi. Lnohčnimu šumenju njegovih vrhov, ki je le časi neko-liko naraslo, se je pridruževalo hreščanje vej. pokanje dračja, pošastno prhu-tanje velikih netopirjev, žalohni klici nočnih ptic, tiho cvrčanje v travi, kdaj pa kdaj rjovenje splašenih levjih opic in zmerom, zmerom kovinsko brenčanje komarjev. Strmel sem v rdečo žerjavico in sanjaril, med tem ko je Dick preiskoval puške, ki jih je bil vzel z naših konj. Mislil sem na to, da se bo najkasneje čez tri ali štiri dni odločila moja usoda — zakaj Viola je bila moja usoda in zaveda! sem se, da je ni ženske na svetu, do katere bi mogel po Violi še čutiti ljubezen. Boječe sem ogledoval njen speči, mili otroški obraz, na katerem sta se zrcalila mir in zaupljiva brezskrbnost. »Rajši mrtev ko nezvest!« Tako pravi rodbinsko geslo Stornishev. ki so ga imeli moji predniki v svojem grbu. Ne, njenega zaupanja nisem smel zlorabiti; uisem je smel spravljati v nerazrešljive spore s seboj, ko je pričakovala od mene samo pomoči! To sem zdaj jasno spoznal in na tihem sem v svojem srcu pomolil k Bogu. naj mi da najti Kamila in naj okrepi mojo voljo, da mi kelih samozatajenja ne bo tako neizmerno grenak. Na Irido takrat nisfem mislil. Najina straža je potekla brez vsake motnje. O polnoči sem zbudil vodnika in Baxterja, ki jima je bilo zdaj stražiti. Nato sem truden, ves truden tegd k počitku. Tisočeri glasovi pragozdne noči so me kmalu uspavali. VII. POGLAVJE Maščevalec svetišča 2e jako zgodaj nas je zbudil Freene, ki je imel s kapitanom tretjo stražo. Vsaka sled zaspanosti je brž izginila, ko smo popili izvrstni čaj, ki nam ga je bil skuhal vrli mornar. Le noge so mi bile še nekam težke in drugim se je menda takisto godilo. Pa rudi to je izginilo, kakor hitro smo sedeli na konjih. »Ali ste dobro spali?« sem vprašal Violo. »Bolje nego doma na pernicah,« je smehljaje se odgovorila. Vsi so bili videti dobre volje. Prešerne šale so šle od ust do ust. ko smo jahali po svoji stezi naprej proti jugozahodu. Tudi Viola je bila danes čisto drugačna kakor včeraj. Ali je čutila mojo izpre-membo? Neprestano je kramliala. v«e ie hoteb vedeti in kar vila se je od smeha, ko se je Dick na majhnem odmoru sredi dopoldneva nalik Dpici prevrača! in zibal p Abelih, lesnatih ovijalkah. Proti poldnevu je postala vročina neznosna, čeprav smo jahali skoraj ves čas po senci, in tudi naša dobra volja jc temu primemo ponehala. Videl sem, kako je Joe, ki je dotlej ves čas jezdil z vodnikom na čelu, obrnil svojega konja in se pridružil nam. »Ne razumem tega dedca,« mi je dejal. »Včeraj je bil hujši od gramofona, danes pa molči kakor riba. Včeraj senjor, don. ponosni Španec, danes pa živ mrlič! Tako klavrno se drži na svojem konju kakor star pijanec, če ga pripeljete k studencu.« Razumel sem. da govori o vodniku. Tudi sam sem opažal, koli- kanj se je bil izpremenil. Dogodek z Indijancem je bil zbudil v donu Castaldu stfah, ki sem ga tam manj razumel, ker je moral kot star poznavalec teli krajev vendar vedeti, da poslednji ostanki Majev, ki živijo v teh jukatanskih pragozdih, ne storijo nobenemu potnika zalega, če je sam miroljuben. Zato me rudi prisluškovalec, ki ga je bil Dick sinoči splašil, ni posebno vznemirjal; delj ko sem premišljeval o tej prigodi, bolj nedolžna se mi je zdela. Indijanec je bil videl naš taborni ogenj in jo hotel vedeti, kdo smo. Don Castukio je bil vsekako strahopetec, kakor vsi širokoustni ljudje. A zdajci me je izpreletelo nekaj, na kar sem skoraj že pozab t. Spomnil sem se meridskega Ladina. Ali ni utegnil biti snočnji ogk^ duh prav tisti, ki nas je bil že enkrat zasledoval? Ugibal sem in ugibal in dasi nisem mogel priti do zanesljivega zaključka, mojega miru je bilo vendar mahoma konec. Vsa znamenja so kazala, da nam preti nevarnost, ki je ne vidimo. Ce bi bil vsaj zastran Joeja vedel, kako je z njim! »Gospod San A u glisti«,« sem ga ogovoril, »včeraj sem bi! nekoliko osoren z vami, ko smo zasledovati tistega Indijanca. Oprostite mi. Bito je v naglici — živci so me pustili na cedilu. Saj veste: veliko psov — slab lov!« »Nič, nič,« je odvrnil, »saj se nisem Bog ve kako jezil. Niste me potrebovali, to je bilo vse. A ljubo bi mi bilo, če bi me bolj uporabljali. Fo;ograiiran:a sem se naveličal, zdaj bi rad kaj doživel.« »Mislim, da boste zadovoljni s tem, kar nas še čaka, in boste imeli kaj pripovedovati v Soaith-Atlanti,« sem ga potolažil. »Bolje je, da ne silite sami v nevarnost. Odgovornega se čutim za vas in rad bi vas zdravega pripeljal nazaj.« [z življenja na deželi ZIRL Po pomladnem in poletnem odmo-tu se je v nedeljo vršila prva gledališka predstava na odru v Sokolskem dtmu v reh. Ta čin pozdravljajo vsi oni, ki pripisujejo odru precejšen vzgojni pomen. Nastopila je šolska mladina z igro »Pe-trčkove poslednje 6anje«. Za predstavo smo lahko hvaležni mladini, posebno pa onemu, ki je uprizoritev prevzel na svoja ramena. Kajti to delo zahteva od mladih igralcev, v še večji meri pa od režiserja ogromnega dela. Vse svoje moči je pocve-t:la učiteljica gdč. Menardova, ki je bila režiserka in je obenem skrbela za garde* robo svo = e številne igralske družine. Igra je Kila dobro izvedena. Kaj pa ie vzrok, do odrasli igre niso obiskali v takem številu. kakor bi bilo pričakovati, se ie marsikdo vprašal. Morda je temu kriv čas. morda vreme, morda kriza, morda kaj drugega. Fno je prhLto: Odrasli premalo cenijo delo in trud mladine pa tudi tistih, ki so sc tedne in tedne mučili za uprizoritev. KOČEVJE. Poučno -delavsko predavanje. V nedelio je bila dvorana hotela Trst na-b:to n-nlna delavstva in« drugih slojev ,da poslušajo predavanje g. dr. Joža Bohinjca n modernem delovnem pravu. Predavatelj je poda.! zanimiv pregled prizadevanj moderne socialne zakonodaje v zaščito dela in v zaščito soc. miru in reda.. Predavanje je priredil Akademski klub. Praiv je, da se dijaštvo in delavstvo pričenja, intenzivnejše baiviti s problemi, ki so danes najaktualnejši ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU. So* kolska četa v Šmarje t i je priredila 22 togi meseca burko »Dva gluha« 6 kupleti. To je prva soJcofeka prireditev in treba je bilo velik o truda. Da ic prireditev u.soela. je zasluga raznih prijateljev S( fcolstva, predvsem ueiteljstva, zlasti pa učitelja g. Lada Miheliča in ge. Svetkove. Le tako naprej, da bo riidi naša lepa Šmarje ta. ki je bila znana vse okrog po svoji zaspanosti. enkrat o?ivc'a. Zdravo! ŽALEC. Gledališka sezona se otvarja. Žalski diiletantje pripravljajo ljubiteljem odra 1-epo burko »Odgodena noč« v režiji g. Rada Štoklja. Vloge so v dobrih rokah, tako da bo imelo občinstvo 29 t. m. izreden užitek in mnogo neprisiljene zabave. Smeha željni gledalci bodo prišli to pot na 6voj račun, zato naj nihče ne izostane. BRASLOVCE Naš agini Sokol je v letošnjem letu kupil lep prostor za dom in letno tolovadišče. Z veliko vnemo 6e je p r čelo društvo pripravljati na gradmjo lastnega doma Prve tlacame že vidimo vo» žiti materija! To delo opravljajo i. nai-vc:j-'m veseljem, ki bo še večje, ko bodo domovali v lastnem domu. Društvo se bo obrnilo za pomoč na brate, sestre in prijatelje. ki naj podprejo našega Sokola, ko-i f:or bo v njihovi moči. GORNJI GRAD. 15. t. m. je uprizoril tukajšnji Sokol v prid Sokolskcmu domu tridejanko »Kralj B. kotim«, koje avtor je znani mladinski pisatelj, naš šo'ski upravitelj Josip Korban. Jedro igrice je: sokolska telovadba naj krepi telo in varuje mladi rod duševne letargije! Kralj palčkov Brkolin se poda med ljudi, da najde ?dravflo za bolezen, k; ~3e polašča njegovih podložrikov, za — lenobo. V svetu vidi telovaditi sokolsko deco in s pogumnim Markcem se pogodita, -da bo v temni noči vadil v gozdu zbor palčkov. V plačilo se Mariccu poleg vreče zlata, ki mu jo prinesejo palčki, vrne oče iz ujetništva. Vsi igralci so svoje vloge rešili prav dobro, saj sta nastopila med nji m; ne le kot re» žteerja, temveč tudi kot izborna igralca g. avtor sam in učitelj Tratnik. Nastop s t olske dece s svojim načelnikom, telo-vadba palčkov in balet vil je dokazal, da mlad; gorn jegradski Sokol lepo napreduje. P-esenetiila je mala Z'«ta, hčerka notarja Kosenine, v vlogi kralja BrkoMna. Rešila je svoio vlogo, ki bi jo malo kje upali po-ver ti 8 'etnemu otroku, tako 6i.g-urno, da je vzbujala občo oozornost. Igrica, ki io v vsem poteku preveva zdravi, prisrčni Korhanov humor, je kaj primerna za so-ko'ske odre. ki naj pridno segajo po niej. K'juh denarni kriz,; je bila dvorana nabito p o1 na. kar zonet potrjuiie. da smo novega Sokoli vega doma v resnici potrebni. Iz Tržiča č-_ Osebne vesti. To umrlem zdravniku g. dr. Havlini Otonu je OUZD imenoval za Tržič g. dr. Vladimira Premroua, ki je svoje mesto že prevzel. Nastanil se je pri Vilfanu na Ljubljanski cesti. Želimo mu med Trščani srečno bivanje! S postaje Tržič je biLa premeščena na postajo Rakek železniška uradnica gdč. Vida Jegli-čeva. č— Literarna ura sokolskega društva je privabila v nedeljo popoldne veliko mladine v telovadnico meščanske šole. Spored je bil dobro izbran, le »kratek« pregled slovenskega slovstva je bil ma'o »predolg« in zato utrudljiv. Posebno posrečena je bila Levstikova proslava. Res krat* ko. toda izčrpno je o njem govori! br. Dušan Bračič. Potecn smo slišali par ljub- kih deklamacij in pa skoro vse pesmice na Levstikova besedila, ki jih je zložil E. Adamič in založil pevski zbor JUU v Ljubljani. Te pesmi so res enkrat nekaj vredne. Posebno ljubki so bili nastopi dece iz otroškega vrtca. Prav bi bilo, če šoie same zase napravijo še večkrat take literarne UTe, ki bodo gotovo zbližale šolo in dom. Pohvale je žela deca prav veLiko č— Ganglov »Sin«, ki so ga uprizorili tržiški igralci pod okriljem PKK meščanske šole, je šel od-Hčno preko odra, toda no s!aho zasedeni dvorani. Ta abstinenca priča, da se tržiška publka ne zaveda svoje vloge na vzg^jtj naroda in na moralni ooori, ki jo mora nuditi igralcem ter da ie doiž.ia zaradi skupnosti podpreti akcijo za gladujoče. Navzoči so z Mvduše-uiem sprejeli ambicijozne igralce. č— Tržiške nedelje so vedno pestre. Po poldne se vedno vrše športne tekme po tri, štiri in več. zvečer je vedno par prireditev. Na Skali so ponavljali »Razvalino življenja«, kino je vrtel zvočni film »Konec pesmi«, cirkus »Titan;k« pa je Svoje vra* telomne vežbe izvajal v dvorani Zadru*. nega doma. Iz Kamnika ka— Smuška skakalnica. Te dni so pričeli dela nove smuške skakalnice, ki jo gradii Kamniški športni klub. Kamni čari so prav radi prispeval' zanjo posojila v zneskih po 100 Din ki se vrnejo v 4 letih. Posojila so brezobrestna. Tudii Kamnika korporacija in gdč. Jerica išinkov-čeva sta doprinesli velik del k gradiv, ker sta prepustili svet. Skakalnica bo gotova do srede decembra ali pa še prej. Tujsko-prometno društvo je prispevalo zainio 2000 Din. ." "t ka— Godba. Poročali 6tno že, da se je ustanovila v Kaminku prepotrebna godiba. Predsednik tega godb enega odbora je znani lovec g. Franc Vidmar iz Kamnika, ki so je z vnemo poprijel dela. Zvesto mu stoji ob strani občinski taijnk g. Ulman. Ker so stari instrumenti prejšnje godbe že pokvarjeni, so kupili nove, ki so stali okrog 12.000 Din. Godbi želimo uspešno delovanje! Iz Litije i— Za izobrazbo trgovske omladine. Ob koncu lanskega šolskega leta je biila izre tena žorja, da bi se priključil tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli posebni trgovski od del k, v ka terem na j bi naša rigovsika omladina dobila širšo naobra/bo, ki jto zahteva današnja deba od nje. Na seji odbora za obrtno na^ljevnlno šolo pa predlog uka.željne omladine ni bil sprejet Zdaj pa so naši trgovski krogi sami sprožiti misel, da se osnuje tak tečaj, v katerem se bodo poučevali med drugim: knjigovodstvo, trgovska matematika, kalkulacija, korespondenca, strojepisje, stenografija mi blagoznanstvo. Tako trgovski grem.ij kakor tudi županstvo sta že obljubila svojo naklonjenost. Tečaj 6e bo vršil v cukaišnji osnovni šoli, koder se dobe informacije v upravi tel jski pisarni. i— Opustitev železnice zatvOrnice. I prava državniih železnic namerava opus sti-ti nekatere žeezniške zapornice na progi Ljubljana—Zidani most, med drugimi tud; ono pri kilometru 397.345 med Litijo in Savo. V ponedeljek 30. t. m. se bo ob 11. vršnla javna razprava pri navedeni žari' orni ci, kamor se vabi jo v«? rreteiresen-tjje. i— Miklavžev sejem. V ponedeljek 7. decembra bo v Litiji tradicionalni Miklavžev k rama rs t; fa živlnsltoi sejem Gostiln imamo že dovolj! Zanimivo stališče je zavzel na zadnji seji naš občinski odbor. Prošnjo B. F. s Save za otvoritev nove gotsilne so odklonili z moti vadijo, da je v naši občin,' že več kakor preveč gostiln. L krep našega občanskega odbora, ki je ugotovili, da je v naši občini 21 gostiln dovo.j, pozdravlja vsa naša javnost. Iz Hrastnika h— Nesrefa rudarja. V nedeljo zvečer se je vračal domov po bm, ki veže prehod iz rudniške kolonije z banovinsko cesto pn Dragu Logarju, 50 letni rudar Karel Grebene. Na preslabo ograjeni brvi je pa-dol v potok Boben tako nesrečno, da 6i j« zlomil obe roki. Ponesrečencu je nudil pTvo pomoč rudniški zdravnik g. dr. Arašek, nakar so ga naslednji dan odpeljali v ljubljansko bolnico. Ubogega Grebenca in njegovo obitelj sploh pregania zadnje čase kruta usoda. Hčerki se je pied leti posu« &i;la roka, da je nesposobna za delo. Njegovemu odraslemu sinu so morali letos odrezati v celjski bolnici nogo, žena pa je tudi" vedno bolna. Od usode tako preganjana rudarska obitelj je pomilovanja vredna ter bi bila nujno potrebna podpore. Brv, na kateri se je pripetila nesreča, naj se komisijsko ogleda. Na vsak način mora biti prav kmalu popravljena, saj jo uporablja izredno veliko število ljudi iz rudniške kolonije ter se ie vedno bati novih nesreč. h~ Razširjenje ceste. K tem-u dopisu nam pišejo, da bi bilo treba cestno razsvetljavo speljati tudii na cesto. Ob prililci gradbe opornega zidu ob potoku 6e je glav- ni vod električne napeljave prestavil na levi breg po:al;a Bobna in z njo tudii cestna razsvetljava. Svetloba pada sedaj v prvi vrsti le na potok, vprav nezadostno pa na cesto. Prosmno, naj se tudi ta nedosta-tok pri delu prometne ceste odpravi. h— Ob edini hotel, ki ga imamo, bomo. Se ni dolgo. Ico sc je zablcstel na neki tukajšnji večji gostilni nap"'s »hotel«, kar jc bilo v ponob Hrastniku. Sedaj je pa izšel novi obrtni zakon. Po določbah tega zakona se smatra kot hotel obrat, ki ima najmanj 15 opremljenih in z gotovim komfortom urejenih sob m kjer je število strokovnega crsohia za postrežbo v go= tovem razmerju s številom sob. Tega vsega pa naš hotel nima. Zato se bo moral razširiti ali pa ža:l zbrisati napis. h— Za novo šolo. V notico pod tem naslovom se je vrinila neljuba p«mota, in t*i-eer, da ima sedanja šala za okrog 1000 otrok samo 9 predpisom ustreza'očiTi razredov, a v resnici jih ima samo 5, f ur s tem popravljamo. Iz Trhoveli t— Poročil se je g. Fran Sušni k, posestnik in gostilničar v Trbovljah, z gdč. Marijo 1 Tofhauerjevo iz Hrastr/ika, Za priči sta bila brata poročencev učitelj g. Mirko Sušnik, starosta Sokola i-n ustanovitelj So* kolsikega doma v Trbovljah, iin g. Lojze Hofbauer, znani javni d daveč in ustanovitelj Narodnega doma v Hrastniku. No-v( poročeni-cema obilo sreče! t— Tekme za poškodbeni fond v Trbovljah. SK Amater : SK Hrastnik 1 : 0. Tekma je bila lepa in napeta, le obema kluboma je manjkalo odločnosti pred golom ter je odločilni gol padel šele v zadnjih minutah. SK Trbovlje : SK Retjc 3 : 2. Tudi ta tekma je bila lepa in ž;vabna. SK Tirbov:'je je boj v rab!i premoči, ki je fw ni znal izkoristiti. Oba so>do;ka je prinesila šopek lepo dišečih vijoftj.c gdč, Stanislava Kuharieva. Prav lepa hvaia! Iz Noveea mesta n— Izpred novomeškega sodišča. Zaradi števif.nioh tatvin je billa obsojena pred se* nato,m trxy£ce v Novem mestu ^lo.ra Ta-radijava. roj-rna v Pnlirslavcu pri Cakov« cu in (pristojna v Belico, na 20 mesecev strogega zapora. Obsojenka, ki je mati več otrok, je namreč marca sia črnomoljskem sejmtu dkradfa cclo vrsto sejma^rk ta preoelšmje A-sote. Zadnja okradenka. ki je začutila tatief-no roko v svojem žepu, je šla za njo in jo je da'a aretirati. — Pred istim senatom jc bil obsojen na 6 meseee-v strogega za nora, pogojno ra 2 leti 23 letni Ku-re Viktor iz Podzemlja, ker je julra na vrtu vinotoča Janeza Pez-dirca na G-mu 7. nožem hudo ranil Janeza Kamišma.. Zaradii huide poškodb je Ka-.pusirn še sed'3j nesro^^-hen za del-o. — 2 leti robi je jc oiejeil 42 letni F. A. iz Go-!ob:mja-ka nri Mirni peči, ker :e oktobra v zasedi skrit na grmom prič kal dru-žin-sk-eiga očeta Jožeta Sitarja iin mu s k-*o prizadejal 12 strašnih ran po vsem životu. ■n— Maklavžev Sejem, la- bi ?e Imel vrš:t? v Novem mestu 1. decembra, ie preložen zaradi državnega praznika na šrr-do 2. decembra. Iz Krškega kr— Sokolski par. V nedeljo 6e je v Krškem poročil g. Ru«dSo!f Kolesa. sdTn.ini-stMitwrrf zvanričr.rk sreskega načelstva. z gdč. Metko Lev«s^rkovo, adr.imns^tratjvno uradnico Sreskega načeli?! va v Kršikem. Mla-lemi' «okolskemiu iwm je K"'li ob tej pri!;ki i karana vsa hva^ežnosit, ki se ie odražala v odhodnici sestri Metki, ki »e bila ves čas obstanka Sokola a-g iln a sotr-ivl-nica in nad vse vesfr.a načdniea. ka'kor tudi bratu Kole »i. vrlemu pianistu Sokolskega oikestra. Bilo srečno! Iz Slovenj^radca fng— Schnitzlerjevo »Ljubimkanje« so uprizorili pred dnevi na sokol?ka lažje koma-dw. sg— Epidemija davice se je pojavila v Vuzenici in je že bilo več otrok prepeljanih v slovernigraško izoliroico. sg— Namesto podgane — mesarskega vajenca. Pomočnik pri nekem tukajšnjem mesarskem mojstru <•-' je kratil čas s streljanjem podgan. V trenutku, ko je hotel eno izmed «žrtev« ustreliti, mti pride pr^d oev vajenec, katerega ie zadel strel v glavo, K sreči je bil naboi bolj slab in~ je obstre'ijenec odnesel lažjo rano. Iz Slovenske *i«trice sb— Finžgarjeva proslava. Prosvetno društvo v SI Bistrici je proslavilo Finžgar jev jubilej z uprizoritvijo njegove »veri ge« dne 22. t. m. v hotelu »Beograd«. Obe predstavi, popoldne ir zvečer, sta bili ze lo dobro obiskani. IVodne besede o po menu in dehi pisatelja je globoko zasno vano govoril mestni kaplan g. Ivan Vodeb. sb— Himen. nedeljo sc je poročil pris ljubljeni poročnik g. Ivan I.ov.::č z gdč. ilzo Odrovo. Poroki, ki se je vršila oh šte-vlinj udeležbi meščanov v sa-inostaoski cerKvi, je prisostvoval ves oficirski zbor, ki je Ij-ubki, jedva 16 letni nevesti pi>!"'o-niil krasen šopek belega cvetja. Poročencc-ma, ki oJhaijata zaradi premestitve v Zagreb, želimo mnogo sreče! sb— Sejem 23. t. m. se je, kakor smo letaš že vajeni, vrš 1 v znamenju moreče gospodarske krize. Dogon večinoma slabo rejene živine je zno^al jedva 110 glav. izmed teh 46 volov in 55 krav. Kupčije so bile izredno slabe, saj se je nudilo n. pr. za telice ie 3 Din za kg žive teže! Prihodnji sejem bo 15. decembra. Iz Šoštanja 5— »Gospa ministrovka«. Dramski odsek našega Sokola je pod režijo š-rs-kega upravitelja br. Martina Vrečka uprizoril v sonoto in nedeljo Nušičevo štiri dejansko veseloigro »Gospa m;* Mestni pogreba! mt«4 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni gospod FRANJO MIKUŠ višji carinski kontrolor dne 25. t. m. po kratkem trpljenju za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 27. novembra 1931 ob V>4 uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče" k Sv. Križu. 14196 V Ljubljani, dne 25. novembra 1931. Žalujoči ostati. malim oglas cm s Ženitve, dopisovanja, naznanila te Oglasi trgovskega, reklamnega Wi posredovalnega enačaja: vsaka beseda 1.— Din Pristojbina za iifro 5-— Din. hm "t ari iši mesek tO.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina to *tiro 3,— Din Ce naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutruje plačat* 1« pristojbino 2— Din. Prh »tojbine jm vpv*la(i obenem z rutročitom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani I1J11 — Telefon ilevitka 2492. 3492 Zo cd|coor 2 Din tna m G ah iVa /o re matih oglasov dobite tako/ po izidu /ista o podružnicah , Jutra * o »Mariboru, v fZelfu, p ^Vorem mestu, 9 ISrbool^ah in na {Jesenicah, ki spre/ema/o tudi naročila na mate oglase in inserate. rnr? tr'jf i rtJ fj i Pridno dekle prišteno, išče manjša ooltei.i v B'jogradu, lu iaa kuhati. V pudtev pride samo res poštena in pridna. Poail stroški se jI povrnejo. Ponudbe na Herzl. Beograd, fcilra-inatčft Dana 33. 542G1-1 Stalno nameščen ie a»M g j»pod (i?na). zmožen položili i i.uOtf L' .: o-nc.j«,. prodajalec •''<*) poliist--•a. Plača po d.jgovuru. — IVn n.. oddelek »Juua« ' Sporaznm«. 5639:-1 Zastopniku I.jnbljaiH) damo mesfč-no plačo in provizij«. Ponudb.) na oglasni odJHek »Jutra« pod šifro »Mlad :u agilen«. 56401-3 Zastopnice izključno dam«. za prodi-,'9 preprog na obroke iš"f • Bradtord., Šelenburgova 7 St"550-3 Učenca morik's» u wlra p" staršev, > pl.lilcfiv j-.isko i/. .brazbs. nt- pod 15 Im -varega »^'mr v »rj«r n > Ignac Aadrašlč v K '(T'i. "dv^l-l Brivskega vajenca nit. 'a.i<>, Iv., Brtu-kvar brivce v Domžalah. ,v;5O0-i Trgovski pomočnik ki bi rad potoval hi znal V oz; ti arT.» v okolie.i I.Juh-lian*. d<.bi = - -i'->»> mesto p-oti ca 7'**> Din gnrovine IVtpi-H n.i og'a-nt oddelek »Jutra« »jd »Delav« ••.. 5631 S-1 Natakarico dvbro -.ur:<-no. piijazon. /, dobrimi .-pričeval: -prej-p: -Ml! « 1. decembrom. — Predstavni se je <>.:ehno. Kj(Jitt v oalasneiii oddelku • 56507-1 Mesto kapelnika r.7p!*ii'» Delavsko irodha. n i d-nšrvo -'/.ar j.-j. ftivvar t ." V' ^-h Ti rj v < - ;l j ii T■ - .i*. - f, , 'nv ' l1..0 fi-.igr\Vv '«l«zba. honorar i'd.1 ka-i -r rii• I: r dokazilom po-r-ine '' l.a".-s;i. pes^h. r. ?M3'i'a j»-*]!»»• >1 a nihala, naj so rlajfajo d«> 15. 'i c<-KsJi'a r. 1. m društvo >/.;',,, t ^ .t Lij ii. Helavca (>amca) a ;/'l-,li",vaTi:A ce s-prp iri^f) ■-<'. Na>'cv v sein?-' CAf.lERNIKOVA šoferska šola Liiibljana. D«oai«ka J6 Jm»o Aiitoi irlefcn 2/Jfa ?rva ob.a.-t. k">ncpsiji>ni»an» 'rrup^fct 15 taifcoaj — ti! •ii:« ponjl 251 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gc jko Pipenbaclier Ljubl;ana, nošposvetska 12 — Zalitevijte itfonn fijr. Inštruktorja (ico) m tretješolko v inateJJiati-in fra:)CP;čini, i«-um. Ponudbe na oglas, oddeitk sJjtra" pod šifro »Stros: ;n5troktor«. 56-5^6-4 iMostro tehinico Hrastovo spalnico Opekarne! !">brifowl;;, žoh pre-mpn!^ ;:-ižbu. Našlo* v id-Jt-lk« »Jutra«. 537^7-2 M'ada prodajalka J obro izarjona v trgovin! mt-SanP.na bla^i, k: bi v. umazala tudi v gospodinjstvu, žfli kjerkoli »In-ibo. .Vatlov pri. p'jdiuž. >.lutra< v Celju. oCiilGo-f m 44*>0 k^, v dobrem s'a-njii jw>ccni prodani. Naslov pove osla-n- oddelek »Jutra«. 512&7-G Dva fllodendrona :n velika, prodam. — Xt?I> naprodaj. Vprašati pri tvrdki fvan JeSačm. Ljubljana. Emi>n?ka c 2. 52808-6 2 leseni baraki z opeko kriti, prodamo. Poizve «p pri stavbni družbi Gradidom. fefe,]].,^ 15. 56342-6 L<«nčena sobna peč »redii jerflika naprodaj na. ilirju. Hiharjeva uli^a 2. 56517-6 Damski smučarski čevlji št. 37 ngaci->o napr'vlaj. Xa oiled v Fa!.>mi Fettich, Selen-burgova ulica. 56521-6 svetlo politirano, s p?:ho in nrzo prodam r.a 4500 U:d v Aljažev; ulici 12. ."3551-12 Jedilnico ■V>bro ohranjeno, raii «e-!'tve ugodno proda Kran>-oa Sv. Petra nasip" 17'U. 56509-12 /M/"/ rt « i1 ' ~ * ^ " Vsakovrstno zlato luimif on najviSjib eenaD Cerne — juvelir Ljubljana. \Volfov» 'l!:ca S 77 Stanovanje >obe in kuhinje oddani v Vodmatu, liibaiiia ul. 27. 50490-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje, verand« in pritikiin oddam. Poizve v Vudniatcki ulici >'ev. 21 5<>491-2l Stanovanje snhe -d kuhinje oddam. Naslov v ogiaiiiem oddelkn »Jutr3<. 50527-21 Sobico 1 vhodom iz dvorišča od-lam. .Vatlov pove oglasni addelek »Jutra«. 56479-i 2 opremljeni sobi takoj oddam n.t J irčiee-v"/l6-23 Roge Krojaški učenec jiirota t'Te& *TarSev, ki ima izvanreden talent za to široko, želi izučiti kro-laSt^a m^jstrii. kjer bi »! hrano in stanovanje. I>.>:-štia oglasni oddelek »JuTa» po535- Kroiaški pomočnik pr'd. n "d pošten, dobro iz-vežiNHi v n a lih delih, išče služb-i. Naslov v oglasnem odddkii »,1-itra«. ' 56480-2 .V.laišo služkinjo rvn-r. ne'* '■* ^'^^'nieill. v ejr1 , e. «•11»'V11 'litra.. 505R5-1 Ra'našalca blaga • a: tal;" . Oglasiti s» r-ankopan»ka ,i.Va' 5». Dekle prvino in pošteno. '-■"■b h'Sii'li del. kakor tuli kuhe. iš."-H sinibo pri rrajlini .Jm*'ti. Po>ioe ni oddelek »Jntra« pod Res dobra in »»aln» služI.;)'-. 56502-2 Železostrugar 'K-? službo r.a takoj ali po je. Nislov v f>iT:a«. oddelkn »Jutra«. 50405-2 Kuharica 5K-.MV! i tiies-o v Litibljani ali j •■■it d.-;,-i;. Pomifiue na ogl. I rvMpp.u s.lutra« ijfro j -Nastop !. u« t3ibrn-. i 50564-2 Fiksuni in provizijo p »t m 1 r^irn kAm ohisk platnih «—»r.k ta Ljab in okolico 'iv b*n"" -v, m* »'M'th» — PC n-ib« 1» * I fo1eV ».litra« pod itfro »Fks-iai i- ,« 53i«?-5 F^otnika m* " ifa)< -»trt k*3. T.n f*»UU privatni — « /.-t MarU»or i o j.! j'r,i< v t- fK>d >r;k.^u:n .'n nrovi-z a«. Potnike i**- r\> t .tri/.v srvre >i)" t v Imoorl. T ank"ni!!-ka l. aoiti in -akoj ^l a rihor. Agilne potnike t*"»ni »a •'••;..»o id 'č i.red odde»k'l 'I':'- Zastopnike 1 dobrim m r>nv da o blagor, platna ia pre-r. pg n.. „h-l)ke. I.rot" in-provizili jsr-e »Brad-t'ird<. Solenborgova nI. 7'i Šofer-tnehanik lončen «iro>ni ključa* ii"ar « petletno prakso, zmožen vseh po-oravil. ki b! oprav. l:3? tn l: druga dela. j;-e s' a-1:. P'* "-a pos-1-tnska \,lalov V j)-.' - „J 'j, oM.lku »Jutra«. 56573-2 Ab<. geometer 4 p r a k « o. dober r'2^*. -e 7r,ča«no .1 Jo P "nv-Ibe na »>•»«. odd-lek -Jutra« pod »neotn-'"'.. 565<)3-2 Puhasto perie '''«'!>. čohano. k« no 4«. dr>^a vrsta V s po D'a, e:sto l>e!o k_r po I3ft D'n in Jistj r.-jh kg 1» 2".i> l>in ra* ojšilla noJt. ntv/ej-n I- BKDZOVU. ZAGRF.B, !!-.", po Apneni prah za gojen'e pošilja v vacro- e h r.Kfvt* M"ko V.Vi.i-le:2»r. apueoiia. Zair"r;e ob ?avi. 54288-6 Gume 33 X 6. že rabljene, pač '■a v zelo di>brem «»«nji« I«>eeni f-rodam. Naslov v ■oglasnem oddelku »Jntra« •71514 0 poceni naprodaj Koroščeva ulica Avto Ford trpe 19i!9, popolnoma re-novinn. za *7.Wi Din proda llafael S;aičič, Sfč.na. 564S6-10 Avto Austro-Fiat starejše lT,pe, popolnima ii takfen, poltovortii, proda zi -"H"! Din Rafael PimčiJ v Stični. 56487-10 Dve koiesi popolnoma novi. datnsko in mo-k .. 5-3 v«ako ee.no naprodaj Mikiožifer' c,'-3ti f-r. 7 [U. levo. 56576-13 Dve kolesi *3 brusaški voziček k tipi brasafe pred Mestnim domom v Ljabljain'. 56557-7 Plašče za zdravnike laborante. brivce itd. Jopiče ?a natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše: C. J Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. 53253-13 Zimsko moško suknjo in obleko /.3 srednjo T»o-»tavo. dobro ohranjeno pn-c-eni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56332-13 Seal plašč nov. n+-nosen, za visoko damo vreden _ o.mrodaj 7.3 21500 P:n. »v. fudi na obroke. Naslov v oglasnem o-ideikn »Jntra« 56321-13 Stanovanje -obe. kuhinje in pritikiin. 1. elektriko, vodovodom ki pralnico oddam takoj v Srožicab 130, Dunajska ce sta. 56530-21 Dvosob. stanovanie v p-ovi oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5655S-21 Sobo in kuhinjo odda 111 zakoncema bre? otrok v Ciril Metodovi 10. Studenci pri Mariboru. 50559-2! Dvosob. stanovanje na Doleniski pesti oddam za 410 Pln mesečno, pojasnila daje Fine, F!or:;ao-aka ulica 10 — dvorlSče. 5ti562-21 7enski zimski olašč plašč za do 6 let staro deklico in razne iarrače poceni prodam v Ključavničarski ulicd Jtev. 3'TI1. 50572-13 Velik lokal svetel in suh, takoj od dam. Naslov v oirlusnem oddelku »Jutra«. 56119-19 Gosi" o tia prometnem kraju oddam v najem. Naslov v oglas, -idielku »Jntra«. 56415-17 Edgar R.ce BurroughS; Tarzan, kralj džungle »Alisa,« je zakričal Greystoke, »za Boga, nazaj!« Opica je navalila: mož je z vso silo zavihtel sekiro, toda zver jo je Iztrgala lordu iz rok. jo zalučila v stran in z besnim rjovenjem objela svojo razooroženo žrtev. Četrt milijona Din posodim na sigurno mesto au pristopim kov liiuiab-nik k douio idocemu podjetju, ki nudi zadostno i ranči}«. — Ponudbe na oglas. 0'ldolek »Jutra* pod četrt milijona«. 563S7-T6 Dobra naložba kapitala! Naprodaj je r Z.'. Ložnifi [.r: Žalcu l.-i.o posestvo z aitKlertio opekarno. I': oda *e tudi vsiko posebej. — Na slov v oglasnem oddeHtn »Jutra«. 56388-16 domaČi izdelek a Najmodernejše kartotečne mi_e za večje kartotečne uaprave »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. o/I Telefon 33-3S. 297 2 Trgovino v nrom '*ncm gorenjskem kraju oddam v najem. — 1'onudhe na oir'as. oddelek »Jutra« pod »Promet-«. 5619S-17 (liostiiniški prostor oddam s 1. januarjem 19;'.2 takoj pa lokal za trgovino ni-srni ali kaj drnsega. Ponudbe na oglas, oddelek -..Tutra« pod »Jesenice ni 0^»renjskem«. 56548-17 iscejo Stanovanje 2 sob in pritikl;n. v sre-dini me?ta išče mirna "tranka. ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »15. december«. 56421-21/a Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritikiin, po možnosti s kopalnico. :-?em v ccnrtn mesti. — Naslov v oglasnem oddelku 'Jutra«. 56511-21/a Stanovanje sobe in kuhinje iščeta za r.nkoj zakonca brez otrok. Ponudbe na o?! a s. oddelek »Jut^a« pod šifro -»Točno plačilo«. 56523-31 'a oddajo Prazno sobo z elektr. razsvetljavo iu posebnim vhodom oddam i*> zincrui ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56460-23 Namizna iabolka lepa kg 3 Din, maslo kuhano kG 25 Din, ore-V>e. štareiske suhe kg 5 Din. razpošilja. Kupule pa lepe suhe gobe po nalrlšji eent. — Peter šetina. Radeče. 231-33 Jabolka namizna in družinska razpošilja vagonske in manjšo množine po Din 1—' Peter Sctiiia, Sevnica oh Savi. -1 Hi St Bele orehe prvovrstne kupujem v va-gonskih množinah. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 471«. 563S2-34 Načrte za stavbe izvršujem po a u§o«m-mi pogoji. Ponud-be pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Pension-restavrant v na jpoometnejšem kraju goiujega Jadrana, vse leto o'iprto, pod zelo ugodnimi pogoji takoj oddam za več let v najem proti nizki najemnini. Potreben k.-uu-'al 40.1HK) nrn. Naslov ' v oglasnem oddelku »Jutra« 54028-20 Tri hiše 2, 3 in stanovanjske od zelo nizki ceni p r o d s Franc Deveta k. zidar. Ma-retijfieeva št. 5. Moste pri Ljubljani. 56529-20 Hišico v ».-edini ali na periferiji Liubliane k u o i m v ceni 1-20—d30.000 Diu. Ponudbe po-1 »Tlisica« Alonia Compaiiy, Ljubljana. 56577-20 Spalno opravo novo, hrastovo in orehovo politirano za 5200 Din proda Ferdo Primožič, Trnov-ski pristan 4, Ljubliana. odda.io Stanovanje 2 parketi-ranih sob. jedilne shrambe. tw»bice za slu-ž-kinjo. z vodovodom itd., v centru mesta oddam takoj ali s 1. januarjejn. Ogledati vsak dm od 3. ure dalje tia Sv. Petra nasipn 17.11. 56436-21 Stanovanie ■"■be in kuhinje, blizn nove remize takoj oddam mirni stranki. Naslov pove "glasni oddelek »Jutra«. 56395-21 Stanovanje 2 »ob. kuhinje in predsobe (jedilnica "ti kuhinja sta opremljeni) poleg opere od lam « 1. decembrom za 1100 Din. Naslov v oalas. oddelku »Jutra«. 56315-21 Prazno sobo suho, zračno, parketirano in z električno razsvetl:a-v) poceni oddam v vili za BnJisr.Tl.Kn, Ppdmi'?ča kova ulica 71. 56434-23 Separirano sobo s parketom in elektriko oddam dvema arospodična-mj s hrano v Kolodvorski ulici št. 23 I. 56578-23 Lepo sobo senarira-rio. v cenim mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56560-23 Opremljeno sobo 'epo in mimo. v centru mesta oddam stalnemu solidnemu go-r.odu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56568-23 Lepo sobo z vhodom iz stopnji' oddam. Naslov }K>ve oirlafcni oddelek »Jutra«. 56540-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 56525-23 Sostanovalko [■oceni sr»re.;me gospodična :ia Žabjtku it. Ii. 56543-23 Lepo sobo s po«ebuim vhodom, z eno ali dvema postelja ma takoj odda Ttožič. Streliška ulica št. 24/1. 56536-23 Sobo •»premi jen-o ali [>razno, centralno kurjavo oddam. Na*!-"? v oglasnem oddelku »Jutra«. " 56542-23 Starejši hišnik oženjen, trezen, brez otrek dobi sobo s štedilniknim. Naslov v oglasnem oddelku ^ J utra«. 56547-23 Lepo. prazno sobo s posebnim vhodom, par ket; in elek-rlčno razsvetljavo, v bližini glavne pošt« oddam boljšemu stal •umu sospodu. Naslov v iglasnetn oddelku »Jutra«. 56534-23 Prazno sobo lor»o jn veliko odda bol^a družina v bližini sv. Jožefa. Naslov pove osr'asra oddelek .Jutra t. 50537-23 Sobo s h-a:; o o!i hrez tremi gospodoma. Naslov v oslasnem oddelkn Jutra 56531 -23 Opremljeno sobo separirano, mirno, o-ldam solidni gospodični v Kolodvorski ulici 11/1. de.«tK>. Oprem I'eno sobo čisto in mirno, v centra mesta oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 56544-23 Dve prazni sobi lepi, -v ce-ntrn nv-sta oddam za pisarno ai' solidni 'franki. Nis"ov v o?'asnem iddtdku »Jutra«. 56545-23 Sobico v centru ines^a osldam s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56390-23 Sostanovalko sprejmem. Naslov v fi»!x. o>ldelku »Jutra«. 56178-23 Separirano sobo r vsr-tn komfortom od.l^m za ;>5j Din. event. tudi ? hra-n-o. Na-lov v o?!a«nem oddelku »Jutra«. 50-176-23 Sobico oddani solidni gospodični na BleiVeisovi eesti 15AIM 5I.505-23 Gospoda «prp:mcm na staitova-iije v Hrenovi u!!..-i j<|. 56504-28 Sobo «tilam boljš.-.mn gospodu. Naslov v oglasnem t-Metku »Jutra«. 56553-2 J Opremljeno sobo oddam eni aH dvema o-o. bama. Ogledati ]h> 12. uri. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56552-23 Boljše gospode sprejmoai na hra-uo in stanovanje. Naslov v oglas, oddeiku > Jutra«. 56574-23 Ženitve in poroke posredue najb"!,' v^s-ne in diskretna koneesijooi rani Zavodi ta *kiepan> '.ak >ti3v »K e i i r« 7,agreb. pošta 3. — lof.>imaci,e m pr o s p e k te pošilja prot" vfKtsUni poštni zaamki 10 Din. Si3-?4 Dama, pozor! Trajno, prvovrstno kodra rje po 100 Din izTŠuji Franc Loborec, briv-ki sa Ion za dame Vn gospod Borštnikov trg 4. 56430-2 iWJ$L (irafolog in hirosot" N. Sadlucki v Kranju -prejema vsak d^n med 9 ;n 12. ter 2. in 7. nro. — Naslov: Kranj, hotel pr .Jelenu«, potem odide lieograd. 56310-24 Osamliena mladenka, 6tar3 19 l"t želi znanj* z do 30 le -tarim gospodi om, v «vrb--» pozne :š-) ženitve. p:«niene ponudbe na og'a-». oddelek »Jutra« pod šifro »^t««* preteklost«. 56512-21 Listek pod kamen! S čna hvala. Se ved»io Tt ljubim — bre;»enim po Tp-bi! ? poni ni na f^ic •ir:ce! — Vroče rwil?"ibe Tvoj----! ,V;;97-24 NataoTela »lolintka p«-»«'na ielesna t«lo pr»k-tična sloiijiva po«t«l>» a tapeciranim madracom — CraStiCna za v>ak« hiiu, olclc, za putpjdč« o>o; bt in nočne aluibe. St«- a« Dia _____ Razpoii. tjan poitom ia ieUtBi-coa po povzetju. Lcaena aluZintka patent, n« zelo • praktična »lot-Ilira poilcla a tapecira* *im madracom, — Slane »la 29t___ spat/ni, patent fotelj stane mm 1300 Liegeftuhl praktifaa za ležanie »in ledenic. Slane Dia IM.—. Sobo z balkonom lepo oprem V'^n-0, s parketom iu električno razsvetljavo. v sredini mesta od dam bol;e situiranemn go-sp"lu. Naslov pove -fl«r!a«. oddelek »Jutra«. 50575-23 JU iščejo Prazno sobo event. s kabinetom, iščem v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Začetkom decembra«. 56508-23'a Opremljeno sobo išče s 1. decembrom mlad ?ospod. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro --Sam o zvečer«. 56532-23/a Oficir s soprogo išče veliko in so'tično sobo y uoorabo k e ' otn separatnim vhodom. Plača (ji 10—800 Din. ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« t*»d šifro »Ofjeir«. 50540-23'a 56146-12 št. Stanovanj, prostor poraben kot soba in kuhinja, v izmeri 40 m!. oddam takoj ali s 1. decem broni na Smartinski cest; št.. 21. Poizve se v Dvora-kovi ulie' št. 3 — nišama na dvorišču. 5(5484-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritikiin oddam s 1. decembrom v Staničevi ulici štev. 17 — Bežigrad. 56510-21 Dvoje stanovanj e^iosobno in trisobno oddam na Kodeljevem, Klu-nova ulica 7. 56509-21 2 lepi stanovanji 1—2 sob in pritikiin, v novi suhi stavbi, na najlepši severni točki Ljubljane oddam po ugodni ceni. Poizve se v slaščičarni Privžek, Dunajska c. 56503-21 Sostanovalca spretnem. Naslov oddelku »Jutra«. v n^a«. 56501-23 Opremljeno sobo zelo jnažno. zraven opere odda m s t. aj; 15, ,-).,. cembrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 56483-23 Prazno sobo i?"em < samostojno, ne t ;>odnajem'-. Ponudbe z navedbo ce*je na -t»trla«. oddelek »Jntra«- ood značko »Saaiostojoa sobi-. 56351-2?.,-'a Po tem imam tisto £0-hano perj« ki p« Dia 41— čiato belo (o«ie k; po Dia !M— in čuti pub kg po Dia 2St—. L. BFOZOV1Č, ZAGREB Uic« K. I!L *ft Novo! Novo! r»almat:nski seljački po-drum na Sv. Petra nasipa št. 43 je otvorjea. Vino po konkurenčnih cenah: črno 8 Din. rdeče 8 Din. belo 10 l)in. rakija 35 Din in kvasina 5 Din. Prii«©-roča se dalmatinski s,.|jjk 53707-18 t k z u m d mi i Hočete dobro zabavo z malimi stroški? LJI^LJANA, Dunajska cesta 1 a. CELJE, Aleksandrova ccsta 1 MARIBOR, Gosposka 17. Vijolino dobro ohranjeno kn-pim. Ponudbe na oglas, oddelek »Juua« pod šifro »150«. 56482-20 Psa voičjaka 9 mesecev starega, kiasen eksemplar, proda ali zamenja za lovs.kega psa dr. Tomšič, Levstikova ul. Iš 5652--27 Kanarčke izbora*' harcarje-vrvivce nudi 11. Subič, Dalmatinova ulica 10/11. desno. — -amci po 150 Din. samice po 50 Diu, par 175 Din. 56541-27 Kobilo oddam v uporabo do julija 932. Naslov pove oir!as-n: oddeltk »Jutra«. 56567-27 5<2Zčd0V0^ Ijiic 5 drugimi izaelh Ki -o ravno lakodotri akomožele vendar povsod i dobili pravi original n dr Pisalni stroj Ideal«, brezhib. n za 16O0 !>';n proda Joško Trsinar. Zeteua jama, Tovarniška ulica 3. 56516-29 2 pisalna stroja tovarniško nova. prvovrstna. na lavna cena W'i0 Din prodam« po K«i Din, tndi na obroke. Na-lov. v asnem odd.dk □ »Jutra <■ jHoc osebnega vpliva Danes najkoristnejša knjioal v 10 dneh se naučite sugerirati, hipnotizirati L t. d. Uspeh garantiran. Prospekte ■pošlje s-Ved a in Znanost«, Celje Razlago?! ulica št_ S. j QQQ9&©@GQQ@Q&Q Ce še nisi nesel no-st takoj povečat. sliko, katero rabiš za Miklavža, k Foto ruiist: Lojze šmuc Seienbiirgoia 6/1, ki I'; jo izdela v kakršni barvi želiš res soliduo in ceno. oJiusi!!! 356-30 Izvolite! "i--O 'J* Premožna gdč. Dvignite takoj pismo t oglasnem oddeiku »Jutra«. 56570-24 Aleksandrova c. 5. Kratek klavir kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod mačko »Dobre znam ke«. 56327--'6 Gramofon samo prvovrstnega, večjega vzamem za 2—3 mesece v najem. Ponudbe pod »Koncertni 519« n» og'as. oddelek »Jutra«. 56519-26 STROKOVNJA za pregled trgovskih knjig in trgovskega poslovanja naj pošlje ponudbo pod šifro : Pregledi po dravski banovini« na oglasni oddelek »Jutra«. 1419.' ■nmre Mer 5 25 HP pogon na prednja kolesa, nihalne preme i Sctnvingachsen) spredaj in zadaj. Dospela je prva pošiljka. — IŠČEMO generalne zastopnike za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani in Mariboru. Interesenti nai se obrnejo na Stoeuer auto, Zagreb, Smiri-klašova 22. 1418S Tovarniška prodaja narejenih oblek znamke *tf TIVAR ji o originalnih tovar- || | | JJ ni šli i h cenah in sicer: Obleke za otroke Din 110, 120. 130, 140, 150, 170, 180 200 270 — Za dečke Din 200, 240, 260, 290, 300, 330— Zimski plaSči za otroke Din 250, 350, 3S0.— Moške obleke Din 240, 290, 340, 390, 480. 580, 660 750 — Moški zimski plašči Din 270, 370, 440, 470, 540, 570, 640 750 — Moški Hubertus plašči proti dežju Din 320, 340.— Otroški Hubertus plašči proti dežju Din 200, 200, 290.— Lovski Dj,, 270— Hlače Din 90, 140, 150, 170— IVAN KOS, družba z o. z., Ljubljana Izvrstna izdelava. — Cene brez konkurence. — Blago dobro._ Solidna postrežba. Samoprodaja „TIVAR" oblek Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63. KRANJ, GLAVNI TRG 101. konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.