DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Uhaja svečer vtak prvi in tretji četrtek meseca. AJko je ta dan prasnik, iside .DOMOLJUB* dan poprej. Cena mu je 80 kr. sa celo leto. — Spisi m dopisi naj se poltijajo: uredništvu wDOMOLJUBAu, Ljubljana, v semeniških ulicah it. 2. Naročnina m inssrati pa opravniitvu ,DOMOLJUBA" Vodnikove ulice It.». — Nasnanila se vsprtjenajo in plačujejo po dogovoru.
Štev. 11.	V Ljubljani, 2. junija 1898.	letnik XI
Sprejem novega kneza in škofa.
Pozdravljen tisočkrat v Ljubljani, Namestnik božji, nam poslani.
J. Bile.
Mogočno je zagrmel v petek 20. meja eb l/«12. dopoldne topov strel s grada, naznanjajoč prebivalcem stolnega meata, da ao ae pripeljali težko pričakovani novi knez in Skof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Vse je hitelo na kolodvor, Seleč čim preje videti svojega prihodnjega višjega p \stirja. Ljubljana je oblekla praznično obleko; olovenake. mestne in cesarske zastave so plapolale raz mnogih his.
Novemu knezu in Škofu st« se peljala nasproU stolni dekan dr. A CebaSek in kanonik A Zamejio, da jih pozdravita na p.vi postaji naše dežele, v St. Petru na Notranjskem. (Pripeljali so se namreč premi!, g. Skof iz Reke). Po vseh postajah jih je pričakovala duhovščina, uredništvo in verno ljudstvo, ki je bilo kar očarano po prijaznosti škofovi.
Na ljubljanskem kolodvoru so j|h pozdravili stolni prost dr. L. Klofutar v imenu stolnega kapiteljna in duhovščine, deželni predsednik baron Hein v imenu vlade, deželni glavar O. Detela v imenu dežele in poveljnik ljubljanske vojaške garnizije, feldmaršallajtnant pl. H&chsman. Zunaj pred kolodvorom jih je pričakoval pod nalaSč »to narejenim šotorom mestni župan Iv. Hribar, kateremu so na njegov lep nagovor in pozdrav odgovorili med drugim tudi tole: »Tukaj sem; med Vami sem — ves VaS! Z Vami h čem se veseliti, z Vami delati, z Vami trpeti, ta Vas, ako treba, tudi umreti. Boga pa prosim, naj blagoslovi naSe skupno delovanje v probujo krščanskega življenja in v blagor naSega dragega naroda.«
V imenu slovenskih gospej in gospodičin jih je
nagovorila gdč. Drčeva.
Nebo, ki je bilo do sedaj čmerno in oblačno, se je zjaanilo, in krasno majnikovo aolnce je gledalo sprevod, ki se je pomikal od kolodvora v mesto. Po ulicah so stali na obeh straneh učenci in učenke raznih Sol, za njimi pa nebrojna množica naroda, ki je navdušeno pozdravljala novega Škofa. Pred frančiškansko cerkvijo je postavilo meeto slavolok z napisom: »Kar dalo nam nebo najboljših mož — Mej prvimi ai Ti Pred stolno cerkvijo so jih pričakovali duhovniki. Na to so p;delili premilostni g. knez in Skof svojim vernikom prvi slovesni blagoalov.
V soboto zvečer so priredila razna slovenska društva novemu knezu in ikofu prav veličastno podoknico. Ko je odsvirala vojaška godba, zapeli so pevci »Lepa naSa domovina«, »Zvezdi« in »Jadransko morje«. Ljudstva se je kar trlo; skoro vsa Ljubljana je bila sbrana okoli kn.-Sk. palače. Množici je burno in navdušeno pozdravljala novega Škofa z »slava«- ia »živijo«-klici. Do vrhunca je pa prikipelo navdušenje, ko se prikažejo presvetli knez na oknu, da se zahvalijo za krasno, veličastno podoknico.
»Dvema idejama se hočem posvetiti«, so rekli, »ideji krščanski, ki je globoko vkoreninjena v moj mili narod. To idejo moram in hočem neprestano gojiti kot vaS škof, za katerega me je potrdila Njegova Svetost in njegovo apostolsko Veličsnstvo. Diuga ideja pa je mila slovetaska narodnost. Kot vaS rojak, kot sin slovenske matere hočem vsikdar zvest ostati tej drugi svetinji milega ml naroda. Posvetiti hočem. narodni stvari, mili slovenski domovini vse svoje moči. 2;vel slovenski rod, živela slovenska domovina, živela slovenska Ljubljana! 2ivel tudi za naS mili narod toli potreben zavod, sa ka terega se posebao v poslednjem času tako vneto p rte-* gujete, živelo slovensko vseučilišče!«
T« besede se Vkof efekti iskra preSiafl*»no-žico, in sunnim, kMfkioi ovacijam- ni bilo ne konca ne kraja. Prihajale so ia sroa vernih Iijubljančanov.
Krono vseh sb|vnostij povodom prihoda p« ima nedelja, 22. maja. 2e v soboto jenaznanjevak) slovesno zvonenje po vseh ljubljanskih cerkvah po A ve Mariji svečanost prihodnjega dneva. Ravno tako je zvonilo in pritrkavalo tudi v nedeljo zjutraj od 7 —7'/t ure.
Malo po pol desetih je bil slovesen obhod iz Škofije po mestnem trgu. Dan je bil krasen. Mnogo duh jv-nikov (nad 120) je prišlo iz cele Škofi, e poveličevat slav-nost. Tudi zastopniki vseh oblastev so bili v cerkvi. Konzistorijalni kancelar prebere cesarsko volitveno pismo Njih c. kr. apostolskega Veličanstva in pa apostolska pisma sv. Očeta papeža, ki so pisana do visokočastit-Jjivega kneza in škofa, do stolnega kapiteUna, duhovstva ia, vernikov. Nato je sledil krasen latinski nagovor mil. g. stolnega p oŠta in p isrčen, ljubezni poln odgovor pesvitlega kneza in Škofa, kateremu so se p-klonili vsi pričujoči duhovniki (homagium).
NajkrasnejSa točka vae alovesnoati pa je bila Škofova pridiga, Šli so Premilofctai na prižnte* v polnem-ornatu, s Škofovo kapo in palico. Predstavili so se na-
rodu v preprostih, psfečnib**dah	tako
iskreno, de j« bilo vie do solz gfajeno. Kfflatim besedam je pomagala d« tolikega vepeba ttfik*. bolj suha, veličastna postava v Bkof6viki obleki* ip pa ogenj ljubezni prihajajoče it »rca, ki je oddano Boga |n narodu. »Svoje namene«, eo dejali, »bom pojaenll kaaalu v pastirskem listu; geslo moje je: Pridi k nam tvoje kraljestvo po Mariji. Po tem geslu se hočem ravnati v svojem delovanju v prid svojemu milemu narodu. Z jednako akrbjo in ljubeznijo bom deloval tudi za Nemce v Škofi.i, ker katoliški Skof ne sme delati razločka med narodnostmi, temveč deliti na vse strani isto ljubezen in skrb, zato da pridobi vse za kraljeatvo božje«.
Zt tem je bila elovesna pontifi talna mala Ia na koncu p p ;žev blagoslov. Končane je bilo sv. opravilo ob polu eni.
Vaa Ljubljana je polna h ale novemu knezu in Škofu Osvojili so si premilostni vilji pistir srca vseh, katerim je bila dana prilika jih videtf. Sveti ogenj božje ljubezni, plamteč iz Njihovega srca, vžiga in Siri ljubezen. Bog daj obilo blagoslova vsemu, delovanju pre-svitlega kneza ia 4kofi.: B1 s gio s 10» I j e n, ki je prišel v imenu Gospodoveml
Razgled po svetu.
Avstrijski dršavni sbor se je sešel 1. junija zopet k zasedanju, katero utegne trajati kakih 14 dnij; potem ae pa preloži za dobo treh mesecev. Kakor je razvidno is povabil, poslan h od ptedeedniltva državne zbornice, se bo nadaljevala zopet razprava o nujn h p edlogih glede preuredbe jezikovnega vprašanja. O ki-kem resnem delu pač tudi v tem času ai ipisliti, ker so Nemci menda že zopet nabrali važnejšega gradiva, s katerim bodo skušali preprečiti splošno delovanje. V takih rpsmerah bodo zamogl p alanci že dosti storiti, če izvolijo jezikovni odsek, v katerem naj bi se potem pretresavalo jezik ivno vpraSapje. — V delegaciji so končali 18. pretečeqega meseca večinoma vsi odseki svoje delo; 23 maja sq se pa pričele plenarne, to je take seje, pri kateri so navzoči vsijdelegati. Proračunski odsek je sprejel mirno posamezne točke, le pri*nakaad-dnem kreditu se je vnel daljši razgovor. Ker sta pi vojni minister Kriegbammer in zunanji minister Gulo-h jvski podak v tej zadevi zaupna pojasnila, ie je vspre-jela tudi ta točka.
Ker se ni omenjalo v nagovoru na delegacijo nič o troKvezi in ker ni tudi nemSki cesar pri zaključenju nemškega državnega zbora nič črhnil o njej, so zahtevali nemSki nacijonalci o tej stvari pojasnila. Menili so namreč, d* trozveza več ne obstoji, ker je Avstrija tudi s slovansko Rusijo v prijateljskih razmerah. Zunanji minister jij» je pa krepko zavrnil, rekoč, da se razmere niso nič spremenile, in da je trozveza, kakor bila dosedaj, trdna opora evropskemu miru.
Predsednikom graikega nadsodUča, pod katerega spada tudi Kranjsko, je imenovan grof Glaj-spah, bivši pravosodni minister, ki je podpisal z Bede nijem jezikovne naredbe. Nemci, liberalne in nacionalne barve, so radi tega vsi is sebe, das! je Glajspah sam priaten liberalec.
V Nemčiji se je >ak'jučil 6. maja državni sbor. Volitve sa novo zborn:co s6 sedaj le V polnem tiru. Rasne stranke objavljajo povsod' svoje programe. Cale zaboje tiskovin razpošiljajo volilcem. Najšilejšo agitacijo pa uprizarjajo socijalni demokratje po vsej državi. Njihovi Časopisi pravijo, da bodo veljale letošnje volitve socijalne demokrate gotovo več sto tisoS. G-avne volitve se vrlč 16, ožje 24 junija.
Na Francoskem so končane sedaj volitve. Vendar pa niso izpadle v istem razmerju kakor prvotne. Propadlo je namreč več vladnih kandidatov, mej njimi tudi bivli in sedanji ministri. Izvoljenih je it 177 volilnih i okrajev 66 liberalcev in naprednjakov, 61 radi-kalcev, 38 socijalistov, 10 monarbistov, dva zmerna republikanca. Vsled tega izida razpolaga vlada le z nez-natno večino in pHčskuje se, da odstopi Moline-jeva vlada. Kolonljalni minister Lebon, ki je tudi pogorel, je že vložil ostavko.
" Na LaSkem je zavladal nekoliko mir, vsaj na videz. Vedno pa So vre mej sesttadano hi razdraženo množico in bati se je, da kmalu zopet boj- nastane. Vlada je> zaprla sicer, kakor poročajo njena glksila, okrog 1600 glavnih nemirnežev in voditeljev upora, v ječe in
razpustila dudi.,več društev; toda,*tem je malo poma-	Oskar je izbruhnila vojaka mej Španijo in gano, M' ae^brez društev uporniki ravno tako lahko	Ameriko^ vedao.govorilo, d« odstopi ministerstvo zbirajo. Zadnjih, nemirov v Milanu dolži la^ka vlada tudi	na Spanjskem. In res so dali vsi ministri ostavko 15. kardinala Ferari-ja, češ, da je nalašč povodom nemirov	maja., Kraljica vladarica pa je zopet naročila sestaviti zapustil; mesto. Čudno, da framasonska gospoda noče	Sagasti novo, ministerstvo. Opravila zunanjega ministra biti nič kriva pri vsem tem, ko le ona tira ljudstvo s	katerega so sedaj 2e dobili v osebi vojvode Aluto Rio, svojim odezMJtvom v nesrečo in s svojim brezboštvom	je vodil začasno ministerski predsednik Sagasta. v obuP-	Mej Spanjci in Amerikanci pa Se ni prišlo do Na Angleškem je umrl 19. maja jeden naj-	večje bitke, odkar so streljali Amerikanci pod povelj-vplivnejSih angleških državnikov, Gladstone. Rojen 1 1809	stvom admirala Sampsona na pristan Moro pri San v Liverpulu je študiral v Oksfordu. L. 1832 je bil izvo-	Juanu, najbolj severni točki otoka Portoriko, in odkar ljen v parlament Od 1. 1834 je bil večkrat poklican v	se je bil precej hud, nad ječno uro trajajoči boj pri ministerstvo, kjer je deloval vspeSno, zlasti od 1. 1865.	Kardenas, kjer so naklestili Spanjci Amerikance, ko so Ustanovil je postne hranilnice na Angleškem, izvedel	se hoteli vtihotapiti na suho iz ladij. Ameriško brodovje nebroj važnih del na cerkvenem in gospodarskem polju,	zalezuje sicer prav pridno pod Sampsonom Španjce in predragačil volitveni zakon, odpravil kupovanje častnih	kroži n'prestano okoli Kube, da bi zaprlo pot španjskim mest v armadi. V »unanji politiki ni imel radi svoje	ladijam. A premeteni 3p»nj»ki admiral Gervera se ogib-prenagljenosti toliko sreče. L. 1886 je pa prenehal, ko	l,e srečno in »pretno s svojim brodovjem vsaki dotiki, se je moral umakniti z ministerskega sedeža Sal<sburiju,	dokler mu ne pride izdatna pouofi iz Kadiksa, kjer se svoje javno delovanje in posvetil koneo življenja stu-	nahaja Se vel ko Steulo ladij. Sedaj je dospelo Spanjsko dijam, slasti se je marljivo pečal z grfikim jez kom. Z	ladijevje v zaliv San Jago, na južnem delu otoka Kube Gladstone jem, ki je bil vnet zagovornik protestantske	in tudi amerikan«ko se je začelo pomikati proti jugu anglikanske cerkve in velik nasprotnik papeStVa, je zgu-	pod Sampsonom in Sleiom, da bi zajelo Cervero v rabila Angleška mnogo, posebno še revno irsko IjUdstvb,	livu. V kratkem more torej priti do odločilne bitke mej za katero se je zelo potegoval.	Spanjci in Araerkanci.
D
opis i.
Z Breeij [Shod gorenjskih dekliških Marijinih družb] se je 24. mejnika na Brezjah sijajno svršil. Udeležile so se soršha, sentvidska, šmaitinska, Senčurska, trstenisko-goriska* predaseljska in SkofteloSka družba, ki je najstarejša izmed njih. Marijine hčere, ki so došle že prejšnji večer ali že t jutro slovesnostnega dneva, so Sle naprot onim, ki so prišle s vlakom. Po sestrinskem pozdravu ao se vračale vse v silno dolgi procesiji med ubranim prepevanjem in glasnim streljanjem v Marijino svetišče, ki se je napolnilo a cvetom gorenjskih deklet. Preč. g. dr. Jožef Gruden je v izbran h besedah do-ka?al — prazniku primerno — da Marija je bila vaikdar pomočnica kristijanom, da je pa Se posebno dobra mati njim« ki se ji popolnoma posvet*. Nato so gg. predniki darovali sv. maše za svoje družbe. Glavno opravilo je imel starosta g Jožef K e r č o n , ustanovnih fk«Qelo8ke in sedanji prednik predaseljSke družbe. Ob polu 2. so bile pete htanije. Pred n nato so se vrstile lepe pesmi z gorečimi molitvami. Marijine hčere, katerih Vsako je dičila Marijina svetinja na sinjem traku, so tu jasno pokazale, da nimajo Marije samo na prsih, marveč da imajo tudi v srcu gorko ljubezen do nje. Vsak pričujočih je rekel: »Tako molitev Marija mora uslisati.« Ko so preddiki slišali, da so se vnete Marijine častivke Iz lastnpga nagiba v glasni molitvi spominjale presvetlega k n e z o š k o f a, so mu veselega, srca brzojavno sporočili udanost gorenjskih Marijinih hče - »Velikratsem
bila že na Brezjah; pa tako lepo ni bilo Se nikoli — nikoli se Se nisem tako težko poslovila od Marije«, tako i je rekla skoro vsaka odhajajočih. Bil je res to dan, ki zasluži z zlatimi črkami biti zaznamovan V letopisih gorenjskih Marijinih družb! Z ljubljenim Sinom vas blago-' slovi mati Marija — tako pozdravijaj& vasi predniki vas, Marijine hčete — ker je pa velika večina izmed vas v družbah, in so bili vasi gospodarji tako požrtvovalno dobri, da so Vas ob tako jasnem delavnem dhevu odpustili k materi Mariji, naj tudi njim Marija tokrat povrne I
SvfbkiO, dnč 9. maja obhajala Sta pri nas s svojima zakonskima družicama občespoštovana Pavel PovSe, kjučer, in Marija DoliUSek svojo zlato poroko. Nekaj izvaorednega je, da sta zlati nevesti sestri. Prvemu Se živijo vsi deseteri otroci — najmlajši sin ima 29 let — in gotovo sta bila častitljiva jubilanta vesela, videč ta slavnostni dan okrog sebe vse razun jednega, ki biva v Rimu kot brat pri o. frančiškanih. — Veselje je bilo obče. Mnogobrojna množica je cerkev napolnils, celo iz sosednih župnij so nekateri prihiteli, ki so z vidiiim zanimanjem sledili Svetemu opravilu. Ginjeni in hvaležnim srcem so slavljebci stopili pred altar Gospodov, ponovit neoskrunjeno zvestobo in ljubezen. Mi le želimo, da priromajo do skrajne meje človeškega življehja, v milosti božji zat!snejo trudne oči in dospejb na nebeško ženitniiio, katere ne bo treba ponavljati — vsaj bo
brez kooca. - Pri ttas so Uadjo zdravi, hvala Bogu. Posebnost utegne biti, As od lanskega velikega tedna do letošnjega ai bilo nobenega ženskega mrliča.
O str o vrb ar.
Z Dobrovo pri Ljubljani: Pri nas so ustanovili sa celo občino prostovoljno gasilno druStvo v proslavo cesarjeve petdesetletnice. Začasni cdbor bil je minololeto naročil brisgalnico pri Albertu Samassi v Ljubljani;
Brizgalnico, ki stane 1960 gld., so pripeljidi dn« 3. maja. Upali smo, da je ne bomo tako hitro potrebovali. Toda dne 11. maja »veier pred 11. uro so tasvoti doli vKo-sarjib. Gssilci tskoj hite * noto brizga.ofoo gaaft ter ? kratkem časa udu« ogenj. Zgorela Jo poaeetniku Doli-narju bila st 25, katero je bil minolo jesen kupil od bokalske graSčfne. Kako je ogenj nastal, ni mano.
•t TU i *l Mtvftfcofollh r/
Listek.
Knezoškofu dr. Antonu Jegliču.
V Sarajevu izhajajoči »Franjevački Glasnik« je objavil o nalem knezoškofu nastopne črtice:
Kadar zapiha v zgodnji pomladi hladni sever po cvetočih travnikih in selen h tratah, tedaj mori mrzli in smrtooosni d h njegov nežna stebla pisanega cvetja, katero poveSa tožno svoje glavioe in čaSfee, mamljiva njih lepota otemni, lepi vonj izpuhti, preje tako bujoo In v barvah se izpreminjajoče cvetje sedsj — pogfnja. In čaiice se krčijo bolj in bolj, naposled zsprd umirajoče oči, a na n,ih se saleskeče kapljica kristalne rose, — kakor bi kanila poslednja solza — a \se to že gine, vene, bledi in uveli cvetovi že tudi umirajo. — Takrat je prinesel nesrečni brzojav nepričakovano vest is večnega mesta, katera je žalostno zadela vsako srce, ki jo je prav razumelo. In ta žalostni šepet se je Siril brzo od ust do ust, in Šepet seje spremenil v glasno vrtanje, in to vrSanje zopet je odaievalo gromovito, toda žalostno po hribih ia doliaab, vaseh in mestih oaSe milo Bosoe. Tedaj so se privlekli marsikomu črni oblaki na nabrano čelo; marsikdo se jo tedaj skrbno samislil, — marsikdo žalostno vsdihnil, — a is sto in sto grl čujeS en vsklik, kakor iz jednega grla: Ah, izgubili smo ga I
Dal Izgubili smo gs, tarnajo nesrečni siromaki mesta sarsjevskegs, kakor da so jim odveli kleti so vragi mile in drsge svojce v sužnost; izgubili smo ga, jočejo bolniki in žalostni, ker bodo sedsj izgubili sladkega to-lažnika in premodrega svetovalca; isgubili smo ga, ČujeS, kjer tožijo spokonuki ia spokornice, ker jim oči ao bodo več gledale onega, ki jih je otel očitni starti pekla ter jih privel aa gotovo pot izveličanja; izgubili smo ga, odmeva žalostno iz skromnih bivališč duhovnistva, rodovniškega in posvetnega, ker aimajo več dragega prijatelja in skrbnega očeta; izgubili smo ga, žubori žalobno, kakor ium bobnečega veletoka is ust prebivalcev širne Bosoe, ker jim govori poslednjikrat »s Bogom« oni, kateri jih je s svojim ljubkim pogledom, s svojim sladko se smehljajočim licem blažil in razveseljeval; izgubili smo ga, govore solznih očij nesrečniki in siromaki Katoliški, pravoslavni in turški, katere je ta vrli io pleme-oiti mož tam obiskoval v njih bornih kočicah, jim otiral solze, delii pomoči lačnim in žejnim, trgal duSe peklu iz 2re!a in jih hraail z zveličalno hrano sv. evangelija;
izgubili smo ga, sdibujo neutolaženo in milo mno-gobrojna mladina Štirih Sol višjih in nižjih tonskih razredov, ž njimi pa tudi učiteljske pripravnice, dalje njih učiteljice, sestre »Božje Ljubezni«, 2 njimi tudi Urje njihovi zavedi, katerim jo bil omenjeni mo« ravnatelj in spiritusl; izgubil sem glavni stolp, isgabil glavo svojo, govori užaljeoi kapitelj, a ž njim tudi njegovo skrbno in krasno dete »Vrhbosoa«, s katero tudi sladki pobratim »Balkan« neutes|jive, gorke solza toči, ker oa jima je bil p!odovit, duhovit in trajen sotrudn k, pišoč za nje čiaake sodu j pod imeaom »dr. Bonaventun«, sedaj pod črko »J», toda članke, po vsebini jedrnate ia obliki krasne; isgubila sem ga in no morem so potolažiti, — kliče osirotela spovednioa njegova v stolni cerkvi mosta SafajOvo, kjer jo služabnik božji sedel lo ob petih zjutfhj, da je izpovedoval, in js po tri, Štiri in sedem ur ostajal v nji vsako nedeljo, prašnih in sploh, kadarkoli jo bilo treba, da M lo kaho dalo pripadal sopet do Jesnsa v njegov ovčnjnk; izgubil sem ga, toži tamolaji č. župnik, ker izgublja i nJim najskromastfSega kapo-lana, ki mn je rad pomagal v pastirstvu, ja krlčevsl, izpovedoval, obhajal, prcvidaval uaairajočo tar mu sel v vsem na roko. Ko jo bil povišan v škofovsko čast, as mn J« jako ganljivo zahvala omenjeni župnik na prostovoljni kape lanski aiužbl, misleč, da ae tn odslej ne vjeaa več s njegovo vzvišeno škofovsko častjo.
Ko torej med drugim izrazi tudi svojo Salo**, da z dosedanjim kanonikom isgab|ja (vrsto kapotansko mn odgovori posvečeni skof: »Popolnoma aeznstna je usluga, katero sem vam izkazal; sploh pa so s tem stvsri niti za lai ne spremene in jas ostajam le nadalje val kapelsn.«
Isgubili smo ga, ČujeS iz premnogih grl, toda koga? Naj vam pove to tista nala vlada, pri kateri je mož božji uspešno in neustraleno branil pravica sv. cerkve in s svojimi neovrgljivimi dokazi odstranjeval veri ne-varre naredbe; naj vam potrdijo to rane vere in narodnosti, kako je vsvilen nad strankami gorel za slavo božjo in zveličanje neumrljivih dul; naj vam pove mol posebne previdnosti božje, nal oče, nal presvitli gospod nadškof nas dr. Josip Stadler, kateri Je očitno rekel, da izgubi ž njim vzor duhovaika rodovniškega in posvetnega; naj vam priča ojegovo bivališče, katero je
bolj pOdobno samostanski celici, nego sobi visokega dostojanstvenike, ker v nji ne vidiš druzega, kakor gole stene, priproste stole in nekaj svet h stvsrij.
Ta apostolski mot, ta izvanredni služabnik božji, ta neumorni širitelj slave bolje, ta za zveličanje dui vneti delaveo in iskreni ljubitelj nesrečnikov in siromakov je dosedanji kanonik, nadsk. generalni vikar, arhidjjako* vrhbosenskega kapitelja, predsednik ženit-bensga soda, apostolski protonatar, dosedaj posvečeni škof; fpiritual sester hčeri »Božje ljubezni«, ravnatelj omenjenih sestra in njih Sol, ravnatelj ženske pripravnice v Sarajevo, upravitelj Cetverne Marijine kongrega-cije, ta redki mcž je sin seralje slovenske, po imena dr. Apton Jeglič, odslej piesvetli knez in Skof ljubljanski.
Kakor sem že pripomnil, se je glasila za naša srca neugodna brzojavna vest o njegovem imenovanju in premeidenju. Ravno smo se nekoliko utolažili, da ga bomo gledali Se nekaj mesecev v svoji sredini. Toda žalostna tolažba. Tesnih src smo bili zadnji čas. Toda ta sicer žalostni trenotek postal je Se žalostnejši z novo-doilo nezgodo. Kakor naS OJreSenik in kakor sv. Pavel, kalem je peljal sv. Duh v puS?avo, prodno sta nastopila svoje apostolsko delovanje, tako je tudi on že sredi meseoa marca zapustil nage mesto, da se na tihem Lo-krumu pripravka s postom in molitvijo na težavni posel, kateri (a čaka, dokler se je vrnil Be enkrat k nam, da nam reče zadnji »z Bogom«. Priflel je in nam rekell Priiel je dan, črni dan ločitve 1 Odbila je določena ura
—	in glej. ostavlja nasl Voz se pomika, konji potezajo kočije, let6, vozijo nam milega in nepoiabljenega, a ne vedo, koliko dragooenost jemljejo našemu ranjenemu srcul Vsaj tako ne hitite 1 Stojte, konji, besni konji, neusmiljeni konji, on je na*, sa nas se je žrtvoval, nas ljubil, nam se izro6il, sicer ga morebiti nikoli več ne dobimo nazaj! Ah, ne slišijo 1 — Živine 1 Toda čemu bi se jezil nad nedolžno živaUjo? Rajši bodimo tihi, da nas nemo livinče ne pokara, kakor je bilo z Balaamom, ko je je hotel siliti, da ne vrsi božjih zapovedij. Ali je torej živinče krivo? Ne, ono spolnuje kot ubogljiva stvar naloge najvišjega Gospoda svojega 1 Tako je! Bog! Tebi se klanjamo, tebe hvalimo, tvojo previdnost poveličujemo, bodi tvoja volja! — Pojdite torej v miru!
—	Sli so, toda ne sami. Mili Bog,čudni prizori! Čudni spremjjevaloi, čudna procesija, procesija dolga, pisana procesija! Procesija? Da, toda žalostna, bolje bi pogodil, (e bi jo imenoval mrtvaški sprevod. Sprevod? Da, sprevod! Na voseh sede spremljevalci, žalostni in otožni. Ce jih pogledaš bližje, bi videl, ksko se usiplje marsikomu vrsta bisernih solz iz onih dveh studenčkov, in jih briše z belim robcem. Na okna, na vrata in na ulice je, rekel bi, privrelo vse, kar živi. Tu mahajo z robci, tam sliSiS žalostni: ah, z Bogom! Tam množica ljudij, tuknj množica ljudij, po celem okrožju množice ljudij. To so naSi ubožci vseh veroizpovedanj. Ti so hromi, dragi suhi kot veje, prišlo je vae, staro in mlado. »Odšel je dobrotnik tvoj, ubogo dete«, pravi prosjakinja mati na pol golemu detetu, katero je privila na prsi ter si ob enem otrla solzne oči; »Ej, dovale, Allah ti bio u
pomeni, hairli osto, dragi mulUjo«, slilil zopet drttsega med Turki. *Uh, Sdeta ga, brate, ja zor ti bgale ono čoek, ja k«San li vladika i svettenik«, govori drogi ino* vereo. Taki in enaki glasovi ti udarjajo aa uSesa od ljudstva sem. Pa li ni to podobno mrtvaškemu sprevodu? Konji so dospeli na mesto, zaobstaii so, a same-nila je I njimi » prevažanju tega dragocenega blaga silna lokomotiva. Okoli nje Vse Sumi, vse se preriva, pomika, vse se vali kakor razburkano moije, čegar valovi se potiskajo ia ziUjejo v neprestanem Somu... Zvoni... Zvoni zopet... Ah, da bi bilo vsaj Se dve, tri ure! Težko se diha,vpMih nekaj tiSči, notranja bol udarja s solzami na oko. Se sliSiS vzklike »z Bogom«, vidiS, kako ga poljubljajo, objemajo, roke močijo s solzami. Zveni v tretje, a tedaj zapiska tudi vlak. Kolesa zaSkripljejo, zacvilijo, vlak se jame pomikati, ah ... Vse ga spremlja z očmi, vsi stoje kot okamendli. Skozi okno železnično se pr kaže škofova glava in gleda množico, gleda nepremično, ljubeznivo, sožalno, gleda tožno, briše si često z roboem od vročih sols mokro lice, toda kristalne sobe se ne dajo posušiti — skof joka milo kot slabo detet Vlak hiti, hiti besno, diod se, peni se, leti kakor krilata ptioa... ah izginol je! Z Bogom!
O, ti stroj, hitri stroj, vozi ga počasi, vozi ga oprezno, ker to je predragoceni biser, biesr zemlje slovenske, ki je kril in krasil glavo mile njeae posestrime Bosne, m ti ga moraS zdravega in celega vrniti v roke dragi sestri, njegovemu domu, kajti, dasiravno mu je bila Bosna druga očetnjava, dasiravno jo je ljubil kot lastno* domovino, vendar sme s svojim domaČim pesnikom reči z večjo pravico:
Tam, kjer beli so snežniki, Holmci mali in veliki,	•
Kjer izvira bistra Sava, Teče Soča, Krka, Drava, Tam mi dedov zemlja krasna, Dom junakov, dom je moj. Tam, kjer je Ljubljana bela, Davne čase že slovela, Kjer slovenski mili rod, Zemljo oije, mirno hod', Tam mi zibka prvočasna Tekla je, tam dom je moj.
Bratje Slovenci! Bratje naSemu srcu mili in predragi, ki niste samo enkrat pokazali svoje iskrene, svoje požrtvovalne ljubezni napram nam, drugim Jugoslo-slovanom. Ljubijo nas vsi Slovani, eni bolj, drugi manj, temu ne more oporekati nikdo, a vi ste dokazali naj-arčnejso ljubezen do naSega naroda v Bosni, doprina-Sate velikansk h žrtev za nas. Prav mnogo vas je v naSi Bosni v vsaki službi, v vsaki Časti, toda vsakdo je na svojem mestu, mož poštenjak, značaj, veren in udan sv. veri in cerkvi, veren in udan domovini in cesarju svojemu. To bi se moglo trditi gotovo o vsakem Slovencu in to je vaša splošno znana hvala, slava, dika in čast. Koren, izvor vsem tem vzvišenim vrlinam je ona živa vera, katera preSinja Slovenca, je ona prava krščanska vzgoja, katero si je pridobil od pobožnih svojih roditeljev in prevrlih duSnih pastirjev. Karteremu pa žalibog
I30K"
to nedostaKi* je izcitek svojega, naroda,enje bič m ljudi, med katerimi živi, on je samo M sramoto »icer dobremu, svojemu narodu. Dokler bote torej kaker dotlej pravila peSteni katoličani, toliko časa bote: dika mili matom Sloveniji, koristni dlani v Človeški družbi, pravi bsatja.ia dobrotniki svojih rojakov.
GDajtr, bratje, kako drag kamen izgubljamo »i, glejte, kmkpga vi dobivate l Pa da naj bi ne bilo naše srce ialesiao pri toliki izgubi, pri tako težkem udaren ? Toda kolikmr amo mi žalostni, v toliko momte biti vi veseli. Mila nam dežela Slovenska, vala domovina, je porodila to dete, ga vzgojila, izobrazila, a ne za vas, temveč sa nas. Previdnost božja ga je premestite v našo deželo, kjer js razvijal polnih 16 let neumorno delavnost svojo na obsežnem polju vere in prosvete, na slavo Stvarnika, v zveliča nje neumrljivih duž in v ve'ji Časni blagor naroda našega. Kako naj se vam na tej ljubezni dovo'j zahvalimo?
Sprejmite vsaj bratski poljub, srčno hvalo, ker že jezik ae more izraziti tega, kar srce pri tem čuti.
Izpijmo torej kolih, katerega nam ponuja Bog, ia da vrnemo sina njegovi slovenski materi, ker to je volja božja, ker zahteva to blagor dežele kraajake, in samo to dvoje je, kar nas ie tolaži. O, vemo, kako so se nabrali temni oblaki nad milo nam Slovenijo, kako zlasti zadnji čas besni vihar, kakor po Krasu, iger vse lomi, izvija ia meče, kar le najde, pobija rodne brate, oče lati. seje mej sinove ;iiste matere razpor, mržnjo in prepis. Harod in cerkev željno pričakujeta pomoči, dvigata robe k nebu, prosijo o njega reienika, ia nebo
usliii. njih prolpjo ter jim poiija pravega angela miru, a oni kličejo soglasno;
Pridi zverda rinfa, pridi, ' 1
Jame v naa opri' od,	!»o ■ . i
Naj moj dom ta »opet vidi,
Zlata zvezda srečnih dnij/
Pridi torej, pridi, ker sme vsi dobro- prepričani, da si sposoben prinesti in utrditi med njimi aaželjsni-mir In slogo, saj si očitno izjavi, da Ti ni nič bolj pri « • srcu, kakor sreča Tvojega naroda slovenskega, tega* ljubezen se je jela zopet oživ^atl v Tvojem srcu, ker"1 je morala nekaj časa odstopiti mesto ljubezni do Hrvatov. Ostala bo ta ie nadalje v Tvojh prsih, a ona se bo vedno čvrstfje ukoreninjala, a ti boi oni »vogelni kamen«, kateri bo zediml oba naroda v enoto glede na narodnost in na književnost.
P jdi, toda spremljan z blagoslovom Device Marije in presv. Srca Jezusovega, katerih čeičenje si toliko razširjal. Pojdi, toda neizbrisljiv iz naiega sroa, kakor smo tudi mi in nala Bosna Tebi nepozabljhi. Pojdi, toda preje prejmi yčno hvalo od cerkve v Bosni, za katero si se ves žrtvoval, za katere blaginjo si toliko storil. Pojdi, toda sprejemii zahvalo od onega »Glasnika« reda frančiškanskega, katerega si tako gorko ljubil, ker bil si kot tretjerednik udant njegov sin. Pojdi, toda zapisan z veinimi In zlatimi črkami globoko v naža srca, v anale naie dežele, Tebi mile Bosne, kakor bo tudi ona ostala utisnjena neizbrisno v srcu Tvojem. In zopet in to zadnjič: Z Bogom 1
Razgled po Slovenskem.
Državnozborska dopolnilna volitev aamestu od-stopiviega dr. dusteriiča se vrli dne 6 junija. Kandidat katoliiko-narodne stranke je deželnega sodišča svetnik g. Ivan Vencajs. Kolikor moremo posneti iz poročil, so se povsod volitve voli nih mož vržile mirno, v nekaterih krajih, kakor n. pr. v Aržiiah in v Zagorju ob Savi so pokušali soc. dem. svojo srečo, a je v obeh krajih zmagala naža stranka.
V načeiniitvo gospodarske zveze so bili pri osnovani odborovi ssji poleg predsednika dr. Šusteršiča izvoljeni nastopni gg.; vodja Povše, drž. posl dr. Krek, knezoikof. tajnik J. S ška, župan šentviški A. Belec in trgovec Kaušek, namestnika pa sta gg.: I. Pliberštk in V. Schw itxer. Osnovala sta se lokalni goriški odsek in strokovni trgovski odsek, slednji po nasvetu gosp. učitelja Jakliča.
(Umrl jej 22. m. m. v hiralnici pri sv. J žefu v Ljubljani po dolgotrajni bolezni č. g. Janez Cižek, misijonar sv. Vipcencija Pavijanskcga v 32. letu. Bil je rojen leta 1866. v Pilštanju na Štajerskem in je leta 1890 v Bimu prejel mainiško posvečenje. Služboval je tri le'a v Ljubljani pri cerkvi Jezusovega Srca, in kot pomoč-
nik v bolnici in je tudi misijonarji v ljubljanski šk>. fiji. Naj počiva v miru zlata duša I
Osebna vest. Gospod Fr. Finžgar, kaplan v Kočevju, je prestavljen kot kaplan v Idrijo, v Kočevje pa je prižel kot kaplan gospod Gliobe, dosedaj kaplan v Fari pri KoBtelu.
Z Vrhnike. V gozdovih nad Vrhniko priili so na sled dvema medvedoma, ki sta nekemu posestniku tudi že raztrgala eno goved. Vihniiki lovci ju pridno zalezujejo. Priklatila sta se semkaj najbrže Jz gozdov kneza Windiscbgraetza.
Nesreča na železnici. V soboto je kamniški vlak pri Trzina povozil konja, ki se je bil Splašil ter fkočil med vlak. Lastnik konja je bil mizar Pirnat is Loke pri Mengšu. — V petek je poštni vlak južne železnice na progi med Savo in Zagorjem povozil okoli 55 let starega Človeka, ki je bil na mestu mrtev.
Nadvojvoda Leopold je umrl dne 24. na svojem gradu Hornstein na Nižjem Avstrijskem. Kot član cesarske hiše se je porodil pckojnik dne 6. junija 1823. v Milanu. Posvetil se je vojaškemu stanu in se je udeležil vojnk 1. 1848, 1849, 1854, 1859 in 1866. — Leta
1880 se j« nadvojvoda vsled bolehnosti odtegnil javnosti in od tedaj je živel zase na svojem gradu. Od letošnje velike nofii je visoki pokojnik vidne hiralj dokler ga ni smrt rešila hudih muk.
Z Vrhnike. Velikega pomena ca bodoči razvoj Vrhniko bil je 21. maj t. I., ko se je bil vršil prvi ubod sa novo železnično progo, ki ima nas trg kmalu prikleniti svetovnemu prometu. V imenu c. kr. vlade prisostvoval je tej slavnosti vladni svetnik marki Gozani, kot zastopnik železničnega minislerstva trgovske zbornice predsednik Perdan, državne poslance je zastopal dr. FarjanSič, deželni odbor dr. Tavčar. Zraven se je vdeležilo slavnosti več dam iz Ljubljane, podjetnik Zupančič in mnogo občinstva. Ob 10. uri daroval je domači g. dekan L Gantar na holmcu sV. Trojice sveto malo, kateri je sledil predjužink na prostem. Ob pol 1 pomikala se je dolga vrsta slavnostnih gostov in domačinov na k-aj no/e Vrhniške postaje. Tu je bil postavljen z sestavami in zelenjem okraSen Šotor. Zupan Ja lovlek pozdravi navzoče, ljubljansk1 župan Hribar kot načelnik konsorcija za novo železnico {spregovori nekoliko o prometnej zgodovini Vrhnike in omenja že toliko deseti tij goječo Željo prebivalstva po železnic'. Z slava-kici na presvltlega cesarja ubode prvo lopato, Čemur mu slede drugI gostje. Ras griča pa so gromeH top čl in donaiali prebivalstvu in okoličanom veselo vest o pričelej novej želesnlčnej progi. Ob 2. uri vrtll se je po vrhniških damah jako fi »o in okusno prirejen banket za 60 oseb Pri penečem lampancu nazdravi župan Jelovlek presvitlemu cesarju H ibar napije vsem sode-lovalcem in pOspeSateljem Vrhniške železnice. Dr. Fe-rjančič izraža nadn, da ae železnica is trategičnih ozirov kmalo podeljia proti Gorici. Deželni poslanec Lenarčič v imenu Vrhniške industrije povzdigne svojo CaSo na sdravje Hribarja kot duSi celega podjetja. S tem bil je oficijelni del končan in razvila se je neprisiljena domača ssbava. Tako se je dostojno slavil dan. ki obeta Vrh niki leple dneve. Bode II bodoča železnica v resnici v vsestransko korist in nam bo donaSala, kar sedaj o njej drugi pričakujejo, nas bode o tem učila prihodnjost.
Polar je vnlčil v Savnlpočl, fare Slrje pri Zidanem mostu, peterim kmetom vsa gospodarska poslopja, neka] živine, oblek ), živež tak6 da je Škode okoli 18.000 gl. in so pogorelci veliki siromaki. Zavarovan je bil samo
eden za 600 gld.
It Stare Osellce pri Poljanah se nam po/oča, da so se na sv. Marka dan v Hitovljah, fare Trata, na shodu stepU fantje; ali tepež se je tako nesrečno končal, da je nekdo od kamena zadet obležal na mestu, in pozneje kmalu umrl. Kedaj bodo naSi gorenjsk* fantje, sicer pošteni korenjaki, ponehali na tako sorov način
kazati syojo srčnost?	'
Hajduitvo Z Viha pri Vinici se nam poroča: M -noli teden sem bil onostran Kolpe na Hrvatskem ter zvedel, da se je 24. afcrlla po rioči pri Lescu eno uro od 'Vi h* prepeljalo če« Kolpb dttjsCt hajdukov. Vai «o bili oboroženi s puškami in rto«. Ti hajduki so bili
bržčas oni, ki so nekaj dnij preje oropali občinsko blagajno v Moravicah. Skušali so tudi v Delnicah priti v neki dučan, a jih je trgovec preplašil s streljanjem. Hijduki so iz Lke. Vzrok hajduStva na Hrvatskem je veliko siromaštvo in propad zadružnega življenja. Pripomni Se, da so hajduki leta 1815 Ubili žUpnika na Vrhu, Nikolo Babiči, rodom Hrvata iz Lukovega Dola.
Iz Komende 17. maja. Poročati Vam moram ikar bkratu o dveh požarih v tukajšnji okolici. Prvi j« bil
15	maja zvečer okrog 10: ure na Križu, kjer je pogorelo posestniku po domače Soldatiču leseno in s slamo krito poslopje. Drugi, mnogo večji požar pa je bil
16	maja večer okrog polujednsrjste ure v Kaplji Vasi. Vnela sta se skednja posestnika Janeza Lukanca iz Kaplje Vasi h*. St. 17, od koder se je ogenj bliskbma razširit na bližno ležeče in s slamo krito hišno poslopje in na hlev. Da bi bil veter, bila bi nevarnost sa jedni del vasi. Gasil io društvo je bilo takoj na mestu jtožara, a ni moglo druzega obvarovati nego svinjake; vzrok so temu blizu skupsj stoječa slamnata poslopja. Skoda ceni se približno na 4000 gld. Pogorelec je bit zavarovan. Vzrok p žara je neznan.
Na Rbvlh je bil 1. maja občni zbor hrenflniee in posbjfln'ce za prvo upravno leto 1897. po/Toči-a- posnamemo sledeče: Hranitnica je začela poslovat 10 okt. 1897. V manj kakor treh mesecih je bilo prometa 53 604 gld. 31 kv in sicer sprejemkov 26 870 gld. 9 kr., izdatkov pa 26 734 gld. 22 kr. »tanje hranilnih vlog sklepom računskega leta 25.329 gld. 69 kr. Posojil se je dalo 5300 gld. ttstega dobička je bilo1125 gld. 19 kr. Koncem aprila nafastle so hranilne vloge na 35.278 gld. 10 kr., prometa pi bilo 92:008 gld. 58 kr, in to v dobrih Šestih mesecih. Cujete, g. Lapajne v KrSkem? Š evilke govore proti vasi modrosti, katero ste baje p odajali v nekem poročilu proti nam. K raznoterostim se je predlagalo sledeče-. Določita se dva uradna dneva v tednu, nedelja in petek; posojila se izplačujejo vsak petek od 8 do 12 ure dopoldne; proSnjiki za posojila morajo vložiti ali pismeno ali ustno svoje proSoje vsaj 14 dni prej, predno da dobe denar. Gospodu La-pijftetu v KrSkem pa bodi povedano: PoŠto imamo pri nas bližje, kakor marsikateri Ljubljančan, le dobrih pet minut oddaljeno, in do železniške postaje JarfiC-Mengeš je le kikih 20 minut. Dolgo vrsto let smo imeli zasilno Solo, ki je prenehala pred par leti, up imo pa trdno, da se nam gotovo dovoli letos pravilna šola v spomin na 50ictno vladanje presvetlega cesarja. N k drugo ne odgovarjamo in se priporočamo »visokemu« gospodu v KrSkem, da v prihodnje pUsti v miru nas uboge Rovane.
Požar. Na Pijavi Gorici je nastal 23. maja Velik požar, ki je uničil 14 hišnih Številk. Pogorelo je tudi mnogo gospodarskih poslopij. Cerkveni zvonik je popol noma uničen ter so zvonovi padli na tla ter se razbili. Na mesto nesreče Ste došH gasilni društvi «'Iga in Sma-rija Ponesrečeni posestniki so večinoma iavarovani. Ogenj se je razširil iz hiše Fr: Skublca, kateremu je zažgal triletni otrok.
Raznoterosti.
(KrSčanski Dunaj.) V nedejjo, 22. maja, ao praznovale dunajske Marijine družbe in krščanska drufitva petdesetletnico preavitlega cesarja na prav slovesen način. V ravno isti cerkvi »Am Huf<, kjer je pred 250 leti posvetil cesar Ferdinand III. sebe, svojo družino in vse oesaratvo brezmadežni Devici, pred ravno istim kipom Matere božje, katerega je postavil v spomin tega dne, so se zbrali vern: Dunajčani in prosili presveto Devici, pomočnico kristijanov, naj varuje že naprej presvitlega vladarja in vse cesarstvo. Posvetil se je pa cesar Ferdinand Miriji 18 miga 1647. s temi lepimi besedami: Vsegamogočni, večni Bog, po katerem vladajo kralji, in v čegar roki je vsa moč i i oblast kraljestev 1 Jaz Ferdinand se ponižnem pred tvojim božjim veličastvom in imenujem in volim danes v svojem in svojih naslednikov imenu, kakor tudi v imenu slavne avstrijske dežele, brezmadežno, deviško Mater trojega aina sa posebno gospodovalko in zalčitnico te nadvojvodine. Poleg tega obljubljam slovesno, da se praznik brezmadežnega spočetja, dan 8. gruijn«, vsako leto s postom prejBnjega dne v vsej deželi kot zapovedan praznik slovesno praznuje. Najvišji Gospod nebes ia zemlje, ki sprejemal to, kar se tvoji Materi zgodi, kakor bi se tebi zgodilo, prosim te, sprejmi milostno to obljubo, katero si mi ti sam navdihnil, in stegni svojo roko, da varuje! mene, mojo hiSo in narode, ki so mi podložni. Amen. — Dunaj pokaže pri vsaki priliki svoje krS*ansko 1 ce. Najbple je, da se udeležuje takih slovesnost^ tudi visoka gospoda Seveda je bil tudi vrli Lueger pričujoč. Dol Bog, da bi tudi druga mesta začela posnemati krščanski Dunaj!
(Paganska milosrčnost) Pri Grkih in Rmljanih niso imeli ljudje,- če niso bili državljani, nobenih pravic. Reveže so zaničevali, kar ae je da'a Tega pa nišo delali le navadni Rimci in Grki, marveč tudi najbistroum-nejse glave. Taki imenujeta slavna moža, Ciceron in Seneka milosrčnost in usmiljenje napako značaja, slabost duha in srca. Imenitni pesnik Horacij po imenu se norčuje iz umazane revščine. Drugi pesnik, Vergilij, meni, da je oni najbolj čednostni človek, ki ne kaže nobene milosrčnosti nasproti revežu. Kako se je splošno sodilo o revščini ia usmiljenju, nam pove Plavt v jedni avojih pesnh: »Slabe zasluge ima za reveža, kdor mu da jesti ali piti; zakaj kar on da, je zgubljeno in revežu podaljša le še bedno življenje« — ali z drugimi besedami: najmodrejše dela oni, kdor pusti, da umre revež lakote. — Kako vse drugače je preskrbljeno v krščanstvu za reveže, ko jih moramo — po OdreSeni-.kovi zapovedi — ljubiti, kakor samega sebe.
(Materine solze) V Kolinu obR nu je živel mlade nič, ki je prvi mladostni čas jako dobro porabil. Ko pa je začel zahajati med slabo družbo, se je popolnoma predrugačil; odslej mu je bii najljubši kraj gostilna. Večkrat je prišel tc-le pozno v noč domov. Nekoč pride
zopet prav pozno; tiho se splazi v svojo sobo, mene« da njegova mati že api. Mati p : je čula, in čez nekaj časa pride v njegovo sobo, p k ekne pred sv. razpelo, in začne jokali. Potem gre tiho do sinove postelje, in dve materini solzi padeta na njegov obraz. Sin je bil prebujen, in to ga je tako presunilo, da je drugo jutro Bel k materi, in jo prosil odpuščanja. »Odslej se hočen p-edrugačiti in ti aikakih skrbij več napravljati I« Oital je mož beseda, in dobro se mu je godilo. —
(Žalostne posledice socijalnodemokratičnlh uokev) se po mnogih krajih prav živo pok*zujejo. To je opt-žiti v prvi vrsti pri mladini. Marsikdo se vpraša, kako je to mogoče, saj mladina vendar ni socialistična? -A stvar je taka: »Sodrugi« dobro vedo, da če se jim posreči pokvariti mladino, bo za njih revolucijonara« namene delo lahko. Zato zahtevajo, da ee ne sme nobenemu duhovniku dopustiti, da prestopi šolski prag. Ti hinavski ljudje dobro vedo, da le duhovnik more i svojimi nauki obraniti mladini nepokvarjena, odkritosrčna srca in nravnost. Brez vere pa ni mogoče misliti napredka v nravnem življenju Ni torej čuda, da je ravno v onih krajih, kjer eo socijaliati deloma že dosegli svoj nunen, da ne ame duhovnik ved v šolo, mladina najbolj popačena in nenravna. Koliko žalostnih zgledov nahajamo aamo aa L*ikem. Listi pišejo o umorih, ki jih izvrlujejo konug k pameti p illi otroci. Tako je nedavno poročal neki laški časopis, da j< v Beneventu zak'al 13ietni deček svojega sošolca; v Trani je hotela 13 etna deklica zastrupiti vso domačo drutino, ker ji nista oče in mati dovolila nekega pregrešnega znanja. Enakih zgledov imamo na razpolago še več. — Ali niso res to lalostne posledice eoc. demokracije? — Sicer pravijo »sodrugi«, daje vera privatna stvar; s takimi neumnimi f azami hočejo vloviti v svoje zanjke nepodučeno ljudstvo. V resnici pa mislijo o veri vse drugače, kar tudi dejanjsko kažejo. Pri tem početju jib najbolj ovirajo katoliški duhovniki, zato tako sovraštvo do njih. To ao prav lepo pokazali ob izgredih radi je-zikovn h naredb. N kjer niso przanašali semeniščem in župniSčem; naščuvana druhal je najraje tu pobija'« okna. V Celovcu šo raznesli listke po mestu in ščuvali delavce, naj ae vzdignejo zoper duhovnike. Da imajo ti ljudje tako korajžo, je vzrok to, da se jim od strani svetne gosposke ne zgodi nobena krivica. Varujte se torej socijalnih demokratov, de vas ne vlove v svoje, povsodi nastavljene mreže.
(Zarekel se je) Mili Matijček gleda strics, kije prišel svojemu bratu v posčte ter pravi: »t, saj nimate tako velikega grla!« - Stric: »Kako to?• — Matijček: »Oča pa pravijo, da ste že dve hifli po grlu pognali.«
(To je kaj dmega.) Predstojnik stopi v pi»n»0' Bom prosil, — tukaj se le kadilo! Ne smmdite mi zraka le s tistimi strupenimi svalkamil« —Pisar: »Oprostite,
gospod predstojnik, gospod predsednik so bili tukaj in so kadili!« — Predstojnik: »A, to je kaj drnsega! — Moram se enkrat poduhati, — aj, to prijetno diti!«
(Na lovu.) Sluga: »Gospod graščak! Vas jazbečar je prinesel jerebico.« — GraSCak: »Izvrstno! Torej sem
vendar kaj zadel!« — Sluga: »A je pečena!« — Gra-Sčak: »O, jejmene! moj zajutrek!«
(NI krščen.) Natan: »Štnul, ali te ni sram zahajati k krščanskemu vinotoču?« — Šmul: »Sram, zakaj?« »Saj vino njegovo ni krSčeno!«
Narodno gospodarstvo.
Kaj delajmo meseca maja pri sadnem drevju.
Da obvarujemo mlada drevesca, storim o v tem slučaju prav, te {»kopljemo okoli slabo raatočih dreves par po 60 cm. globokih lukenj, katere potem zalijemo z gnojnico. Najboljše pa je, če a posebnim svedrom izvrtamo po 12 cm. široke in primerno globoke luknje, v katere vtaknemo lončene cevi, kakeršne vporabljamo pri dre-nati, to je pri osuševanju zemlje s cevmi. Te cevi imajo to prednost, da ni potreba vsaki pot posebnih jam kopati iq se torej jedna in ista luknja večkrat z gnojnico zalije.
Paziti nam je pa pri takem gnojenju posebno na to, da nikdar ne v po rabimo za gnojenje svete gnojnice, katera drevesom le Škoduje. Gnojnica mora biti namreč dobro raskrojena (segnita) ter z vodo stanjšana. Najboljše je, če svetemu kravjeku primešamo nekoliko tivinske krvi ter to zmes, kateri smo pridejali Se peščico pepela, z vodo stanjtamo in jo pustimo, da dobro se-gnije ali prevre. Tako tekoče gnojivo je mnogo boljSe, nego navadaa gnojnica. Na ta način treba je gnojiti začetkom in sredi meseca maja. Mladim dreveaom za-doatuje ie jedna skropilsiea te tekočine; starejšim pa dve tri ali Celili.
Tako gnojitev ponavljati moramo po več let zaporedoma in tako dolgo, da se prične drevo krepko razvijati. Istotako kakor gnojnica, ugaja sadnemu drevju tuidi mešani gnoj ali kompost, s katerim lahko v vsakem času gnojimo, ne da bi se bilo bati, da bi ta gnoj drevju škodoval.
Pripeti se pa tudi, da sadna drevesa premočno v les 2en6, v takem slučsju jim je treba — kakor naši kmetovalci pravijo puSčati, kar se zgodi na ta način, da naredimo na severni strani debla z ostrim notem v koto od zgoraj navzdol zarezo. Taka zareza potrebuje, predno ae zaceli, mnogo soka, katerega drevescu odvzame. Včasi je potreba napraviti tudi po več takih zarez. To delo izvršimo pa vselej meseca maja.
Pomoč »oper sive lase je sok svetih olupkov orehovih. S tem namati lase, katere si prej dobro zmil in pazi, da se kote preveč ne dotikat, kajti tudi U ne zgubi ved orehove barve. Lasje so najprvo rumenkasti, potem pa dobe kostanjevo barvo.
Vino ix jagod ima v sebi veliko zdravilno moč. Babi se vspešno zoper influenco, kaSe|j in zoper vsako
prehlajenje. K 10 kg. jagod denemo 31/, kg. sladkorja bres vode. Tudi za sajutrek tekne to vino.
Suha stanovanja. Hočemo li zvedeti, če stanujemo v suhi, ne pa v vlažni sobi, odpraskajmo malo ometa ras steno. Tam vlijemo malo jesiha. Če se jesih peni in zaSumi, potem je stena suha; če pa ne zaSumi, potem je gotovo, da bo soba vlatna, kakor hitro bomo stanovali nekaj časa v nji. Ta poskus je zlasti pri novih hiSah jako vspeSen.
Jajca se prav dobro ohranijo, če jih malo namažemo z razelino, ki se dobi v vsaki lekarni za par krajcaijev, in jih postavimo po konci v kak jerbas ali v zaboj. Posodo postavimo pa na suh kraj.
doreči petrolej se pogasi * mlekom. Neki dekli je padla po neprevidnosti petrolejem svetilka na tla in o|je se vname. Vzlic vsem poskusom se ogenj ne da pogasiti. Tu zagrabi ona v naglici lonec mleka, misleč, da je voda, in zlije nad ogenj. Pri tej priči je nehalo goreti.
Kote in podgane. Nekemu posestniku delale so podgane veliko ikodo. Niti s pastjo, niti s stropom ni mogel pregnati Škodljive salege. Slučajno kupi dve kosi in jih spusti nekoliko po dvorišču, kjer je bilo radi hleva največ podgan. Ni Se bilo en teden od .tega, in podgan ni bilo videti več in tako je ostalo eno leto. Potem pa kmet proda koze in kmalu potem so se podgane zopet naselile in so zopet izginile, ko je kupil novih koz.
Prekajenje mesa. V kleti, katera mora imeti kamnita tla, si sezidamo nekak sobici podoben prostor. Zazidan mora biti od vseh stranij. Zgoraj napravimo potrebno velika vrata, skozi katera devamo svinjino pre-kajati. Spodaj pa so majhna vratica z malo psčjo, katero zakurimo. Zgoraj pa se spelje dim na prosto, kjer si napravimo pri dimniku mala vratica, da dimu zapiramo pot popolnoma, ali pa le nekoliko, kakor je ravno treba. Spodaj v peč denemo par ogljev, katere zakurimo in jih pokrijemo z žaganjem trdega lesa, torej bukve ali hrasta, kajti žaganje od jelovine da preveč saj. To žaganje tli aamo počasi. Na ta način se meso lahko jako fino prekadi.
V*rok, da krompir črni, je največ ta, da se ga preveč dotikamo. Tega se lahko obvarujemo s tem, da ga stresemo v kleti na drobno plast slame in se ga kolikor mogoče malo dotikamo. Tudi stresati ga ne smemo preveč močno.
Prihodnja številka .DOMOLJUBA" Uide dri 16. juplja 1888 zvečer.
Loterljak« srečke.
Danaj, 28 nuya:	65 62 29	87 45.
Llae, 21. maja:	26, 2, 48	78, 6
Trat, 21. maja:	75 68, 44,	66, 10.
Oradee, 28. maja: 23, 7, 44,	26 1 43,
Tržne cene v Ljubljani.
28. maja.
PSenica m. »t. ReK,
Jata«, a
Ovea, AjŠa,
Proao, > Koruza, » Krompir, .
Leča hkU. Grah, . Fttol,
m
14 -
9 80 8 60
j^ast,
Speh, svet »
Speh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce. Jfedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meto kgr. 5gl Teleije » » . ' Svinjfko . > . KoJtrunovo » > Pitanec....
Seno, 100 kgr. . . i -»194j Slajaa, > * . . j —J Ta Drva trda, 4 kub. m tr.
. mAnka . . .
Ifi
Prod* »t
lepo malo posestvo
na Gorenjskem bliio postaje Podnart.	888 1—i
Natančna pojasnila o tej prodaji poizvedeti so pri Vinko Hudovornlku v Badovljtoi. i	'» 9
Preselitev.
s svojo znano zalogo lepe rasna bomba^tvlni in ▼din* po najitMji ceni seta M pfM*]U It barake ta Stolijo
ob Ljubljanici v hiSo gospa ,
V. Pavrove na Sv. Petra cesti štev. 24. 8i6 2	Tomaž Luoim.
Prostovoljno m proda
fdioitv®
818 2-8
▼ Javor niških Bovtib; pol ure od železniške postaje Javornik na Gorenjskem, obsegajoče: hišo in kajžo ter gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; zemljišča 10 oralov, gozda 20 oral. Več se zvč pri Antonu Noč, poa. v Vrbi, p. Žirovnica.

m.nmn pii uniimu
387 (4-1)
Zastonj
319 (JJ— 1)
■c
nikjer ne dobivajo!
Sprejme ne takoj v službo iavežbnn me« Barski pomočnik proti mesečni plači $ do 10 gld. pri Francu Logarju, mesarju v Ajdovščini. gos 3-8
Trdka r»prejema pod dobrimi pogoji potovalce in zattop-nike za dcielo.
Kdor pa hoie kupiti Izvrsten ln trpeien šivalni stroj za 5% ceneje kakor kje ' drugej, U naj •• zaupno obrne , na prvo in najsUrejio tovarniško > zalogo šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem
W «%
ceneje kakor kje drugej.
V?
Detter
Pozor!
Franc
J-jrtljm, »tri tr|
1.
100 io 3oo a
_______lahko poltr 10
Mlati slafaerai ter pavsaš brez igube, ako hode prodajati sestava« šapaššaaa m*6ko in driavaa »uma.
Ponudbe na Lsšsvfea OsstsrrsMisr, Badapstt VIII. Dsatsshsaassa a 867 1-10
■■■■■Lft
Pozor 1 p"dPi8aner
jel7.majnika ušla iz hleva tetica, devet mesecev stara rudeče-brezasta. Ako jo kateremu znano, kje da se nahaja, ga prosim, da nemu o tem sporoči. Jan. Štele v Zalogu
pod Ljabljano.
ŠT «™u> g«unurljddl, taWk.T In drob-p "o™0 m K»»P»<I« trrovo« n» debato. MJ ,
v Ljubljani	z" "	^	trafikant«.
Prešernove (Slonove) ol,o. ,0,4. z «lPak Ji^Sja S tSn^S
Velika naloga bicikljev in poljedelskih ^ -trojki
Cenila! BMtonJ in pofttnine prosto.
Vožnje karte tovorni listi j
m h f |„
312 1 Kraljevi belgijski pottni parnik
Red Star Linie iz Antvarpaa naravnost r
Novi iork in niidetfijo.
jf Konces^onovana od visoki 4. kr. avstrijske vlada.
Pojasnila daje radovoljno
konoeaijonovana potovalna piaarna
B; Hchmarda
v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na Uvo. 802 25-2
, \\ i m	^fT^f ff
tfsega ozira vreden
ter domač Izdelek je iz kraajofcih plaobttkfh rasti* napravljeni llkdr	272 8
^riglav"
J*. Klauer-Ja v lijubljani.
Po svoji čistosti in veliki zdravilni meči z» telodeo je ta laanitna vsega prlporočevanja vredna. Kot krepčalno pl-jaeTmal bi imoil te hkdt t vsak™««P<»dnjj.tv».
Na prodaj je v lekarnah gg. IC Laastekin UMI pl_ Xrak6oxy, kakor tndi večinoma pn vseh predajalotk deUkatea in v apeoerljah.	26—86 99
. i ,	a« .»k«	V zalogi »Katoliški Bu-
Prodi 86 iz pr08te roke kvarne« je izSla in M dobiva
po vseh knjigarnah v četrtem pomnoženem natisa za slovenske gospodinje in kuharice -	prepotrebna knjiga
309 3-s v Foagorioi
s frugo vred in vsem gospodarskim orodjem- Peeestvo obsega hlio s trenil sebami, velo, dve kleti, kaMe, dva hleva, vse zidano; dva svinjaka, lupo ta kesolee, vse v najboljšem stanja. ZemljiSča je: Itlrl eral« »Jtv, okelo 800 sežnjev sadaefa vrta, travnika, palalkala Ustnika ter tri orale in 14»» zežnjet Izvrstnega gozda. Posestvo je oddaljeno pičle pol are od železniško postaje ali deset mlnat od iapae eerkve v Debreeoljn. - Tretjino kupnine plačati je takoj, drugi dve tretjini po dorovoru pod ugodnimi pogoji. Na željo se d* tudi v najem za več let polje, posejano z lucerno deteljo. — Več se izv6 pri lastniku od 8. do 18. junija t. 1. - Pismene ponudbe naslovijo se na gospoda Ivana Adaml8a, trgovca v Križovacu na HrvaŠkem.
Za slučaj, da se ne oglasi kupec, prodala se bode koSoja trave in detele dn6 12. junija 1.1. proti plači o Božiču.
Preselitev Špecerijske trgovine.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem preselil svoje
(tpeceri/jsko produjaltiica
lUatiphijimlp
ob strani knezeikoljske palače koncem Medartkli zlie.
Zahvaljevaj« le hkiatu za doslej ml izktzaeo
klonjenost prosim za ohranitev iste tudi v bodoč
novi prodajalnici. 314 2 2
aa-' loče v
Vete spoštovanjem
J. Klaaer.

l
• v.
Zanesljiva (lomilca tvrdka!
žs&E. IVAN UPANJA
Izdelovalce glinastih proizvodov
* LjuMJasl, Gradišče M. 0, Igriške sliee U. 3
priporoča preč. duhovščini v mestu in na deteti lepo trojo zalogo najraznovrstnejSih
belih in barvenih peči], štedilnikov itd. 3i& 2 iz glinaste snovi
■4
'i ♦
M
«
kuharica
ali
navod okusno kuhati navadna in imenitna Jedila.
Spisala in in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. — Tej nori izdaji je prtdejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtižar.
Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zda-tno obSirneja, kakor v prejSnih izdajah, knjiga obsega * novi izdaji 808 stranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. BO kr., za vezane v platno pa 1-80 gld.; po poŠti poslana 10 kr. več.
VABILO k
izvanrednemu občnemu zboru
konsumnep društva pri D. I. t Polji,
ki bo
dnč 5. junija 1898 ob 4. uri popoldne
t prostorih druftnm prodajilnici v Slapih it. 43.
Dnevni red:
1.	Volitev štirih odbornikov.
2.	Volitev treh namestnikov.
3.	Volitev jednega Alana pregledovalnega odseka in jednega namestnika.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
317 i-i	odbor.
______ jv ftft i* * * *****
Zarezano strešno opeko
(Strangfalz-Oachziegsl)
predano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižani coni
Knez A Supančid 294 6
tovarna za opeko v Ljubljani.
v v v'v
*

L« 5Q w „ 4 »rfthaH,a I Zadnji mesec.
Glavni dobitek
tat m M m 25.000
v dmarjih pe odbitku 80°/,
I.	žrebati)«: 25 junija 1898.
II	žrebale: 6. avgusta 1898.
III.	žrebanje: 15. septembra 1898.
IV.	žrebaitfe: 22. oktobra 1898.
priporoča «■- €2-	menjalnica v Ljubljani.
Jubilejne razstavne srečke
II SO Ivi-.
•C. Klemt,
tovarn* za polku,
Brtinov na ČeSkem
svoj* odlikovana
p o 1 k n a
in lesena za-

a na
Cenik brezplačno. A g e n t j e za razprodajanje pri privatnikih se vsprejemajo.
807 5-3
Liniment. Capsici compos.
231 16 lz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi
priznano lzvratno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj Be to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—37
Richter-jev liniment i sidrom'
HERBABNT -Je v podfoafornaeto-kisli
Ta 28 let s največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez, apokojnje kašelj, pomanjšuje pOt, daje alast de Jedi, po spadaj« prebavljanj« in redll-nost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno
za narajaaje krvi,
razstopljive fosforno - apnene seli, ki so v nJem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narsjenje kosttj.	726 20-20
Oeaa steklenici je 1 gld. 95 kr., po polti 20 kr. več za zavijanje. (Polstekienic ni.)
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apnene - telesni sirup. Kot
znak izvora se nahaja ▼ steklu in aa zamaSku Nas, ,Herbabny" vtisnjeno z vzvilenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno zaaniko, na katera znamenja saj se blagovoli paziti.
239 ll Osrednje skladišče:
DnnaJ, lekarna „zur Barmherzigkelt"
VH./l, Kalserstrasse 73 in 75. V zstofl zk«r« v vseh lekarnah aa Dunaju is v kr«n«vinah.


" ,Unio catholica',
3i3 i zavarovalna družba, Dunaj, I., Backerstrasse 14,
se priporoča vsem katoličanom, ki si za zdrulenje negospodarskem polji prizadevajo. Unto oatholloa i,, zavaruje proti «faju, aeagedi in sa iivl]«sjs; zlasti zvonove proti razpoki	860 2-2 ^
w	IU« zaupanja vrednih zastopnikov.
^ gUT Popolna varnost. Zmerne premije. Ifi ^ W	O lavno zastopstvo za Kranjsko	u»
^ v LJubljani, Kongresni trg. ^
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah znano varstveno marko „ sidro" kot pri sta«.
Biohter-jeva lekarna
pri zlatem leva v Pravi.
Ur. tvta tsesfM
0<Sg»v«ml urednik Ivaa *asev«e
fuaa . tt»totislf» i'i«*arDa.*