Posledetjc Po smrii minisfrshega prcdse®nika. Med vestmi »Iz raznib. držav« beležimo na kratko vest, da je postal romunski ministrski predsednik Duca žrtev atentata na kolodvoru v Sinaji, ko se je hotel odpeljati nazaj v Bukarešto. Atentator je 251etni Nikolaj Konstantinescu, član romunske fašistične organiza.ije: »Železna garda«, proti kateri je ostro nasto pala vlada Duce. Napadalec po krvavem begu ni mislil na pobeg, se je razgovarjal s časnikarji in se je celo pustil od njih fotografirati. Pripovedoval je, da je bil še pred tremi tedni uradnik pri elektrarni v Bukarešti, a je zapustil službo pred zadnjimi volitvami. S svojima tovarišema, od katerih je eden učenec trgovske šole, drugi pa vis.košolec, je pripravil vse potrebno za napad. Ko eo se zarotniki na Sinaji razšli ob določenem času, je bilo dogovorjeno, da bo izvršil atentat oni,kateremu bo nudil slučaj največ pri like. On Konstantinescu je zagledal predsednika na sinajskem kolodvoru. Stopil je pred njega, ga zagrabil za levo roko, z desno ga je ustrelil v sence. Napadalec je izjavil hladrnokrvno, da svojega dejanja ne obžaluje in mu je le žal njegovih staršev. Policija je aretirala zarotniško deteljico, voditelja in vae vplivnejše člane organizacije »Železna garda«, ki si je stavila za cilj: Obračun s starimi strankami s protizakonitimi sredstvi! Kakor že omenjeno, so romunski železni gardisti isto kakor Mussolinijevi fašisti in Hitlerjevi narodni socialisti. Tudi pri romunski nacijonalistični organizaciji tvorijo vodstvo in pretežno članstvo mladiči. Mrtvo truplo pokojnega ministrskega predBednika so prepeljali iz Sinaje (tamkaj je kraljev dvor) v Bukarešto in ga bodo pokopali v sredo dne 3. januarja z vsemi običajnimi svečanostmi. Nova romunska vlada je bila takoj po izvršenem atentatu sestavljena in zaprisežena. Predsednik nove vlade je najstarejši mini- ster dr. Angilescu. Nova vlada je ža proglasila obsedno stai/. is. odrVtt.- strogo painjo nad pisavo časnikov. Nevarna povodenj v Bosni. Vsled južnega vremena in neprestanega deževja je zajela zadnje dni opasna povodenj Bosansko Krajino. Sava je narasla za 8 m, V Doboju je zalitih 200 hiš, Bosanski Novi je vod vodo, železniške proge so pod vodo. Vode še vedno rastejo. Velika lotalska nefreča. V bližini belgijske prestolice Bruslja se je zgodila zadnjo soboto popoldne huda letalska nesreča. Veliko trimotorno angleško potniško letalo »Apollo« se je dvignilo v zrak iz Bruslja, da odleti z 8 potniki in 2 pilotoma v London. Radi gosti megle ja zadelo ob anteno bruseljske radiopostaje in strmoglavilo na zemljo iz višine 80 m. Ob udaru na zemljo se je vnel bencin in letalo- je bilo takoj v objemu plamenov. Vsi potniki in oba pilota so zgoreli. Dukovn-ške vesti. G. Jakob Kosi, dosedaj župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, je dobil župnijo Griže pri Celju. G. Franc Strmšek, provizor v Dobovi, pride za župnika v Št. Mihel nad Mozirjem. G. dr. 'Alojzij Osterc, mestni kaplan v Celju, je nastavljen za veroučitelja na realno gimnazijo v Maribor. V Celje pride kot kaplan g. Franc Babšek, dosedaj kaplan na Ljubnem. Na Ljubno pride za kaplana g. Anton Oblak, dosedaj provizor v Grižah. — Dosedanji dekanijski upravitelj d.kanije Zavrč, g. Ignacij Škamlec, župnik v Leskovcu v Halozah, je postal završki dekan. Uboj pred sodiščem. Lani dne 7. oktobra je ustrelil 281etni posestniški sin Jožef Musek soseda Antona Kovačeca v Slavščini. J. Musek je bil obsojen dne 30. decembra v Mariboru na 4 leta in 2 meseca robije. Starček ntonil v Muri. Pri prevozu moke v mlin je utonil v Muri 721etni mlinar Štef. Žužek. Fant ntonil v Muri. Z ladjo so prepeljevali preko Mure pri Rankovcih drva: Anton Vučko, Matija Kohek in Franc Kolenko. Ker je bil čoln preveč naložen, se je prekucnil baš na sredini Mure. Dva sta se rešila s plavanjem, fant Anton Vučko je pa utonil. 300 Din je oropal neznanec neki Prekmur. ki, ko je šla iz Murske Sobote proti Petajn. cem in je prišla do velikega gozda. Ker mu na poziv ni izročila denarja, je ropar žensko pred izropanjem prav pošteno obdelal s pestmi. Strašen zločin v pijanost i. V Šalovcih prl Središču je neki posestnik v pijanosti zabo-: del svojo ženo v prsi, svojega sina pa dvakrat v trebuh. Sin je v groznih bolečinati umrl, ženo pa so prepeljali v ormoško bol-i nišnico, kjer se bori s smrtjo. Žena je mati 12 nepreskrbljenih otrok. Posestnika so takoj zaprli. Žrtev fantovskega pretepa. Iz Šenkovcaonkraj Sotle so prihajali fantje pred prazniki v Dobovo pri Brežicah, da bi se stepli. Na Štefanovo že v temi je došlo res do krvavega obračuna, Neki Šikoranja iz Jarkov je dobil ob tej priliki z lopato po glavi. Še neznani ubijalec mu je prebil lobanjo in je udarjeni umrl v bolnici v Brežicah. Gbčnl zbor živincrejske zadrage pii Sv. Lenaitu v Slov. goricah se vrši v nedeljo dne 4. svečana ob 8. uri v gostilni Matjašič pri Sv. Lenartu. Ako občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, se vrši občni zbor 1 uro pozneje ob vsakem številu udeležencev. Pridite! Dom dahovnih vaj pri Sv. Jožefn nad CeIjem. Tridnevni tečaj zaprtih duhovnih vaj za dekleta se bo začel v torek dne 16. januarja, ob šestih zvečer. Konča se v soboto dne 20. januarja zjutraj. Pridite in se obogatite v samoti. Vzdrževalnina za ves čas 75 Din. Prijavi priložite znamko za odgovor. Selnica ob Dravi. Čitalnica priredi v nedeljo dne 7. januarja, ob treh popoldne, zanimivo igro v petih dejanjih »Živa pokopana«. K obilni udeležbi vljudno vabljeni! — Tudi društvena knjižni.a redno posluje. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo po pozni sv. maši. — Odbor. Remšnik. Izobraževalno društvo je nameravalo prirediti božičnico na Sv. Treh kraljev dan, pa zaradi neke druge prireditve se preloži. Sv, L-enart v Slov. goricah. Prosv. društvo »Zarja« ponovi v nedeljo dne 7. t. m., popol^ dne po večernicah v dvorani Narodnega do- ma znano in priznano domačo zgodovii_3ko dramo v petih dejaajih »Crni križ pri Hrastovcu«. Pro3vetno društvo priredi to dramo zadn.il-rat, zato pridite v čim ve.jem številu. Igralci nastopijo v. povsem novih, krasnih viteških oblekah. Polzela. Na praznik Sv. Trebi kraljev vsi V dvorano hranilnice in posojilnice, kjer priredi gasilska četa Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. Na Štefanovo se igra ni vršila, zato pa vabimo sedaj vse od blizu in daleč. Začetek točno ob treb. popoldne. Negova. Katoliško prosvetno društvo ponovi v nedeljb dne 7. januarja, na Kraljevo nedeljo, igro »Guzaj«, Prijatelji poštene mladine vabljeni. Št. Vid prl Grobelnem. Gasilska četa ponovi v soboto dne 6. t. m., ob treh popoldne na Stefanovo dobro uspelo spevoigro »Kovačev študent« na odru narodne šole. Izvrstno izvežbani moški zbor zapoje več narodnih pesmi. Domačini in sosedje, pridite pogledat, kaj znajo slovenski fantje iz Št Vida doma, pod vodstvom člana gasilske čete. našega g. organista Toneta Vračko. i . ! Remšnik. Zima je izredno hu_a, ki ne pusti nobenega zunanjega dela. Zato ubogi ljudje ne morejo kaj zaslužiti, kmet pa ne dobiti stelje in kurjave. Tako nas hoče narava preprieati, da fašizein ali hitlerizem, ki je nasilje svoje vrste, se tudi, če smemo tako reči, v naravi maščuje nad ljudmi. — Preteklo leto je pri nas bilo le par rojstev več, ko smrtnih slučajev, porok pa samo pet. — Hudi so časi, a najhujše je to, da izginja adealizem, požrtvovalnost in smisel za pravo izobrazbo! Boga nam daj leta 1934 v tem in vsakem drugem oziru več blagoslova in obilno uspeha. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 29. novembra 1. 1., previdena s sv. zakramenti za umirajoee, je _mrla pridna mladenka Cecilija Korošak dz Galušaka, stara komaj 21 let, članica tuk. Dekliške Marijine družbe. Po močnem prehlajenju je štiri tedne prestala v težki in mučni bolezni, ki ji je smrt napravila konec. Naj vrla mladenka počiva v miru! Žalujočira staršem naše sožalje! Sv. Peter na Medvedeovem seln. Tukaj je umrla po daljši bolezni blaga gospa Terezija Korbar, soproga g. šolskega upravitelja. Vzor žene in matere, ki je žrtvovala vse svoje moči v prid svoje ljubljene družine. Bila je od vseh in povsod Ijubljena in spoštovana, kar je pokazal tudi pogreb, katerega so se mnogi domači župljani, posebno tuji učiteJji in učiteljice in drugi znanci in prijatelji v obilnem številu udeležili. Ob grobu je vzel slovo od rajne domač gospod župnik z lepim in tolažilnim nagovorom. Domači moški pevski zbor ji je pod vodstvom g. učitelja Fišerja lepo zapel žalostinke na domu in na grobu. Blagi gospej naj da Bog uživati nebeški raj. Spoštovano Korbarjevo obitelj naj Bog tolaži! Marija Snežna. Djali smo k večnemu počitku odličnega mo/a, vernega katoličana in zvestega aina svoje domovine Avgusta Šiker. ,V njegovo hišo so prihajale le dobre knjige in časniki. Od leta 18 .3 je bil ud Mohorjeve družbe in naročnik »Slovenskega gospodarja« od nekdaj. Ker je mnogo čital, je bil kot kmct zelo izobražen, kar se je poznalo, ako si začel z njim govoriti. Ob prevratu se je posebno pokazal zvestega sina domovine, ko _t. razkrinkal tajnft sfcprpžena _plpe_ ki b.q kft-  tele naSo severno mejo s silo odtrgati od Jugoslavije. Bil je zato odlikovan z zlato kolajno za državljanske La.luge. Ob grobu so se od njega poslovili domači gospod župnik, pooblaščenec g. sreskega načelnika ter zastopnik Narodne odbrane. Naj v miru počiva kraj svoje žene, ki je v najboljših letih Sla pred Iz zagrebške torbe. Božič je potekel v Zarrebu v znamenju snega, kakor malokatero leto. Nekaj časa so ležale cele grmade po ulicah. Le glavne prometne ceste so čimprej izpraznili. Kdo bi ga tudi mogel toliko odpeljati in kam bi ga spravili. No, pa terrm bi se že odpomoglo, ko bi bilo denarja. Pravijo, da je treba tudi v meslnem gospodarstvu varčevati. Sneg se sedaj na vso moč joka, pa za slovo je zahteval tudi nekaj žrtov. Marsikoga je zadel sneg, ki je padel z visokih streh, eno osebo je sneg pobi! celo _c «"rli. — V nedeljo na Silvestrovo ob desetih je _s*> grebška duhovščina čestitala nadškofa za' srečno novo leto. Pozdravil ga je v irnenu kapiteljna in druge duliovščine pomožni škof Salis-Seewis. V odgovor je nadškof povdaril, da je bilo preteklo leto leto trdega in težkega dela, pač v duhu besed Jezusovih, ki je napovedal, da čaka njegovo Cerkev trpljenje, a je dal obenem tudi tolažbo: zaupajte, jaz sem svet premagal! — Pomožni škof in gen. vikar Premuš je obolel in njegovo stanje ne obeta nič dobrega. — Na južni strani Jelačičevega trga je bila pred nedavnim velika bolnišnica, ki se je morala umakniti s tega mesta, da bodo v središču Zagreba zrastle velike palače. V tej bolnišnici je bila tudi kapela, katero so v kompleksu novonastalih palač ohranili, oziroma na novo zgradili an bo kar najokusnejše in najprimernejše prilagodena duhu čas_ in okolice, v kateri stoji. Za dovršitev je določenih 560.000 Din. Tujec bo to kapelo kar težko našel, ker je čisto skrita v veliki palači. Le velik križ jo označuje pri dvojnem vhodu. Šaljivci so napravili dovtip, da je Kristus prišel tu med dva razbojnika, namreč med lekarno in hranilnico savske banovine. In je res eno na levo, a drugo na desno vhoda v kapelo. Kapela bo imela prostom za kakih 250 ljudi. — I-tri 1^/^f, /v ku in še nmrsikaj, kar vse priča o ljubeznf, s katero skrbe naši ljudje za to našo cerkvi-: co, kamor čimdalje vcč Ijudi prihaja, da je nam cerkvica že vse pretesna. — Pa še ene slovenske jaslice so v Zagrebu. On9, ki jih ima dekliška Marijina družba, ki jo imola na Štefanovo lepo boži.nico v prostorih p;-i usmiljcnkah v Gunduličevi ulici. Bilo je i*a tej božičnici kaj prijetno. Najproj mala pred-! stava, deklamacije, petje, vesolje in božlJni darovi, lepi in Ijubki po srcu in po nagajivosti. Vse za veselje. — Tudi slovensko »ohcet« smo imcli. Pri Sv. Dubu je bila poroka, potcm pa prava slovenska svatba. O res, v Zagrebu imamo Slovenci vsega. Samo nad tem pa prav mnogi tožijo, da jim manjka drobnega denarja. !•«I_«J •_3il.X) %*'l) -y}^\;ifUt m^MfU 'IČ* n._ tt. U f-m-flli tVi-fca «_fec. 4 __.,t_.J.v_.), v> tž^ *-_m i> > w?s?% vriiP.i-c.*.- n#a _- ^J^._«.^ri'-iP.Jf)WTf fl !*!¦ ;»«f_ V/I '5PS^t% — Prosvetno delo slovenskih zagrebških društev se lepo razvJja. Slomškovo prosvetno društvo pripravlja vcseloigro »Pri kapelici«, ki jo bo vprizcriio v nedeljo popoldne ob štirih v Jeronimski dvosan. Čitalnica ima za svoje mnogobrojno Clanslvo sestanke vsako sredo. Sodaj o praznikih pa je imel največ dela in tudi največ zasiug za našo inisel cerkveni pevski zbor Sv. Roka s prelepimi božičnimi pesmimi, ki so večno lepe in sveže doma in tolko bolj še v tujini. — Posebno doživetje za zagrebške Slovencc so tudi nove lepe jaslice pri Sv. Roku. Male so, saj je tudi cerkev majhna. Pa kakor je bila ta vse dni do kraja napolnjena, tako so te male jaslice polne ljubke lepote. Pravijo, da so najlepše jaslice pri Frančiškanih, kjer so figure skoro v naravni velikosti, za nas pa so nedvomno najlepše naše jaslice pri Sv. Roku, ker nam tako lepo kažejo resničnost betlehemskega Jezuščkovega rojstva. Dobrotniki cerkve so preskrbeli za to naše evetift.e še več drugih. lepih in koristnih darov. Tako lene. žliroBilniko. slamnjačs Jia. cerkj_aa_i_____