letnik 7, številka 2, junij 2001 
Kaj naredimo, če najdemo ptičjega mladiča, 
ki še ne zna leteti, izven gnezda? 
Damijan Denac in Tomaž Mihelič 
V večini primerov mladiča pustimo tam. kjer je in se čimprej 
odmaknemo. Izjemoma ga v primeru, če ga ogrožajo mačke 
ipd., postavimo na varnejše mesto v bližini (grm. drevo, živa 
meja) in se odmaknemo. To 
mesto mora biti dostopno 
staršem, ki mladiča hranijo. 
Obrazložitev: Ptičje mladiče 
glede na čas. kako dolgo 
ostanejo v gnezdu, uvrščamo v 
dve skupini: GNEZDOMCI. ki 
gnezdo praviloma zapustijo 
šele. ko poletijo (npr. pevci, 
ujede) in BEGAVCI. ki gnezdo 
zapustijo kmalu po izvalitvi, še 
preden poletijo (npr. kure, 
pobrežniki). 
Običajno in naravno je torej, da naletimo na begavca, ki ne 
zna leteti. Begavci si sami iščejo hrano, ponavadi v spremstvu 
staršev. So varovalnih barv in se odlično skrivajo. Vrst z mladiči 
- begavci v urbanih predelih ponavadi ni. 
Prav tako se lahko izven gnezda znajde gnezdomcc. Do tega 
najpogosteje pride, ker so se zaradi neke nevarnosti mladiči 
prehitro speljali iz gnezda. Ob nevarnosti (npr. človek ali 
mačka pri gnezdu) mladiči, ki še nc letijo, poskačejo iz gnezda. 
Mladiči kosov, kijih pogosto najdemo nezmožne letenja izven 
gnezda, so tam največkrat zaradi omenjenega vzroka. 
ZBIRANJE PODATKOV ZA 
ORNITOLOŠKO KRONIKO za leto2000 
Po nekajletnem premoru vas ponovno vabimo k zbiranja podatkov 
za Ornitološko kroniko. V njej bi, tako kol včasih vAcrocephalusu, 
enkrat letno objavili zanimive podatke o pticah bodisi zaradi 
nenavadnega kraja, števila ali datuma opazovanja. Sem sodijo 
tildi prva in zadnja opazovanja pri selivkah. S kroniko želimo 
dobili boljši pregled nad (sezonskim) pojavljanjem ptiev Sloveniji. 
Poleg tega bo podatke. ki bi sicer ostali zapisani samo v beležkah, 
mogoče koristno uporabili in citirati. In kako lahko prispevate k 
Ornitološki kroniki? Preglejte beležke za leto 2000, izpišite 
zanimive podatke (pri vsaki vrsti naj bo naveden datum in kraj 
opazovanja, število osebkov ter posebnosti) in jih do konca 
avgusta 2001 pošljite na naslov eva.vttkelit kiss.mii-lj.si ali na 
naslov uredništva: DOPPS, p. p. 2722, 1001 Ljubljana, s pripisom 
Ornitološka kronika. Podatki bodo objavljeni v eni naslednjih 
številk Sveta ptic. 
Takšnega mladiča pustimo ali ga premaknemo na bližnje 
varnejšo mesto (v gost grm). Starši namreč zanj še vedno 
skrbijo (mu prinašajo hrano, ga s klici opozarjajo na 
nevarnost), zato bi mu. če bi ga 
odnesli, lahko povzročili veliko 
škodo. 
Včasih mladiča i/, gnezda 
izrinejo vrstniki ali ga vržejo 
starši (lahko zaradi shiranosti, 
ker je najšibkejši ali zaradi 
bolezni), kar je naraven pojav. 
Ljudje mnogokrat mladiča 
vzamejo iz narave in ga želijo 
sami dokrmiti in vrniti v naravo. 
Ta sicer plemenit namen se v 
praksi rad izjalovi, na ta način 
se pogosto naredi več škode kot 
koristi, saj za ptico ne znajo oz. (odvisno od vrste) je tudi 
praktično nemogoče poskrbeti, da se normalno in naravno 
razvije. Takšna ptica v umetni reji pogosto pogine ali je kasneje 
vedenjski spaček. 
V posameznih redkih primerih jc vendarle možno ptici 
pomagati, vendar preden jo vzamete iz narave, dobro 
razmislite, če je starši res nc oskrbujejo, če so potencialne 
možnosti za uspešno vzrejo in če so, kdo se bo s ptico ukvarjal. 
Svetujemo, da se pred to odločitvijo posvetujete s kakšnim 
od strokovnjakov v društvu, ki ima več izkušenj. 
VELIKI DETEL - PTICA LETA 2001 
je v 
polnem teku. Pred kratkim ste 
dobili domov zloženko, ki 
opisuje življenski prostor in 
navade te ptice. Del zloženke 
sta obrazca za popis pojavljanja 
in gnezd velikega detla. Uspeh 
akcije ptica leta je odvisen 
predvsem od vas članov 
DOPPS. Več nas bo sodelovalo, 
bolj bo akcija uspešna. Zato na 
svoje izlete v naravo vzemite 
obrazca in jih izpolnite ob 
vsakem srečanju z velikim 
detlom. 
loto:Mirko iPtriiSAl 
tot o r>,inii|.;n Dtinac 
Mladič poljskega vrabca - zanj še vedno skrbijo starši! 
SVET PTIC 15