TOVARNIŠKO GLASILO
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
METLIKA
„TRIK0TA2ER“ GLASILO TOVARNE »BETI«
METLIKA
1966
LETNIK 11.
STEV. 10
UREJA:
UREDNIŠKI ODBOR TISK
NASLOVNE STRANI: KNJIGOTISK NOVO MESTO
NAKLADA: 500 IZVODOV
/
VSEBINA:
1
— Srečno v 1967
— Sprejem novih delavcev
— Temeljna ekonomska načela v proizvodnji
— Nekaj o knjigovodstvu
— Letna mladinska konferenca
— Delo organov upravljanja
— Delo blagajne vzajemne pomoči
— Naša kronika
— Malo za šalo, malo zares
Žo v eni od prejšnjih številk našega glasila smo pisali o uspešnem delu naša poklicne šole« Iz sedanj ih podatkov o uspo.hu posameznih gojenk* Irt jih vodijo predavateljice razvidno,dh je uspeh šolskega dela nadpovprečen in da smo Izbor sa šolo opravili pravilno in temeljito. Za sprejen sedanjih 52 gojenk sno v avgustu testirali (preizkus znanja in spretnosti) preko loo deklet In izbrali le najboljše.
Te dni nameravano urediti delavnico praktičnega pouka in v ten primeru bomo razred B, v katerem je sedaj praktični pouk ročnega dele. preselili v nove delavnico,, opremljeno s šivalnimi stroji« Tako home. imeli na razpolago razred, v katerem nameravano v dveh Izmenah poučevati nove delavke«
V tem mesecu pričakujemo dobavo 12 novih specialnih strojev In bomo zato potrebovali dve izmeni novih delavk«
\	t
Občina Ozalj ja ponudila posojilo za izobraževanje delavk z njihovega področja in sprejeli sno njihovo ponudbo* tako da bomo na delo in v šolo sprejeli 7o novih delavk z območja ta občine*
Hovo delavke bodo v rednem delovnem času normalno zaposlena v delavniai konfekcije in bodo opravljale delo kot vse druge delavke, v prostem Času pa bodo zanje organizirana predavanja* na katerih bodo dobile primerno teoretično znanje«
Kot sno že omenili, bo teh delavk za dve izmeni, zato bo do* poldanska izmena poslušala predavanje popoldan, popoldanska pa dopoldan« To bo brez dvorna velika obremenitev za te delavke* ker bo teoretični program isti kox je predviden zel našo redno dvoletno poklicno šolo« Tudi to šolanje bo trajalo dve leti po uspešno opravljenem zaključnem a.spitu pa bodo dobil* dekleta spričevalo'kranjskega tekstilnega šolskega centra o kvalif ikaciji 0
Doslej ono prejeli preko 13o norih prošenj za vstop na delo in vpis v uolo„ Iler je to število znatno višje9kot jih bo<-no lahko sprejeli, tono.v prihodnjih dneh opravili testi-ranjOo To bo napravil industrijski psiholog na podla,-! razultatov proizkuaa znanje in spretnosti bomo izbrali le najboljše kandidatinje o Zato pričakujemo, da uspeh ne bo izootal kljub izredno težkim pogojem šolanj a,
Dekleta, v šoli bode vse iz 3R Hrvatake, zato bomo pouk organizirali v srbohrvaščini, tako 3a bodo laže sledile zahtevani učni snovi,
Tako visoko število novesprejetih delavk zahteva od nas veeh veliko truda, da ta nlada dekleta Čimprej vključimo v našo sredino in si iz njih vzgojimo dobre delavke„
»Tanez Smrekar
\
iv Nadela produktivnosti 2 v Načele. ekonomičnosti .3, Načel*« rentabilnosti
\
~ Načele piodukti vnesti
Produktivnost ali proizvodnost je razmsrjs med koločino p rol zavodov in količino enega od elementov* ki delujejo v proizvodnem proossu.; Tako.razlikujemo proizvodnost clela* proizvodnost delovnik sredstev, proizvodnost vloženih surovin, proizvodnost pomožnega materiala, proizvodnost potrošene električne energije itd*
♦
ITava&iio mislimi na proizvodnost dela* kadar govorim? o produktivnosti ali proizvodnosti Formula za menjanje proizvodnosti
jes • ’,.
P *	________
D .
« » •
P-j s pi-oizvodno$t dela, K - j c- količina proizvodov ali količina učinka,D <-* je vložena količina dela«	'
Ta forarala nem pove, da je proizvodnost dela razmerje msd fizično izraženo količino proizvodov ali drugih učinkov, i izdelanih v določenem časovnem in fizično količino vlčžertsga dela*	\
Povečanj« pr-o izv odnos ti dela pomeni, da ss pri izdelavi enote proizvodov -zmanjša količina dela, Uspeh povečanja produktivnosti se lahko pokaže v' «H/sh oblikah? ali kot povečana količina proizvodov' pri enaki količini vloženega dela ali kot manjša količina vloženega dela pri enaki količini proizvodov*
a*,
Dejansko povečanje produkti vnesti dela doseženo z naslednjimi okrepi?
1*. dviganje kvalifikacije
2*. znanje* izurjenost Ir izkušnje delavcev
3« uvajanje n;\ih;, holših strojev
4.*. iip&^hljanje primerdojših surovin In Omgaga materiala 5* sprememba tehnoloških proizvodnih metod 6*. organizacijski ukrepi 7«. nagz-a j evRn j e po učinku
Pod povečanjem proizvodnosti dela razumemo vsako spremembo v delovnem proc esa, o katero se zmanjšuje delovat čas* po fr* r-sben sa proizvodnjo nekega blagat kadar tofej * manjšo količino d-la lahke proizvedemo večje količine uporabne vrednosti. Cim večje ,je proizvodnost dela. tem manj Časa je potrebno za izdelavo nekega izdelka* tem manjša je količina opredmetenega dela ij^u manjša .je njagova vrednost. Višina vrednosti blaga je sorazmerno količini dela in v obratnem sorazmerju n proizvodnostjo d e ldc
Sistematični dvig proizvodnosti dola ali produktivnosti dela je bistvo vse gospodarske problematike* Dvig produktivnosti dela je najvažnejši pogoj za »nižanje lastne cene proizvodov in povečanje notranje akumulacije pri podjetju.
Dvig produkrbivnosti dela zagotavlja občasno tudi dvig osebnih dohodkov in. izboljšanje materialnega stanja delavcev. Seveda je pogoj sa znižanje* lastne r#ene mnoga hitrejši dvih produktivnosti dala kot dviganja osebnih dohodkov.Znižanja,lastne cene je rezultat hitrejšega dviga produktivnosti, dala, kot večanje OD.,
Povc-Čanje produktivnosti dela praviloma omogoča povečanje ob-, a ega proizvodnje«, kar je velikega gospodarskega pomena. Posledica tega je tudi znisan;jr- fiksnih rezijskih stroškov.
Vprašanje produktivnosti je zelo važno za razvoj socialistična družbe. Kapitalizem jc izpodrinil fevdalizem le zato, ker je ustvaril višjo produktivnost, ker je omogočil družbi, da je dobila neprimerna več proizvodov, kot jih je bilo na razpolago v fevdalnem gospodarstvu. Pro^ teko more in bo socializem premagal kapitalizem zato* ker .lahko da višje rezultate dela in vecjc produktivnost dsla,
IfaČel.o ekonomičnosti
Produktivnost merimo z ugotavljanjem razmerja med količinskim rezultatom (uspehom) delovnih postopkov in količino dela, ki. je vložena v to ali ono proizvodnjo, ali količino nekega drugega Sini telja (elementa), ki je vplival ne delovni postopek.
Grad sol merjenja produktivnosti dela je v prvi vrsti v tem* da oSkrlje kolikšen je delež .živega dela v proizvodu in del vpliva na zmanjšanje tega deleža«
Če pa primerjamo dosežene učinke hkrati z vsemi elementi dela ali činitelji proizvodnega procesa, n« pa sa*DO z enim od dl -nitel^ev, .imenujemo tako merjsnjeg merjenje ekonomičnocti. Tu 'gre za neko novo merjenje uspeha, za katere se uporablja formula
Z *	  &	v je koeficient ekonomičnosti
$	V	* le učinek ali uspdh proizvodu jv) nekega
procesa
Č « porabljeni Člnit el ji v proizvodnem pxrocesu
Ekonomičnost medimo zelo enostavno* Če je rcsultat* delovnega procesa (proizvod, storitev) večji kot pot rodu ja. sil, sredstev in časa, potom je delovni postopek ekonomičen^ V nasprotnem pri meri; je neekonomičen« Stopnja ekonomičnosti (količinsko in vrednostne) lahko Izračucario, de so sami doseženi učinki in potrošeni proizvodni dišite!,ji.
e'§3*,'“ to “	Jiolaenik	1 kaže im to, da je poslovanje **•
bu^o se m meji o K onomi eno st i, koc j c ye!.tkost učinka enaka velikosti ndtrošenih cini t* -i\ j >.->■
ž58~ w	.	4 Y"ak l^}1,lx/lki- ki -ie !?s5jt kot i kaže« da
‘	j^v-likost učinka' večja od velikosti'pot-
rošenih. oiaifcafl. jev« iPal proizvodni postopek •je ekonomičen.
jP
O
w
proizvodni proces je nee*
kcnomiceHv
BkdiMOi.dnoet je razmerje med celotnim učinkom in čistim* kar
Si. ,
je porab! j ono v delovnem- postopku« llehtabil^ost.’ pa-j s raamer« je med čistim rezultatom in it im* kar ja vloženo oa* potrojeno* ar njegov.? ureardčtfcv v, Če menimo ekonomičnost, pride v Števec Cilotni učinek, os, dohodek,, če ja mczdso^rent&Mlii&st; pride • tf Števec samo del oelotaega rezultata t« j, r.amp Čisti rezultat.,' ki predstavlja ustvarjeno vrednost«, JPoopJ.* se glasi s v v oo
R %	It	«4	je	v 5s? izrežem* rentabilnost T*
S	v	a	novcustvarjene vrednost ok«	dohodek
/	3	-	je	potroaena sradotva
Haloga in počen knjigovc-čatva 30 dtm.ee Sr© v glavnem izpopolnj®«
»a« vendar se še'vedno dopolnjuje vzporedno & raavojen Gospodarstva •
Naloge knjigovodstva so?.
1, de. prikaže stance vseh sredstev,:# katerimi neko podjetje razpolage.
2, da omogoči;). da se lahko el? vsakem času na is.iter način ugotovi stenje in viri sredstev podjetja., repah ali neuspeh,
to je rentabilnost poslovanja, podjetja kot celoto, posameznih dejavnosti* obratovf oddelkov in isdsikov podjetja«
Bo dana podlagi zbranih podatkov omogoča družbeno kontrolo
poslovanja podjetja« analizo delo in olajSa vodenje podjetja«
4 o de tudi drugim evidenoan nudi potrebne podatke ter olajša ra* Is kovanj« vzrokov raznih pojavov v podjetju*
iTikaaovan. j e sprememb v vrednosti- v denarju nam omogoča izpolnitev reeh naSteilh nalog knjigovodstva« Tako dobimo podatkee 'koliko nas stanc proizvodnja Izdelkov, kolikšen je izkupiček pri prodaji teh izdelkov in lahko ugotovimo uspeh, dosežen pri proda« jt izdelkov*
Če bi v knjigovodstvu različne gospodarske dogodke prikazovali v različnih merskih enotah n.pr.. samo v količinah	E vrh, ure
in podobno) ne bi dobili točne slike o dolu.podjetja in ne bi mogli ugotoviti uspeha podjetja,
. /
Pokucantaelja:	1	:
** ,
Eno od tecdljnib načel knjigovodstva ja, da ea vs« spremembe knjižijo samo na podlagi plemenih dokumentov#, ki opravičujejo nastale poslovne spremembe• \Tsak knjigovodski dokument mora biti podpisan, od osebe, ki jo pooblaščena ra podpisovanje Za-radi' pregledonosii vse lmjigovodeke. temeljni©« omadujejne s posetnici oznakami {različno barvo, Zaporedno Štev., .črkami in podobno) bo. katero se e klicu j eno pri knjiženj')*
Po vsebini se knjigovodski dokument lahko nanaša na denarno* materialno ali drugo poslovanje. Dokumenti denarnega poslovanja sog ■blagajniški prejemek* 'blagajniški iadetek^ položnioa« ček, prenosni nalog* nakaznica, bančni izpisek in podobno., Dokumenti materialnega poslovanja'soj
prejete in izdano fakture, zahtevnica, dobavnica* pr e v* srnica, vratnica itd»	.	i
'.Poleg navedenih dokumentov se knjigovodstvu .plačujejo budi internih temeljni© za knjiženje raznih popravkov9 obračunov In podobno., Dokument,, ki naj bi služit kot temeljnima za imjižehje nora hiti pravočasno sestavljen in dostavljen ? knjigovodstva1, Vsebovati nora s 10 naziv podjetja ali oddelka, ti je izdelal dokument 2C datum izstavitve dokumenta in Številko,
3, vsebino poslovne apremenie fco je, količino in zneske 4® podpis oseb, ki so pooblaščeno *.a podpisovan jp- p os amen ib dokumentov e
Šola preverjen .knjigovodski dokument kontiramo in preimjlžimo na odgovarjajoče konto*
Zont o i
Voe opreiaoa.be na podlagi že omenjenih dokumentov knjigovodstvo knjiži na odgovarjajoče konte, ki so predpisani s kontnim planom,, EnjiSenjo mora biti kronološko, to je po vrstnem redu kot so ss posamezne gospodarske operacije dogodile* Konto prikazuje etana« ' in spremembo (povečanje, smonjS&Ji.je)» ki so nastale zaradi gospodarskih dogodkov, za vsako posamezno sredstvo ali vir sredstev posebej »
Bilancat	<	■
~T	\
Kakor orno omenili uporabljano za prikazovanja gospodarskih fi©~
. godkov konte, medtem, ko bilanca prikazuj« le trenutno stanj« vseh sredstev in vseh virov sredstev izraženo v dinarjih*
V okv.tru sintetična ov id one o, to je /inančroge knjigovodstva, mora podjetje nujno imeti tudi analitične evidence - pomožno knjigovodstvo in sicer j
nate?lalno knjlgonr ode fcvo, ki vodi vso nebavs in porabo nate- ' riala in vrednosti ,• knjiži na podlagi as omenjenih d okrušeni ovsa materialno poslovanji.. Materialno Imjlgcv^ftodstvo’* nm tor s,’ nudi točna podatke o nabavi, porabi a« zalogah po količini in
vrednosti za vsako vre to nat er i&,la«.	\
‘
olofiovno knjigovodstvo služi kot analitična evidenca o pro« icVodnji in prodaji izdelkov ter prikazuje stanje v količinah in vrednosti sa vsako vretc izdelkov oz. blaga posebeja
Isti dokumenti, kot oe jih poslužuje materialno ia blagovno knjigovodstvo, služijo kot osnova skladiščem za zmanjšanje oz, povečanje zaloge V skladišča 3* vodi količinska kartoteka, ki nora biti v skladu s stanjem v materialnem in blagovnem knjigo-vodstvu.	•	•
knjigovodatvo OD, obračunava osebne dohodka ter priopavke od osebnih dohodkov, /©dl analitično evidenco o • izplačanih osebnih dohodkih aa vsakega člane kolektiva posebej
.Isgijigovodstvc ..osnovalo. sreds tg%, vodi. analitično evidenco o nabavi in prodaji osnovnih si»dscev ter obračunava in odpisuj® amortizacijo 0
obratno knjigovodstvo, r-rrrporeja va« -stroške aa odgovarjajoča stroškovna nesta in stroškovne nosilo®u S pomočjo OBOL-a (obratni obračunski list) prikaže vse režijske stroške, ki so nastali-v določenoo obračunskem razdobju, ter jih. porazdeli na posamezna strokovna mesta, Fe. podlagi tega dobi'fS režijskih stroškov, ki ga rabimo «o kalkulacijo ceno- posameznega izdelka«	i
Analitična evidencn kupcev (seldokonti) vodi na podlagi izdanih faktur isridenco o prodaji in plačilih« Obračunava zpcudne obresti ter vrči Izterjavo zapadlih neplačanih terjatev,
Analitsko eVidcnctt dobaviteljev (saldakonti) vodi na podlagi d©apelih fektur evicenoo upnikov ia »skrbi r.a plačilo zapadlih obveznosti.
Materialno knjigovods'cvo vodi poieg,navedenega tudi količinsko *• in vrednostno evidenco o oddaj: surovin in polizdelkov v dodelavo in predelavo t tuja podjetja« 2fs evidenca oz, dokumentacija
* \
mora kiti prav teko dosledne^ kot evidenca notranjih premiki . V 3lu5aju* da se za to oddajo ne napravi dokument ali? da 39 n« dostavi v knjigovodstvo	s*	pri	nas	cesto	dogaja)f ta ‘količina
ne ho x>rejsta niti pa nas, niti ne bo knjigovodotvo Imelo obremenjenega kooperanta« V takih primerih ne bo moglo prikazati točnega uspeha oz« r&zuliata poslovanj a o ICer pri nas Se vedno pošilja-no v dodelavo večje količine blaga, je nujno, da osebo9 ki sp zadolžene za odpremo blaga, skrbijo tudi za izstavitev dolcumentov*, tako za oddajo« kakor za vrnjene blago«, Le na ta način bono imeli evl* denco o sreda tv11« ki se nahajajo zunaj podjetja in ne bono odvisni le od poštenosti kooperanta če posebej bi morali na to paziti zunanji obrati«, Ker se dogaja* da vodijo lo interno evidenco v obratu« kar pa ni dovolj, če hočemo prikazati točne podatke ob izračun.u rezultata poslovanja podjetja«
m.IOPICNI OBRAČUN IM 3AREJPČ3T1 B&ČtTt? 0
Da bi podjetje lahko ugotovilo rezuitat poslovanja ob koncu leta in v posameznih razdobjih ned le#fcom* sestavljajo ned leton periodične obračune, a ob koncu leta naključni račun« Obvozni so tro-mesečni in letni obračani«. STa podlagi teh obračunov podjetje ugotavlja celotni dohodek in dali dohodek*
Colotni dohodek ali bruto produkt dobimo, če. od realizacije po ir,dednih fakturah odbijamo terjatve kupcev (dobimo plačano realizacijo) ter prištejemo izredne dohodke« če od tako izračunanega celotnega dohodka odbijamo vse stročke poslovanja in izredne izdatke, dobimo dohodek« Dohodek se končno deli na ostebnjl dohodek in sklade * ?oleg številčnega de3,a, vo ja bilance z obveznimi prllo~ \ gani, spada k obročunu ali zaključke® računu tudi besedni del ali poslovno poročilo* Poslovno poročilo mora vsebovati pregled in analizo celotnega poslovanja podjetja in analizo doseženih rezultatov« T poročilu morajo biti doni tudi predlogi za odpravo raznih negativnih pojavov v podjetju In predlogi oziroma smernice za pravilno izkoriščanje vežnih pozitivnih pojavov oz., rozerv*(
DHcrlsEiio amaovapuiTO { sak )
J okviri; narodne banke jo ustanovljena posebna služba aružbe** noga knjigovodstva* katere oanen ,i& sagoto-viti evidenco is« kontrolo uporabe družbenih sredstev.	,
SPE kontrolira, kako podjetja izpolnjuje svoje obveznosti do družbo In. če izpolnjuje predpise* ki urejajo finančno in a&-~ ^erialno poslovanje^ Njen nrj.cn ja utrditi družbeno upravljanje., Vaa podjetja m o;-a Jo lelotno iinaaono poslovanje opravljati' preko banke c Tea svoja denar a sredet-va mora podjetje hraniti pri banki na žiro računu i>. računih . klo.dov ter na predpisani način izdajati naloge z e spremembe nr računli pri banki*
Potratno podatke za izvajt: Je kont.ro. % dobi alužba družbenega knjigovodstva 1« brutto b .lanee, obračunov, zaključnih računov in raznih poročil, ki Jih aora podjefeje dostavijeti.
? sklopu službe družbene ge hnjigovodE trea vrši kontrolo ©izvajanju predpisov in o uporabi družbenih sredstev trudi finančna inčpekcija*
Jfiartina Badovinac
V nedeljo* II o 'decembra, je Žnela m/adireka organizacija na3e tovarne letno konferenco*	•	-
Prisostvovali	ec?	učenke poklicne Sole, člani	mladinske	organizacije
.in povabljeni gostje* Janez	Smrekar 9 s e-ter a t pač*
jetjia, Lidija Miloše1« 15- vodja poklicne oolev‘
Tone Pezdirc* predsednik OICZM Metlika in predsednik izvršnega odbora počitniške sve&e Metlika Jane«
j
7'idatič Mladinski konferenci je prisostvovalo sku«
A
paj. 62 mladink in mlaaInusv in to so bile večl-
-	noraa učenke poklicu..* čole *
V' naši	tovarni	jo	okrog 6o'f mladine in v-ka udeležba je	porazna3 Če
veno, da samo poklicne Sola šteje 52 učenk* ki so skoraj vse pr 12le na konferenco.. Mi .Um,- da sc bil vsi alsdinoi. obvešfienl, saj skoraj
vsak je dobil vabilo in tudi ra oglasni deski j a,bil plaketo
\ ' ' ‘ • #
V pore3lili o dosedanjem delu. sao govorili o naših uapehih in ne-uspehih* Največ uspeha smo imeli v cportu* saj smo dosegli v le«
i
toanjem letu prvo mesto v malem nogometu in. streljanj-*, m 25» maja*, O‘o 1 o#.obletnici rnoega podjetja srep organizirali tekmovanje s sindikalno podružnico In dosegli 1« in 4* mesto v namiznem tenisu, prvo mesto v streljanju ta neBto v šahu« Ob občinskem prazniku smo se ravno tako udeležili tekmovanja in dosegli prvo in dvugo mesto v namiznem tenisu* v streljanju prvo mesto in drugo in tretje mesto v dahu* To pfe so razulteti posameznikov ki se udej« stvujejo na tem področju In n? večje skupino. našib Članov.,
ITouspeŠno smo delovali na Idejno-politi&aen polju# saj nismo organizirali nobenih predavanja ki bi bilo. v korist našemi mlademu šiovoku* Sicer pa imamo s temsin.be izkušnje, saj ko smo organi«!-raJH-tckOTprodavanj«, oo ee ga udeležili samo trije mladIn c 1„ Tudi Za zabavo no2ib mladincev smo malo poskrbeli* 7 pripravah za "Lan mladosti-'* sc sodelovale naše mladinke in/a© tudi udeležile tekmovanja "Ali. poznaš stoj domači krc;}1*? Zasedli ao tretje nest©,, Poleg togo emo organizirali ekskurzijo v "Llnco",, izlet v Planico* nekaj- naSih počitniSar jev r.e je udoleSiio tudi L zleta po Sitni-
Sar jev Dolenjske-, Izlet v Portorož pe. nam ai uspel, ker rasno dobili prevoznega sredstvae 7 anketi Jo tila iztečena kritika, da prenalo organizirano izlete« Mladina naj. se zaveda. dt> vloga MO ni sno' organizirati izlete, ten vet vzgoja mladega Človeka v politi£non, vzgojnem in idejnem pogledu# Izleti co samo ana od oblik mladinske dejavnosti*
Diskusija no konferenci ni bila zadovoljiva« kar je tudi razumljivo, noj mladinke iz poklicne Sole ne morejo ocenjevati in dajati napotkov za našo £lolop ker e o še prenalo Sasa med namir Tehdar co pokazala voljo do delo# iti vse kažeda bodo čez oaa« ko pridejo v proizvodnjo, lahko dobro vodile MO.
Ostalih mladincev, ki poznajo naša življenje, je bilo na konferenci zelo nalo? tako da se ni nagla razviti živahna.diskusija« Bili so različni predlogi in veliko orno razpravljali c vprašanja, kje j« vzrok s a neaktivnost naše mladinske organizacije • Finančna sredstva' vsekakor ni? o pravi vzrok, saj cm o pri .finančni podpori vodno našli razumevanje o strani organov upravljanje«, Edini vzrok za neaktivnost je nesainterasiranoet mladino« Imeli smo tudi vso materialno pomoč od sekretarja OOZIC tov0. ŠtefaaiSa, ki r a je vedno trudil, da hi mladinska organizacij® zaživelo, za kar se au moramo zahvalitic
'f diskusiji ja bilo rečeno, naj si mladina poišče oblike dejavnosti tam* kjer jo to najbolj privlači-, tako da uspeh n* bo ir ostal Tov„ bmrakar, sekretar podjetja* je povedal, da rc agrajen klub družbenik organizacij.kar bi vBpkakor poživilo delo, saj je klubsko življenje en® najbolj modernih oblik dela mladine0 Bill so sprejeti sklepi* da o® organizirajo sekcije za tenis, telovadbo, šah in strelska eakoijao	;
Na mladino ki konferenci eno sprejeli dijakinje	poklicne šole	v MO.,
la poklicno Solo bi bila zastopana dva	člana v	našem odboru,	ki	smo
ju ob tej priliki tudi. Izvolili, polag	tega ps	imajo v poklicni	šo^
li če šolsko skupnost, ki se ukvarja o	svojimi	problemi«
Poten sno izvolili £9 nov odbor in delegacijo sa občinoko konfe-
■
ranoo«	1
* . _
Novi odbor ei bo moral takoj napraviti načrt dela ve naslednje le« to in se ga tudi držati. Že to bo uspeh, saj eno doslej delali vsa leto brez plana in. temu primerni so bili tudi rezultati našega dola, ki so vse prej kot zadovoljivi
rezultati Športnih ieii/iovasj v polastitev prazuika gbčiks0
•Streljanje;
Posamično: 10 KUTAH Zvona™ BETI {89 krofov)
2 „ BOGDAN0710 dobre -BET 1(83 krofov)
3 o GODEC Ar ton - PM (74 krogov)
BKIKTO:	1«	BETI (Hort kr*	Bogdanovič* Hauptman)
2o Postaja atlice
3 „ Knetijeka k a draga
4 o Zor aval; ve n1 d om
5 o Uprava Obf>
KAIIIZNI TEKIL:
Posamično« 1« IIAUPTJ iAIf; n one - BETI
2 o S TIPAŠ IC A ni; on - GRADAC 3« PREVAL6S1: ?Lavo - ObS ‘
Ekipnot	It Grade!- *
2 o BETI JI (C rjanc* GačperiČ)
3 d Grada« II
4 e Zdravstveni dom 5, Uprava ObS
6 „ Metlika
\
" Beti " 1 ni nastopila ker je biJ. Km jak Nike službeno odDO’ ten >
g A K t
Ekipa?
1, Erfttijska radruga
2« BETI J. (H/n :>aktGerbec* Flajnik)
3 c BETI 11 (M 1 e ve ki s B ogd an ov i č * Pr e d ovi č)
a „ TJppava Ubi
Gabrijel Bogdanovič
DELO OItC-flITOV U PRAV1*7AS J A
Organi upravljanja so v času od zadnje izdeje našega glasila sprejeli nekaj zelo pomembnih sklepov ».Med njimi 'so važnejši naslednji s
- V lotu 1968 je določena stopnja investicijskoga vzdrževanja 7$ od skupne vrednosti vseh osnovnih sredstev* s katerimi upravlja podjetje, Ta stopnja je bila nekoliko previsoka* saj so §c ostala sredstva, zato se je za prihodnje leto sprejelo stopnjo 4$« Pričakujemo, da bo ta-stopnja primarna sa celot;io investicijsko vzdrževanje., ki je programirano za prihodnje leto«
- Med našimi oonovnini |redstvi imame vknjiženo poslovno stavbo bivše M Belokranjke " Črnomelj, v kateri stanujejo naši delavci? zaposleni v obratu Črnomelj, Ker dejansko v tej stavbi
n/Upamo- svoj 5 proizvod*: 3 dejavnosti* tamvsč je spremenjena v otanovanjo, omo stavbo iz poslovnega sklada preselili v sklad skupne porabe, Tu stavbo pa smo dejansko prenesli glede gospo-d ar j en j a na stan.ovan.jcko podjetje v'Črnomlju, ki gospodari s
st ca. ovanjakimi hišami v družbeni lastnini,
1	’	-■	.7	:
•• V prihodnjem letu nameravamo pospešiti stanovanjsko izgradnjo
preo.vsan c odobravanjem posojil našim delavcem za grddnjo
stanovanjskih hiš, 1)8. bi v perspektivni politiki lahko pri
tem koristili tudi bančna sredstva smo oročili pri Dolenjski
banki in hranilnici 15 milijonov starih dinarjev in po letu
oročitv® bone lahko ko: istili bančnega posojila približno
2c milijonov starih dinarjev.
V ten letu financiran,'a strokovnega Solctva poteka takor da 1% od osebnih dohodkov odva jaiuo občinekemu skladu za šolstvo* te pa razdeljuje eredstvc ustreznim Jelam. Sa prihodnjo leto je bilo pričakovati, da bo te odnose uredil republiški zakon« Ta -v tem latu.ni lil sprejet, zato je republiška gospodarska
zbornica predlagala, da gospodarstvo v svojih strokovnih eku-
\
• pinah shira sredstva za šolanje.
UaSs veja gospodarstva je bila menja, da bi bilo dovolj* ko bi bila predpisana stopnja 0,5$. Predlagana stopnja je ugodnajšn od oedanj3, zato jo .je delavski svet sprejel s ten, da so financiranje na takšen na5in opravlja še toliko časa., dokler ne bo sprejet ustrezen republiški zakon c financiranju strokovnega šolstva*
- Za naše bodoče poslovanje je delavski svet podjetja sklenil, da 3e nabavi določena osnovna sredstva v skupnem znesku približno 3oo*ooo H din,od katerih so najpomembnejši okrogli pletilni
v	*”	I
stroji, navijalni strej, viličar, dve kadi za barvanje, kompresor, elektromotorji in podobno* S ten uresničujemo svoj program modernizacije proizvodnje in je ta sklep v skladu s perspektivnim razvojen podjetja,,
- Društva prijateljev mladine iz Metlike, Črnomlja, Mirne peči in Dobove 30 zaprosile* za denarno pomoč ob priliki obdaritve otrok za Novoletno jelko* .Glede na število zaposlenih. v posameznih obratih ono sredstva razdelili takole:
DPM - Metlika 1.2oo N din, DPM Črnomelj 5oo N din, DPM Mirne peč 300 IT din in DPM Dobova 3oc N din*
- Občina Metlike namerava zgraditi javno cesto med sedaj stoječimi bloki in novim naseljen v bližini naše tovarne, zato ja zaprosilo našo podjetja za odstop t-sga zemljišča v javno korist. Daše podjetje je namreč upravni organ nad zemljiščem,
po katerem bo potekala predvidena javna cesta* ^Prošnji občine smo ugodili s pogojem, da nam izroči v zamenjavo najmanj dve gradbeni parceli, ki jih bomo namenili za gradnjo stanovanjskih hiš naših delavcev. Delavski svet je bil mnenja,, da bi parceli dobila Jože Jankovič, delavec v računovodstvu podjetja in ]2arel Vardij on, vodja nabavno službe. Oba delavci bojšUa, vrednost parcele poravnala v zneskih, ki jih bo določila občinska skupščina v Metliki.
~ Mladinski aktiv našega obrata iz Črn&mlja je zaprosil sa povrnitev stroškov izleta, ki ga je organiziral v mesecu oktobru leto1'. Delavski svet podjetja js prošnjo zavrnil in predlagal, naj te stroške trpi sindikalna organizacija v Črnomlju, ki prav gotovo sodeluje z mladinsko organizacijo«
Prošnja j s o11a zavrnena iz prlnoipialnega stališča, ker bi prar gotovo 3 takimi prošnjami prišle na dan tudi ostala organizacije,
- ko bi Se strošek storile o Za vsi©, ki prosijo razne dotacijte, velja, da zahtevek vložijo preje* prednc organizirajo neko prireditev,
«» Sindikalna podružnica Bobova .j2 zaprosila, da podjetje narodi večje število izvodov Delavske enotnosti izključno za člane njihovo organizacije « DS je to prošnjo zavrnil tudi iz prencipielnega stališča* Smatra namreč* da ina sindikalna organizacija svoja sredstva za lastno finaaoiranje in če smatra organizacija, da potrebuje večje število izvodov svojega časopise, poten ga lahko naroči* Ge DS no bi postopal tako, poten bi moral naročati in plačevati glasila najrazličnejših organizacij ir, co ze veliko število izvodov.
- Glede na potreb? podjetja je UO odprl nekatera nova delovna mesta, DS podjetja pa določil obračunske osnove in sicer:
za pomočnika vodje proizvodnje	l*4oc	II	Ain	mesečno,
za vodjo izmeno v okrogli pletilnici	640	H	din
za le p3 jetije kartonov v konfekciji	22c	S	din	na uro
« Podjetje je kupilo pet novih ctanovarij v Metliki in jih je razdelilo delavcem podjetja, o Čemer smo žs pisali v prejšnji številki našega glasila, Ta stanovanja ja vložilo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske enote, ki gospodari a stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Pravico smo si zadržali, da oddajano stanovanja v najem m±? no pa stanovanjska enota,
- Stanovanjska enota ca gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družv boni lastnini v Metliki je zaprosila za soglasja k prodaji stanovanjske hiša točka 2, v kateri stanujejo naši delavci. ‘Prošnjo je enot h utemeljila e tam., da je vzdrževanja hiša izredno drago in da jo tako .mečno poškodovana, da njeni prispevki za vzdrževanj© ne zadoščaj;j. 1X1 podjetja jc bil mnenja, da se stanovanjsko hišo izloči Iz .fonda stanovanjskih hiš in preda po racpiau javne ličita^
. cije najugodnejšemu jjonudnilai* Tako pridobljena sredstva’boči o uporabljena za stanovanjsko gradnjo*
Pred dreni loti, ko se je v podjetju zaposlil diplomirani tekstilni inženir Slavoljub Miloševič, mu je podjetje obljubilo, dr. mu bo povrnilo gtroSke Štipendiranja, če bo štipenditor zahteval vrnitev izplačanih zneskov, Terjatev je sedaj dospela, zato je DS sklenil, da se mu povrnejo stroški štipendiranja v znesku 7.59o N din. Slavoljub Miloševič nora s podjetjem skleniti pogodbo.v kateri se bo zavezal, da bo ostal v podjetju toliko časa, kolikpr bi trajalo štipendiranje pod načini pogoji za znesek, ki se ga vroča«
Oskrbniku zgradba v Seči pri Portorožu smo določili enkratno nagrado za varstvo dema v času od septembra do decembra'-1966 v znesku l.ooo IT din, t prihodnje pšt bo v Času izven sezone projonal OD mesečno 3oo IS din sa čas sezone pa bc osebni do- • hodek določen naknadno.
Na predlog komercialnega sektorja ao bile določene kondicije komercialnega poslovanja v istih razmerjih, kot veljajo letos. Razlike je le v določitvi največ do y/c superrabata, ki ga letos nismo imeli.
Znižali sno cene nekaterim volnenim artiklom, ki niso bili po normalni coni sprejati pri potrošnikih. Tako smo znižali ceno volanih kostimov od 21.Soo na lA.ooo- S din ter sklenili, da so te izdelke prodajo zlasti v naši trgovini v Metliki, da bodo na voljo našim delavcem. Del teh artiklov pa bo prodala »Modna hiša" v Ljubljani.
DS jo zavzel stališče do delavcev v okrogli pletlinici, ki se upirajo delu v podaljšanem delovnem času. Obveznosti to pletilnice so namreč sedaj izredno visoke in kljub them is« menam no moreno, povsem izpolniti svojih obveznosti. Zato ja 'uvedeno tudi nadurno delo, ki ga nekateri odklanjajo, Ker gro v stvari za poarodno pov^sdčeno škodo podjetju, je IS mnenja9 da se podvzamo določen® uk?epe, zlasti zato, ker jj > kateri od teh. dolavoev delajo drugje, medtem ko v podjetju nočejo izpolnjevati dodatnih obveznosti.
Pri poslušanju poročila po zadnjem periodičnem obračunu sno slišali o precejšnji dotaciji, ki smo jo dolini mens?i pod-je tja« Del teh sredstev smo dolžni zato, ker je bila fiksno določena ceha obrokom„ Zato so bili stroški nabavljene hrane višji kot prodajne cene posameznih obrokov«, 7 prihodnje bo ©ena obroko® določena na podlagi kalkulacij in dejanskega obračuna vrednosti porabljene krone o ¥ breme podjetja bodo Šli vsi stroški elektrike, plina, voda, prostorov in OD delavcev v menki, la vrednost kupljene hrane oodo plačali abonenti« Tako ne bo več enotne cene obrokom, temveč se bo ta spreminjala od mesečo do meseca, kolikor bo stala nabavljena hrana« !Po bo začelo veljati s 1« januarjem 1967 dalje0
Jaaez Smrekar
✓
Kqt v r.&eo delovno skupnost prihajajo vedno novi delavci, jih želimo'seznaniti z dolom blagajne vzajemne ponoči, ki deluje pri naši sindikalni podružnici.
7 blagajno se lahko vključi vsak član delovne skupnosti, ki je .dopolnil 18 let in je izpolnil pristopno izjavo, ETa podlagi te izjave blagajnik odtrga vsak nesec od mesečnih osebnih dohodkov znesek prispevka, ki ga vsak posameznik vplačuje v
blagajno.
Ta denar, ki ga mesečno vplačujete, lahke dvignete kadar želite.
Vsak član, ki Seli dvigniti.posojilo pri blagajni vzajemne ponoči? nora biti najmanj 0 mesecev član, selo poten dobi tri tiskovino za posojilo*
Prošnje se dobijo in oddajo pri blagajniku vzajemne ponoči, la podlogi prošenj in zahtevkov Članov tričlansko, komisija edlcči, koliko posojila lahko dobi posameznik. -
Blagajna posluje 18 mesečev, in ima 118 članov« V letošnjem letu je bilo vloženih 98 proSanj za posojilo.
V blagajni je l,731«ooc S din« 7 letošnjem letu smo odobrili
posojila v skupnem znesku 4,473.ooo S din.
/
Saldo na dan 24 «12.« 19C6 pa jo 32«54© S din.
Nada žabČič
V neostru novembru se je v pod j at ju. zaposlilo 2 o delavcev; 3 podjotjen pa je prekinilo delamo razmerje lo delavcev.
Stanje na dan. Jo<>noveribra 1966 ja bilo 1*054 delavcev in sioert
199 močkih 796 2«nsk
/59 vajencev	*
Število delavcev pe posameznik obratih ja naslednje t
1
V obratu. Metlika 665 delavcev v obratu	Črnomelj	18o	M
v obratu	Mirna p«	85	"
v obratu	Pobova	124	l!
• ,
7 mesecu novembru so se porodili*
v Metliki; BarSiS BanicavporoCena BEMVIČ GolcvrSki Ljubica., poroče BARBIČ, Opalifiki Dragica, poročena BARBEE, Selakovj 5 Marija* poročena GfRUBAČEVIČ in Vrani5ar Marija, poročena ZTJRC 0
7 mesecu damaiabru ee je v podjetju zaposlilo 11 delavcev, delovno razmerja pa ao prekinili 3 delavci«
Stanje ob koiicu leta 1966 je 1.062 delavcev in sicer*
*■" - mookih 204
- žensk 799
- vajencev 59
Število zeponlsnih v posamezni}), obratih je naslednje*
- v obratu	Metlika	671 delavcev
«* v obratu	Črnomelj . i8o	»
» v obratu	Mirna peč	86	M	/	•
- v obratu	Boboma ..	125	®*
•	x	s
¥esre6 pri delu v omenjenih mesecih ni bilov.
" Francelj, sake j je taka gneča v naši trgovini?”
"Ja, Pepe, zato ker je DS sprejel sklep o prodaji volnenih kostimov po znižani ceni 14*000 din,kot novoletni popust našim delavcem,,
” T*c pa že ne bo res!” Kaj na veš, da jih je naša prodaja še pred štirinajstimi dnevi predala "Modni hiši" v Ljubljani za isto ceno?"
o 0 o
Slovenski pravopis’
Stol
- predmet za sedenje
V zgodovini se je zelo pozno pojavil, Poznamo pručko, navadni lesen stol (za katerega se nihče ne poteguje) in tapioiran stol. Poznano tudi vodilne stolčke, ki so Čista iznajdba Jugoslovanov. Marsikateri ae je po reformi še zrušil, nekaterim pa se še vedno naje. ICct vidite, ni stolčka, ki bi se ne mogel zrušiti. Dokaz za to je splošno podiranja stolčkov v službi državne varnosti.
Palica
- vzgojni pripomoček učiteljev
Po ovetem izročilu je prišla k nam iz raja skupaj z Adezsoa in Evo, Kmalu so ljudje spoznali, ds ima palica dva konca in da lahko tudi uporabnik potegne krajšega« Zato smo v Jugoslaviji iznašli tarifne pravilnika, ki so manj nevvarni za iznajditelja, ime.jo pa boljši učinek kot palica, 2 njim namreč istočasno enega nagrajujemo, drugega pa te&emo, .
o 0 o,
! TRELEO
Streljaš lahko brez posebne nevarnosti sano na nižjega od sobe, ne pa na .višjega, kajti še ga smrtno ne zadeneš, jih gotovo dobiš po glavi. 2ato ti priporočano nastavljanje pasti*
ZOZOSOG:
VODNAR*.
RIBA*
OVEN*
BIK*
Kcsle ne bodo streljali samo lovci ampak vsi tisti, ki oo rojeni pod ten znamenjem. Zato se ti ne obeta bogat ulov in ti priporočamo čevlje "Peko", v katerih se zelo dobro tečs.
Ne hodi f metliški hotel, kjor so skoro vse pijače z vodo krščeno, pri ceni pa dobro zasoljene* Rajši pojdi v metliško klet, 'kjer ti bodo postregli s pristno metliško kapljico iz Dalmacija*
Bodi tiho in ne opravljaj-svojega šefa, da boš srečno vozil v letu 1967. Kajti riba je samo zato srečna, ker sna držati jezik za zobmi.
Bodi pohleven &ot ti narekuje znamenje in no zaletavaj so z glavo skozi zid, ker nikoli ne veš, kaj te čaka na drugi strani*
Ne koristi noč rogov, ker po reformi na zemlji ni več bogov.
DVOJČKA*
Ni več v modi imeti dvojčke - otroke. Moderno pa je imeti dva TV, dvk avtomobil®, dvojno plačo s polovično odgovornostjo in So vedno je v modi zgodovinski šport vseh mož, imeti najmanj dve ljubici.
\	Bodi	vztrajen	'birokrat.	Sprejemaj	sklepe	za nazajt 5a
ti ja drag tvoj položaj. Skratka hodi v korak z na3im gospodarstvom.
lEVi
Ha imej prevelik apetit, saj risi edini lev v ten podjetju«	's
DEVICA:
Ta znak izgublja svoj pomen, ker se današnja dekleta
sramujejo, 6g so device. Predlagamo novi znak - "ločenke’1
.
TEHTNICA:
s.
Tehtnica nam služi za tehtanje grehov, v glavnem tujih. Imamo volike in male tehtnice. Z velikimi tehtamo grehe malih, z malimi pa grehe velikih.
g K OR? J OS:
Re pikaj višjega od sebe, da sam sebe na zastrupiš,.
(
7 O D O E A v N I3i ..
2. Trikotaža v Sloveniji
3.* NajvečJI sesalec 6» Povrtnina
lo„ 15« dne t 12» Znamenj o ,
14.	Interval '
16, Odprtine v stani 18» Uničevalec drevja
2o« Ribja jajčeca
21» Dvorane
22« Reka v Makedoniji
23. Ako, če
24 o Žanako ime
26. 19 in 23 črka
27. Nizka gradnja 20« Reka v Avstriji
NAVPIČNO;
lo Iglasto drevo 2. Ameriški pevec popevk 3* Kmetijska sadruga
4.	Sta:? slovenski veznik 5« Kazalni zaimek 7. Ropar
8o Odisejeva domovina 9» lir ib pri Beogradu 11» Država na vzhodu 13. Vrsisa palme
15.	Pozivi
17. Otok v Jadranskem morju 19» Prva slovenska filmska igralka (Rine).
2o« tovarna avtomobilov 21» Klic na pomoč 23» Kot 23 vodoravno 25« Kratica za množino
ZA WAJOL . ČAS
(
Pravilna rešitev križanj is štsv.9 "Trikotaže?ja"•
v o d o a aiios
2* trikotaže, 9- pesa, 12. bcton9 13. pole, 15.haram, 18 .rang,
19 o rep, 21.enigma,' 26. embalaža, 29 o lili on, 3o, cn , 31* are,
- ' <
32e patent, 33, diolon, 36. po, 37. Ig* 30, on, 40. gs, 41«ažt/.~ ren, 44. Akre, 46, mis, 46, Minoe, 49. lak, 5'c. Ilce, 52o os, 53. Nela, 54. lan, 55. noč, 56, Peca.
IgId nagradnega Žrebanja.
Žrebanje je bilo opravljeno v upravi podjetja dne 12,12,1965. Žrebanje bo opravili: Drkušič Marta iz pletiln.ico, Fir Joža iz barvarke in Bošnjak Josip iz pletilrlcs .v prisotnosti Članov uredniškega odbora.
Nagrado v znesku l.ooo S din so dobili;
Plut Mica iz pietilnica, laič Mira iz pletilnice,
Šilo Dragica is pletilnioe,
Brine Branko iz pletilnice,
Radulovič Stepan iz pletilnice,
VTšSaj Sinka iz obrata Črnomelj Vrščaj Anton is konfekcije
Štulao Vara iz uprave
.
Nagrado v znesku 2,000 S din sta jpreiglas
Stazinski Kira iz pletilnice Avguštin Alojz iz pletilnice
ffsgrado v znesku 3*ooo S din je velela3
Jugovič Jožica is obrata Črnomelj
ffagrado v znesku 5.009 S■
Hočevar Marika iz uprave
Nagrade lahko dvignete pri blagajni sindikalne podružnica!
			.S	/	//	. S y/zae			P	% zr			
y/yA ; <-r	V	>	/1/	Y/j/S	D	i j	/	V7t/ YŽ%\	/V	L	/	Ti ] A/
V> 7> L*. y. M.M	O	*	£		t fAs . /./// / / /'/	*' /	//	K	/	>777 y/A	1		 £
K'/// H ,--£ •/ - • -	a			rtA/		z	,t, -ii-mr —1 >• ' ’ > I4 722/			n	•»•j /V	J	zT\
l	c~		■77/7 sS/s //// tuZ		r *	5%7>l/ rVV/ / 1*. t~	TfJ 1 /	>	£	*r*r-v»jr gvij?	/7				 ,. *:
(% T~		Z'	p.	y 5^“ r* P A.' /;	r‘i* A		*	>	/sss	il? £	^ ŽH r	
R L~-		ii	*	, TTTT' /7//, /j / y /S, ilmti tfC«''-.	-	0 L__..	O ■n- „■„.	Sv77 &VA f t ■. .<.£.	>t --r--r •■■	(J	i'	7" /	»>«ww<l ■ -*<7 -<7
p> * L—-!>■				i’		/	f7?7j\ m .1	*>tf r.	*+ *		ffls m	Sf /	**—►*->e		 £ |
*	/	P 5Ž2Z	M		% A	*	r 	Wss.		/1		. 			 fL	— - 5.1
		w. '	• /v - -, ruMI1,	«.*. MM«	... .. _ ».				L				/✓	
		►jf	>-		—™»»			*»	A	r -v*«-«	H	
		/ ////jr? a' 			► TiW 111*1		✓	[*l		Z>		w, Z//A <;Z/a	
IUG31ABM NOfOBEOTA STiIŽAlT
Pravilna reditve bomo žreftali In ereSnlA rtobitnikoa bodo podeljene nagrado v. skupni rrednoati 2$ooo 3 din
nagrada Secoo fe din	_	,
nagrad® J .,000 S din. dre nagradi po ?<,coo S din oaeja nagrad po l«ooo S din
HoSon©. fcrtžank« oddajte najkaanaj« do lo»I«19SV uradniškatm odborao
1, Sorodnik 3c bvetopioecska oseba 5, Gospod (čečka)
7 0 Središča vrtenja 9o Hi5o oh vodi 32» PriSo pri najedanja kredita 13 o Stcri prebivale-v Južae /jasrik*?
!*>© HIkarnisa 16» Kralj Slvali 17* las črke 10« Kraj v Prekararji?
2o„ Ošabni aaim&k
21 o Površinska eara
22o BooaČa Si?al
24* Tovarna olj v Ljubljani
26* Tovarna "barv
27» Skrajni del polotoka
29- Velikan« na kaj velikega
31« Srbski dremalikv piee« koraadij
33» Mo3ko im
35 o Ine n&Sega artikla
37 o Boginj* jes«
30= Ociralai s&lsiek 4o.. Pregrinjalo 41 o 7-» čer 42e Metle
44* pomena športnega orodja 45 c Napla&ilo* ara
46« San s feetskJ. sa» t z v % a 1 4?« ni staro 40* Hvalni-’*;
lo	Stroj v- saovalnici
2*	Me&set
	Beograjski tednik
4 •,■	Arabski ime g
5 a	napolnjene
6 n	iiaplauilfts nadavi
S ->	Zadnj 1 dar.t v letu
1 - AC o	Stara oolika veanlka
11 „	£ ene ko Ime
14,	Urejena vrsta
13»	.korakata % hodit-a
2o»	Bet.©
?io	Brajda pri oranju
21,	Outilo vida
2ifl	}.h;- iičua senc glasnika
?8.,	tkivno jseoto sosednja držav*
*c	snak sa litij
3? 0-	Denarna nakaznica, vred«
	. ■ • tapir
>4 *	Oseba} saiuak
36.	La t ine ki v e ssn ik
pi»	Priloisk S23iud.ftrskeg.-i ska-
	kalca "Miro)
4 0 :)	
41,	Iti ate*
-12.	0^-ehni sailnek
4 3«	MoSko iaae
4*1 i.	Hova g&šinbn aa juho
Posetnica
2a3 3 * P° poklicu?
J AR KO VOJfr