Zapiski
t Silvin Sardenko.
Dne 21. februarja ob 5 zjutraj je umrl v Ljubljani v svoji hiši Pred škofijo štev. 6 kanonik ljubljanskega stolnega kapi ti j a v p. dr. Alojzij Merhar, pesnik Silvin Sardenko, eden glavnih sotrudnikov Doma in sveta in njegov urednik leta 1922. Pokopali smo ga pri sv. Roku v Drav-ljah ob njegovi materi, kakor je želel, sredi Posavskega polja.
1. Delo ob Domu in svetu.
Merhar,* ki je iz maloruščine prevzel svoj psevdonim (Sardenko = »sr-čece«), kar je bilo vpliv Krekovega ukrajinstva na tedanji moderni pesniški naraščaj, je izšel iz istega gnezda kakor ostala slovenska moderna fin de siecla, iz »Zadruge« ter je torej tovarišil preroditeljem slovenske poezije. Zlasti s Kettejem so ga vezale
* Kar se tiče rojstnega leta: Grafen-auer, Kratka zgod. ima 1. 1875, isto Slod-njak, dočim ima Biograf, leksikon 1. 1878, od koder so to letnico posnela tudi časopisna poročila ob smrti. Po šematizmu ljubljanske škofije ter po ugotovitvi je-žanskega župnika pa je bil rojen 1. 1876. 15. junija na praznik sv. Rešnjega Telesa.
prijateljske vezi (pr. Okoli Ketteja in Murna, Slovenski jezik II, 1-2, 1939) ter je bila ena prvih pesmi, s katerimi je stopil v Dom in svet leta 1899. — posmrtnica Zadnji pozdrav umrlemu pesniku (346). Tedaj je bil še v bogoslovju. Kakor ,moderni' je tudi Sardenko začel pesniti romance in socialne slike po Aškerčevem zgledu, toda proti njegovemu duhu in njegovi trdoti. Taka epična lirika je takoj prva pesem Kdo bi mislil (1899) ali Božična idila (1899). Romance in povesti v verzih, kratke popevke v smislu Koljcovlje in narodne lirike, celo objestna Kadar vince duše vnema (1901), so precej v rodu s Kettejevo poezijo, le da Sardenko preide kmalu v prigodništvo cerkvenih praznikov (božične in velikonočne pesmi v vseh prvih letnikih!) ter v meditativno in verbalistično opisovanje, ki pa je vedno melodiozno in s čistimi rimami povezano. Prvotna njegova lirika, ko je zorel v DS-u svoji prvi zbirki, je rastla iz motivov odpovedi in izbere stanu, slovesu od mladosti ter v spominih na Posavje, na mater in prvo ljubezen (Čudna senca, Dan se z mrakom v boju vnema, Na pragu
142