UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE KNJIŽNICA ZA TEHNIKO, MEDICINO IN NARAVOSLOVJE Tina Lekan Kraševec INFORMACIJSKA PISMENOST ŠTUDENTOV UPORABNIKOV VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE TEMENA Pisna naloga za bibliotekarski izpit Koper, 2018 IZJAVA O AVTORSTVU IN O JAVNI OBJAVI PISNE NALOGE Spodaj podpisana Tina Lekan Kraševec izjavljam, da sem avtorica pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja z naslovom: Informacijska pismenost študentov uporabnikov visokošolske knjižnice TeMeNa S svojim podpisom zagotavljam, da: . sem pisno nalogo izdelala samostojno in je moje avtorsko delo, . so dela drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih navajam neposredno ali povzemam, navedena oziroma citirana v skladu s standardom APA, . sem besedila in podatke, ki so avtorsko zašciteni, uporabila v skladu z dolocbami zakona, ki doloca avtorske pravice, . je elektronska oblika moje pisne naloge istovetna s tiskano obliko, . na podlagi 23. clena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu ter v skladu s prvim odstavkom 21. clena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem javno objavo elektronske oblike pisne naloge na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Podpis avtorice: V Kopru, dne 7. 6. 2018 Kljucna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Tina LEKAN KRAŠEVEC Naslov pisen naloge: Informacijska pismenost študentov uporabnikov visokošolske knjižnice TeMeNa Kraj: Koper Leto: 2018 Št. strani: 24 Št. slik: 6 Št. prilog: 2 Št. strani prilog: 7 Št. referenc: 19 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo na Univerzi na Primorskem Univerzitetni knjižnici, Knjižnici za tehniko, medicino in naravoslovje TeMeNa in Osrednji knjižnici Srecka Vilharja Koper. Mentor v casu usposabljanja: Ivan Markovic UDK: 02:378 Kljucne besede: informacijska pismenost, visoko šolstvo, študij uporabnikov, študenti, COBISS, podatkovne zbirke, knjižnice Izvlecek Današnji študentje pripadajo t. i. google generaciji – generaciji, ki je bila rojena v casu razmaha informacijske tehnologije, s katero je tudi odrašcala. Mladi so v tem svetu digitalni domorodci, racunalnike in mobilne naprave uporabljajo tako za zasebno življenje kot za študij. Vendar pa to ne pomeni, da so tudi informacijsko pismeni, da znajo informacije poiskati, jih ovrednotiti in uporabiti za ucenje. Informacije v prvi vrsti išcejo na internetu, tudi informacije o študiju in študijski literaturi. Le, ko se jim zatakne, pridejo v knjižnico. V nalogi smo zato preverjali, kako študentje Univerze na Primorskem Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) išcejo informacije o študiju in študijskem gradivu. Z anketno smo preverili, ali poznajo in uporabljajo kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC in njegovo aplikacijo za mobilne naprave mCOBISS. Zanimalo nas je tudi, ali poznajo knjižnico svoje fakultete, to je knjižnico za tehniko, medicino in naravoslovje (TeMeNa), ter kaj najpogosteje išcejo v njej. Ugotovili smo, da COBISS/OPAC uporabljajo pogosteje, kot smo predvidevali, mobilne razlicice pa skoraj ne. Kljub temu, da v knjižnico zahajajo redkeje, kot bi si želeli, nas je vseeno razveselilo dejstvo, da kar nekaj študentov pomoc poišce pri knjižnicarju. Rezultati naše ankete so skladni s splošnim prepricanjem, da je današnja generacija študentov bolj vezana na iskanje informacij v digitalnem svetu kot na obiskovanje knjižnice. Zato bi bilo treba v prihodnje v okviru knjižnice TeMeNa vec pozornosti nameniti informacijskemu opismenjevanju študentov v okviru njihovega študijskega procesa, da bodo znali iz množice informacij izlušciti ter uporabiti tiste, ki jim bodo pomagale pri študiju in vseživljenjskem ucenju. Kazalo vsebine 1 Uvod ........................................................................................................................................ 1 2 Informacijska pismenost in visokošolske knjižnice ................................................................ 4 2.1 Google generacija, generacija digitalnih domorodcev...................................................... 4 2.2 Informacijska pismenost ................................................................................................... 5 2.3 Kakšen je informacijsko pismen študent? ........................................................................ 7 2.4 Pomen visokošolske knjižnice v študijskem procesu ....................................................... 8 2.5 Vloga visokošolske knjižnice in visokošolskega knjižnicarja pri informacijskem opismenjevanju ..................................................................................................................... 11 3 Raziskava o informacijskih potrebah in navadah študentov UP FAMNIT ........................... 13 3.1 Izvedba ankete ................................................................................................................ 13 3.2 Znanstvene predpostavke (hipoteze)............................................................................... 14 3.3 Rezultati .......................................................................................................................... 15 3.3.1 Struktura anketirancev .......................................................................................................... 15 3.3.2 Iskanje gradiva za študij in informacij o gradivu .................................................................. 15 3.3.3 Uporaba knjižnice TeMeNa .................................................................................................. 17 4 Razprava ................................................................................................................................ 18 5 Zakljucki ................................................................................................................................ 20 6 Viri in literatura ..................................................................................................................... 22 7 Priloge ....................................................................................................................................... I Kazalo slik Slika 1: Iskanje gradiva za študij in informacij o gradivu ........................................................ 15 Slika 2: Iskanje informacij o študijskem gradivu ..................................................................... 16 Slika 3: Uporaba servisa COBISS/OPAC ................................................................................ 17 Slika 4: Uporaba mobilne aplikacije mCOBISS ...................................................................... 17 Slika 5: Iskanje informacij in/ali gradiva v knjižnici ............................................................... 18 Slika 6: Razlogi za obisk knjižnice TeMeNa ........................................................................... 18 Zahvala Hvala mentorju Ivanu Markovicu za ves cas, vse nasvete in vso pomoc. Hvala mojemu Davidu in najinim Katji, Maticu in Manci. Hvala Živi in fantom, Danici in Borisu. Hvala mag. Petruši Miholic in UP Famnit ter UP IAM za priložnost. 1 UVOD Generacija današnjih študentov je odrašcala v digitalnem svetu, kjer je uporaba racunalnikov, tablicnih racunalnikov, mobilnih telefonov in drugih tehnoloških naprav skoraj samoumevna in nujna. Z informacijsko tehnologijo se srecajo že zelo zgodaj, tako rekoc jim je »položena v zibko1«. Z njimi odrašcajo, se zabavajo in tudi ucijo. S konkretno uporabo tehnoloških naprav se srecujejo že v osnovni šoli, kjer so predstavitve raziskovalnih projektov in domacih nalog z uporabo programske podpore PowerPoint vse pogostejše. To se nadaljuje tudi v srednji šoli, zato ni presenetljivo, da tudi vecina študijskega procesa poteka digitalno in virtualno. 1 Raziskava raziskovalnega centra v okviru Evropske komisije (Joint Research Centre) »Majhni otroci (0-8) in digitalne tehnologije«, ki je leta 2015 potekala v 17 evropskih državah, tudi v Sloveniji, je pokazala, da imajo že otroci, stari med enim in dvema letoma, svojo prvo izkušnjo s tablicami in pametnimi telefoni (Vir: Center za varnejši internet (2016). Pridobljeno 2. 5. 2018 s spletne strani: https://safe.si/center-za-varnejsi-internet/raziskave-in-trendi/majhni-otroci-8-0-in-digitalne-tehnologije). Zaradi odrašcanja z digitalnimi tehnologijami in z internetom je generacija današnjih študentov v strokovni literaturi pogosto poimenovana kot »google generacija«, »spletna generacija« in »generacija digitalnih domorodcev«. Vsa ta poimenovanja nakazujejo, da so odrašcali povezani z internetom in z iskanjem informacij prek spletnih brskalnikov. Samoumevna je tudi njihova uporaba informacijskih tehnologij pri študiju in v vsakdanjem življenju. Vendar pa številni strokovnjaki opozarjajo, da to še ne pomeni, da so mladi tudi informacijsko pismeni, da se v svetu nenehnega produciranja informacij dobro znajdejo. Kot navajajo Boh Podgornikova in ostali (Boh Podgornik idr., 2017, str. 89) nekateri avtorji opozarjajo na pretirano povelicevanje sposobnosti današnjih digitalnih domorodcev, saj novejše raziskave kažejo, da racunalniške pismenosti in sposobnosti mladih za uporabo informacijskih tehnologij ne smemo enaciti z informacijsko pismenostjo. Prva in druga namrec ne zagotavljata informacijske usposobljenosti študentov za študijsko in poklicno delo. Tehnologija sicer mocno povecuje možnosti fizicnega dostopa do informacij, vendar pa sama po sebi ne izboljšuje intelektualnih sposobnosti posameznika, potrebnih za uporabo teh informacij, trdi tudi avtorica Brecko (2004, str. 144). Zato je sistematicno informacijsko opismenjevanje, s katerim mladi pridobijo sposobnosti in vešcine prepoznavanja informacijske potrebe, iskanja kakovostnih in relevantnih informacij, njihovega vrednotenja in ucinkovite uporabe, nujno. Z opismenjevanjem je treba zaceti že v osnovni šoli ter ga nadgrajevati v nadaljnjem procesu formalnega šolanja, tudi na ravni visokošolskega izobraževanja. Eden od pricakovanih koncnih izidov visokošolskega študijskega procesa je namrec informacijsko pismen študent, ki zna ne le opredeliti znanstveni problem in pristopiti k njegovi raziskavi metodološko primerno, ampak je sposoben tudi dolociti, poiskati ter uporabiti relevantne vire informacij. V razvoju informacijske pismenosti študentov imajo pomembno vlogo visokošolske knjižnice, ki s ponudbo informacijskih virov in storitev ter z izobraževanjem uporabnikov za informacijsko pismenost pomembno prispevajo h koncnim izidom dejavnosti maticnih visokošolskih zavodov. Predmet našega raziskovanja bodo zato najprej znacilnosti današnje mlade, t. i. google generacije, predstavili bomo nekatere znacilnosti informacijske pismenosti in poskušali ugotoviti, kakšen naj bi bil informacijsko pismen študent. Ob tem nas bo zanimala tudi vloga visokošolskih knjižnic in knjižnicarjev pri razvijanju informacijske pismenosti študentov. V prakticnem (empiricnem) delu naloge pa bomo predstavili rezultate raziskave o iskanju informacij o študijskem gradivu in študiju, ki smo jo izvedli med študenti Univerze na Primorskem Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (dalje v besedilu: UP FAMNIT). Njen namen je bil ugotoviti, na kakšen nacin študenti išcejo informacije o študiju in študijskem gradivu, kako pogosto pri tem uporabljajo kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC2 in, ali poznajo ter uporabljajo mobilno aplikacijo mCOBISS. Zanimalo nas je tudi, kako pogosto obiskujejo fakultetno knjižnico TeMeNa in kakšne informacije v njej išcejo najpogosteje. 2 Programska aplikacija COBISS/OPAC je delovala do 20. 4. 2018, nadomestila jo je nova razlicica, tj. COBISS+. 3 Dostopno na naslovu: https://www.1ka.si Za pridobitev raziskovalnih podatkov smo izbrali kvantitativno raziskovalno metodo, tj. metodo ankete, ter spletni nacin anketiranja. Anketni vprašalnik, anketiranje in obdelava podatkov so potekali v odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje 1ka3, ki jo je razvil Center za družboslovno informatiko pri Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Pri oblikovanju spletnega vprašalnika (Priloga 1) smo se opirali na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kje študentje UP FAMNIT najpogosteje išcejo gradivo za študij in informacije o študijskem gradivu? 2. Kako pogosto pri iskanju informacij o študijskem gradivu uporabljajo kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC in njegovo mobilno aplikacijo mCOBISS? 3. Kako pogosto išcejo informacije in/ali študijsko gradivo ter katere vire oziroma storitve najpogosteje išcejo v knjižnici TeMeNa? V raziskovalni vzorec smo vkljucili študente dodiplomske in magistrske stopnje slovenskih izvedb študijskih programov UP FAMNIT. Fakulteta je clanica Univerze na Primorskem in je bila ustanovljena leta 2006. Izvaja študijske programe vseh treh stopenj in raziskovalno dejavnost na podrocjih matematike, racunalništva in informatike ter naravoslovnih ved. Fakulteta tesno sodeluje z Inštitutom Andrej Marušic Univerze na Primorskem (UP IAM), kjer raziskovalno dejavnost opravlja vecina visokošolskih uciteljev in sodelavcev fakultete. Fakulteta in inštitut imata svojo knjižnico, to je visokošolska knjižnica za tehniko, medicino in naravoslovje (TeMeNa4), ki je zacela delovati oktobra 2008. Njen knjižnicni fond obsega približno 5.000 enot (predvsem) študijskega gradiva, zakljucnih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Poleg knjižnega gradiva imajo uporabniki5 prek oddaljenega dostopa možnost dostopa do podatkovnih baz e-revij in e-knjig Univerze na Primorskem. Dostopajo lahko do naslednjih podatkovnih baz: MathSciNet, The American Mathematical Monthly, Science, CAB Abstracts (CABI), JSTOR, SpringerLink, ScienceDirect, Willey Online Library, EBSCOHost, Emerald, SAGE Premier, Ebrary, APA (American Psychological Association) in FSTA (Ovid Technologies, Wolters Kluwer). 4 Glej: https://www.famnit.upr.si/sl/knjiznica 5 Skladno z 29. clenom zakona o knjižnicarstvu TeMeNa izvaja knjižnicno dejavnost predvsem za študente, visokošolske ucitelje in visokošolske sodelavce (Zakon, 2015). V knjižnici sta zaposleni dve osebi (obe za polovicen delovni cas), odprta pa je vsak dan v tednu (dva dneva tudi popoldan). Študentom je poleg študijskega gradiva za študij na voljo tudi manjša citalnica. 2 INFORMACIJSKA PISMENOST IN VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE 2.1 GOOGLE GENERACIJA OZIROMA GENERACIJA DIGITALNIH DOMORODCEV Google generacija je generacija mladih, rojenih po letu 1993, ki so odrašcali v casu velike prevlade spleta, zato so v svojem vedenju in pricakovanjih ter v komunikacijski in informacijski pismenosti bistveno drugacni od predhodnih generacij (Mercun in Žumer, 2009, str. 144). Zanjo naj bi bilo znacilno, da so njeni predstavniki obsedeni s tehnologijo, so spretni in domaci z njeno uporabo, imajo raje multimedijske vsebine kot tekst in se po informacije raje zatekajo h kolegom kot k avtoritarnim virom. Vendar pa je ena od raziskav (Rowlands idr, 2008, v Mercun in Žumer, 2009, str. 145) med britanskimi predstavniki te generacije pokazala, da so tovrstne trditve prevec površne. Rezultati raziskave so namrec med drugim pokazali, da mladi kljub dostopu do raznovrstnih tehnologij niso bolj informacijsko pismeni, ne razumejo dobro svojih informacijskih potreb, vse manj casa pa namenjajo ocenjevanju relevantnosti, tocnosti in zanesljivosti izbranih virov. Nicholas (2014, str. 1-2) predstavnike google generacije oznaci kot digitalne potrošnike, ki delujejo po principu en obisk – ena stran. Njihov proces iskanja in pregledovanja informacij je zelo hiter in se, raje kot v minutah, meri v sekundah. Digitalni potrošniki radi izbirajo in išcejo informacije naokrog. Vecina jih je »odskakovalcev« – pogledajo le eno ali dve strani od tisocih, ki so jim na voljo. Vecina se jih nikoli ne vrne na stran, ki so jo že pogledali, še trdi avtor. Ob tem pa so pri prepoznavanju in izboru relevantnih rezultatov zelo nesigurni, saj navadno izberejo prvega na seznamu (Nicholas, 2014, str. 3). Podobno meni tudi Ambrožiceva (Ambrožic, 2012, str. 61), ki pravi, da se mladi ne ukvarjajo vec s sistematicnim iskanjem informacij po razlicnih virih, saj bi to od njih zahtevalo prevec casa in napora. Zato informacije raje išcejo po spletu, ki ga uporabljajo kot primarni vir. Elektronski viri so zanje odlicen pripomocek za uporabo sistema »kopiraj-prilepi«, študij klasicnega gradiva pa se jim zdi prenaporen. Prepricani so tudi, da cesar na internetu ni, to sploh ne obstaja, še navaja avtorica (Ambrožic, 2012, str. 85). Da je splet eno od pomembnejših orodij iskanja informacij pri mladi generaciji, je že leta 2006 potrdila raziskava ameriške neprofitne organizacije Online Computer Library Center (OCLC) (Rowlands idr., 2008, str. 292-293). Pokazala je namrec, da kar 89 % študentov za iskanje informacij najprej uporabi spletne brskalnike, 93 % pa jih je s tem zadovoljnih ali zelo zadovoljnih. Kljub temu študentje še vedno uporabljajo knjižnico, ceprav manj kot nekoc. In, ceprav knjižnice, da bi se približale uporabnikom, veliko sredstev vlagajo v digitalne vire, študentje kot primarno »blagovno znamko« knjižnic še vedno vidijo knjige. Nekoliko starejši izraz za predstavnike mlade generacije, ki se pogosto pojavlja v strokovni literaturi, je izraz »digitalni domorodci«. Izraz je leta 2001 uvedel Marc Prensky (2001, str. 2), predstavlja pa prvo generacijo, ki je odrašcala z novo (informacijsko) tehnologijo. Vse življenje so preživeli obkroženi z racunalniki, videoigrami, digitalnimi glasbenimi predvajalniki, video kamerami, mobilnimi telefoni in ostalimi igracami ter orodji digitalne dobe. Zato je ta generacija navajena informacije dobiti takoj, poceti vec stvari hkrati (»multi-task«) in informacije iskati nakljucno. Najbolje delujejo, ko so povezani z internetom, uživajo v trenutnem zadovoljstvu in imajo raje igre kot resno delo. Ceprav je Prenskyjev koncept naletel na nekaj kritik6, pa so predpostavke o bistvenih znacilnostih omenjene generacije ostale enake. 6 Številni avtorji se ne strinjajo predvsem z njegovo omejitvijo digitalnih domorodcev zgolj na leto rojstva in zgolj z generacijskimi faktorji (Helsper, 2008), saj naj bi se tudi predstavniki znotraj te generacije razlikovali po vešcinah in tehnološkem znanju, kar je posledica navad in razlicnega dostopa do razlicnih informacijskih tehnologij (Wagner in Acier, 2017). 7 Gre za avtoriziran prevod ameriških standardov Zveze ameriških visokošolskih in raziskovalnih knjižnic ALA/ACRL (American Library Association / Association of College and Research Libraries) Information literacy competency standards for higher education, sprejetih leta 2000. 2.2 INFORMACIJSKA PISMENOST Eno od osnovnih definicij informacijske pismenosti je leta 2002 podala avtorica Novljan (2002, str. 12), ki po njenih besedah zajema osnove klasicne pismenosti, kot so branje, pisanje in racunanje, pa tudi poslušanje, opazovanje, govor in risanje. V Merilih in kazalcih informacijske pismenosti v visokem šolstvu7 (ZBDS, 2010, str. 7) informacijsko pismenost opredelijo kot »izraz za skupek spretnosti in znanj, na podlagi katerih je posameznik sposoben prepoznati, kdaj informacije potrebuje, jih zna poiskati, ovrednotiti in ucinkovito uporabiti.« Prav ta informacijska znanja postajajo v casu hitrih tehnoloških sprememb in poplave razlicnih virov informacij nujno potrebna, da lahko posameznik tako pri vsakdanjem delu kot pri študiju in službenih obveznostih obvlada nepregledno množico informacij, ki mu je na voljo. Nezanesljiva kakovost8 in vse vecja kolicina informacij družbo postavljata pred nove izzive, posamezniki pa za ucinkovito uporabo informacij rabijo celo vrsto povezanih in prepletenih znanj. 8 Informacije so posameznikom dostopne na razlicnih mestih in v razlicnih oblikah ter v nefiltrirani obliki. Zato so njihova verodostojnost, tehtnost in zanesljivost dvomljive (ZBDS, 2010, str. 7). Ena od pomembnejših lastnosti informacijske pismenosti je tudi tesna povezanost z vseživljenjskim ucenjem. Informacijska znanja namrec posamezniku omogocajo, da razume vsebino informacij, mu pomagajo širiti podrocja raziskovanja in prevzemati vecji nadzor nad lastnim ucenjem. Informacijsko pismen posameznik je torej sposoben (ZBDS, 2010, str. 7): 1. prepoznati in opredeliti informacijsko potrebo, 2. uspešno in ucinkovito pridobiti potrebne informacije, 3. kriticno ovrednotiti informacije in informacijske vire, 4. vkljuciti izbrane informacije v svoje osnovno znanje, 5. uspešno uporabiti informacije za doseganje natancneje dolocenega cilja, 6. razumeti ekonomske, pravne in družbene vidike uporabe informacij ter pridobivati in uporabljati informacije v skladu z eticnimi pravili in pravnimi predpisi. Z vseživljenjskim ucenjem je tesno povezano tudi visokošolsko izobraževanje, saj le-to postaja osrednje poslanstvo visokošolskih inštitucij. Visoke šole in univerze namrec zagotavljajo posamezniku okvir, da se nauci uciti se in da razvije intelektualne zmožnosti sklepanja ter kriticnega razmišljanja (ZBDS, 2010, str. 9). V zadnjih letih se kot pomembna sestavina informacijske pismenosti vse pogosteje uporablja tudi informacijska fluentnost (angl. information fluency), ki obsega racunalniško pismenost, informacijsko pismenost in kriticno mišljenje (Lombard, 2016, str. 281). Avtor podaja tudi razširjeno definicijo, ki govori o digitalni informacijski fluentnosti. Ta vsebuje zmožnost »poiskanja, vrednotenja in ucinkovite ter eticne uporabe digitalnih informacij«. Vsebuje vešcine spletnega iskanja, ki se zacne z razumevanjem razlik med digitalnimi in klasicnimi (tiskanimi) informacijami ter se nadaljuje s poznavanjem uporabe specializiranih orodij za iskanje digitalnih informacij in krepitev dispozicij, potrebnih v digitalnem informacijskem okolju. Kot pravi avtor (Lombard, 2016, str. 282) naj bi informacijska fluentnost nadomestila informacijsko pismenost, saj morajo študentje vešcine poznati in jih znati tudi uporabljati v katerikoli osebni ali akademski situaciji. 2.3 KAKŠEN JE INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT? Sposobnosti in znanje, s pomocjo katerih lahko iz množice podatkov izlušcimo prave in jih tudi uporabimo, v današnji družbi, kjer z nenehnim razvojem informacijske tehnologije, globalnega dostopa do množice elektronskih virov razlicnih oblik, vsebin in vrednosti ter lahkega dostopa do informacij, postajajo vedno pomembnejše (ZBDS, 2010, str. 5). Zato je informacijsko pismen študent že nekaj casa strateški cilj visokošolskega izobraževanja. Ne samo pri nas, ampak na univerzah po vsem svetu. Pridobitev informacijske pismenosti mu omogoca, da ucenje vodi in usmerja sam in da je sposoben upravljati z množico informacijskih virov. To pomeni, da si zna zastavljati prava vprašanja in zmore kriticno razmišljati (ZBDS, 2010, str. 10). Kot navajajo Stopar, Kotar in Pejova (2008, str. 41), je pomembno, da študentje v procesu visokošolskega izobraževanja in pred vstopom na trg delovne sile razvijejo kriticen in eticen odnos do izbire ter uporabe informacij in spretnosti ter znanja za upravljanje z njimi. Informacijska pismenost je izredno pomembna za uspešnost diplomantov na trgu, za izboljšanje kakovosti ter povecanje produktivnosti izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na univerzah. Kakšen je torej informacijsko pismen študent? Kaj mora znati? Kaj so njegove vrline? Odgovor na ta vprašanja ponujajo merila, kazalci uspešnosti in pricakovani rezultati zmožnosti informacijske pismenosti na nivoju visokega šolstva (ZBDS, 2010, str. 14-23). Informacijsko pismen študent ima naslednje sposobnosti9: 9 V besedilu povzemamo pet meril z 22 kazalci uspešnosti, navedenimi v oklepajih. 1. zna dolociti naravo in obseg potrebnih informacij (opredeli in izrazi informacijsko potrebo; prepozna razlicne vrste in oblike možnih virov informacij; oceni stroške in koristi pridobivanja potrebnih informacij; ponovno oceni naravo in obseg informacijske potrebe); 2. zna pridobiti potrebne informacije uspešno in ucinkovito (izbere najprimernejše preiskovalne metode oziroma informacijske sisteme za dostop do potrebnih informacij; oblikuje in izvede uspešno iskalno strategijo; uporablja razlicne metode pri pridobivanju informacij prek spleta ali osebno; po potrebi preoblikuje iskalno strategijo; pridobi informacije in njihove vire, jih dokumentira in primerno uredi); 3. kriticno ovrednoti informacije in njihove vire ter izbrane informacije vkljuci v svoje obstojece znanje in vrednostni sistem (iz izbranih informacij povzame osnovne ideje; oblikuje in uporabi izhodišcne kriterije za vrednotenje informacij in njihovih virov; s sintezo glavnih idej oblikuje nove koncepte; primerja novo pridobljeno znanje s svojim predznanjem in ugotavlja novo vrednost, protislovja in druge posebne znacilnosti informacij; doloci vpliv novo pridobljenega znanja na svoj vrednostni sistem in poskuša odpraviti morebitna neskladja; preveri svoje razumevanje in razlago informacij s pogovori z drugimi posamezniki, strokovnjaki z dolocenega podrocja in/ali praktiki; ugotovi, ali je prvotno poizvedbo potrebno preoblikovati); 4. sam ali kot clan skupine uspešno uporabi informacije za dosego dolocenega cilja (pri nacrtovanju in pripravi dolocenega izdelka ali dejavnosti uporabi nove in tudi že znane informacije; spremlja svoj napredek pri pripravi izdelka ali predstavitve; uspešno predstavi svoje delo (npr. pisni izdelek ali prakticni prikaz) drugim); 5. razume ekonomske, pravne in družbene vidike uporabe informacij ter pridobiva in uporablja informacije v skladu z eticnimi pravili in zakonskimi predpisi (razume številne eticne, pravne in družbenoekonomske vidike, povezane z informacijami in informacijsko tehnologijo; upošteva zakone, predpise, pravila posameznih ustanov in kodekse obnašanja, ki se nanašajo na dostop do informacijskih virov in njihovo uporabo; pri predstavljanju svojega dela vedno navede informacijske vire, ki jih je uporabil pri njegovi pripravi). 2.4 POMEN VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE V ŠTUDIJSKEM PROCESU Visokošolske knjižnice že od nastanka univerz predstavljajo družbena in intelektualna središca ter »srce« univerz (Ambrožic, 2012, str. 57). Njihova vrednost je tudi v tem, da razpolagajo z eno od najbolj dragocenih družbenih dobrin, z veliko množico informacij, potrebnih za poucevanje in raziskovanje (Mali, 2016, str. 150). Brez možnosti dostopa do informacij, ki jih visokošolske knjižnice zbirajo, urejajo, hranijo in posredujejo svojim uporabnikom (študentom, profesorjem in raziskovalcem), bi se družbeni razvoj upocasnil, ce ne kar ustavil. Namen in poslanstvo knjižnic, tudi visokošolskih, sta skozi zgodovino ostajala enaka – zbiranje in organiziranje informacij ter posredovanje gradiva uporabnikom. Z razvojem (tudi tehnologije) se je spreminjal le nacin tega poslanstva. Na to je v zadnjih desetletjih mocno vplival pojav interneta in njegov razvoj, zaradi katerega se število informacij vsakodnevno enormno povecuje. In, kot pravi Ambrožiceva (2012, str. 58), so se spremenile tudi potrebe in pricakovanja uporabnikov knjižnic. Ti želijo informacije dobiti takoj, kadarkoli in od koderkoli, na preprost nacin in brez omejitev. Zato so se knjižnice, tudi visokošolske, znašle v okolju številnih in zelo hitrih sprememb, ki od njih terjajo nove izzive, nacine delovanja ter temeljit premislek o njihovi vlogi v prihodnje. Številni avtorji so knjižnicam v prihodnosti napovedovali, da bodo morale zaradi razmaha interneta in z njim vse preprostejšega dostopa do informacij, zapreti svoja vrata, saj imajo uporabniki vse, kar rabijo in želijo, ves cas na voljo na racunalnikih, tablicnih racunalnikih in pametnih telefonih. Vendar pa je danes jasno, da ni tako. Knjižnice so dobile novo vlogo. Kot pravi Ambrožiceva (2012, str. 60), se obiskovalci vracajo vanje, ker jim »prostor knjižnice daje obcutek povezanosti z znanjem, jih spodbuja k študiju in ustvarjalnemu razmišljanju ter delitvi svojih znanj z znanjem drugih obiskovalcev.« Prav tako pa je knjižnica zanje skupnostni prostor, kjer lahko v mirnem okolju študirajo in raziskujejo. Knjižnice po besedah avtorice (Ambrožic, 2012, str. 81) postajajo središca za podporo študiju, študijski prostori se širijo in postajajo prijaznejši za uporabo. Uvajajo tudi nove storitve, kot so kavarne, obedovalnice, sobe za sestanke in mesta za pocitek. Omilile so pravila glede hrane in pijace, zacele organizirati kulturne dogodke in ponudile prostor za umetniške razstave. Postajajo osrednji prostor, kjer se nove tehnologije kombinirajo s tradicionalnimi viri znanja. Ce internet izolira ljudi, pa jih knjižnica združuje. V digitalnem okolju so knjižnice postale le eno od vozlišc dostopa do informacij. Informacijski viri so danes mocno razpršeni in preprosto dostopni, zato knjižnice nimajo vec monopola na podrocju hranjenja in zagotavljanja dostopa do njih (Ambrožic, 2012, str. 63). Zato morajo svojo dejavnost usmeriti na storitve z dodano vrednostjo. Z organiziranjem in strukturiranjem informacij na internetu pa bodo knjižnice znova pridobile osrednjo vlogo pri prenosu in razširjanju znanja (Ambrožic, 2012, str. 64). Pri študentih gre za uporabnike visokošolske knjižnice, za katere postaja neposredna komunikacija vedno manj pomembna in so bolj kot v realnem aktivni v virtualnem svetu. Sodobno informacijsko tehnologijo in spletna orodja marsikdo uporablja prav zato, da bi se cloveški interakciji izognil (Južnic in Vidic, 2010, str. 63). To z navajanjem rezultatov študije uporabnikov knjižnice na Univerzi Kalifornija dokazuje tudi Ambrožiceva (2012, str. 83). Pokazali so namrec, da je vec kot 80 % uporabnikov navedlo, da v knjižnico hodijo zaradi individualnega študija. Spremembe v ucnem okolju, ki so posledica razvoja informacijske tehnologije, spremenjenega nacina upravljanja z informacijami10 in prevlade interneta, naj bi prinesle tudi spremembe vloge knjižnic v njem. Ambrožiceva (2012, str. 60) pri tem navaja: 10 Kot trdi Breckova (2004, str. 139), postaja vešcina upravljanja z informacijami nepogrešljiva za preživetje v 21. stoletju. 1. preusmeritev ucnih vsebin na ucecega (študent bo sam iskal vsebine za rešitev ucne situacije); 2. vseživljenjsko ucenje (s stalnim ucenjem in izobraževanjem bodo posamezniki konkurencni na trgu dela in na delovnem mestu); 3. sprememba v informacijskem vedenju (zaradi drugacnega socialnega in družbenega okolja, v katerem je splet nekaj vsakdanjega, današnji študenti drugace pristopajo k študiju); 4. uporaba knjižnice kot prostora (zaradi uporabe elektronskih virov in storitev na daljavo so knjižnice spremenile razmišljanje o svojih prostorih; s prenovami so dosegle, da so uporabniki zaceli v njih študirati in raziskovati); 5. sodelovalno ucenje (skupinske oblike študija so postale prevladujoce, študijski proces pa spodbuja timsko delo in delo v skupinah). Te spremembe bodo vplivale tudi na dejavnost knjižnic in gradnjo njihovih zbirk. Te morajo biti zasnovane širše, da bodo lahko zagotovile primerne in relevantne vire. Ce je bil nekoc pomemben proces iskanja in pridobivanja informacij, pa so danes pomembni njihov izbor, vrednotenje in uporaba za ustvarjanje novega znanja, še pravi Ambrožiceva (2012, str. 60). Zato številni strokovnjaki (Mali, 2016, str. 154) opozarjajo, da uporabniki poleg širokega dostopa do informacijskih virov, nujno potrebujejo tudi strokovnjake – knjižnicarje, ki jih ucijo, kako naj te vire kakovostno uporabijo. 2.5 VLOGA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE IN VISOKOŠOLSKEGA KNJIŽNICARJA PRI INFORMACIJSKEM OPISMENJEVANJU Uporabniki visokošolskih knjižnic so ena od najzahtevnejših uporabniških skupin. Ce te knjižnice ne znajo prisluhniti njihovim željam in potrebam, lahko zelo hitro zaostanejo v razvoju »in se spremenijo samo še v 'grobnico' nedostopnih in nikoli uporabljenih virov znanja.« (Mali, 2016, str. 151) Zaradi visoke stopnje racunalniške pismenosti so študentje prepricani, da se v ponudbi elektronskih virov in storitev dobro znajdejo sami in ne rabijo nobene zunanje pomoci (Južnic in Vidic, 2010, str. 63). Vendar pa Bonova (2000, str. 139) izpostavlja razlicno kakovost informacij, dostopnih na spletu, kar posledicno pomeni, da vecina uporabnikov »ni sposobna locevati informacijskega zrna od plev«. Posebej pomembno se ji zdi dejstvo, da elektronske informacije nimajo trajnega mesta v omrežju: »danes so, jutri so lahko že spremenjene ali celo izginejo«. Zato je pomembna naloga šolskih11 bibliotekarjev v sodelovanju s posameznimi profesorji – strokovnjaki, pomoc uporabnikom pri locevanju kakovostnih od nekakovostnih in relevantnih od nerelevantnih informacij. S tem uporabniki postajajo informacijsko pismeni. 11 Avtorica temo obravnava predvsem z vidika šolskih knjižnicarjev, vendar so osnovne ideje prenosljive tudi na ostale ravni formalnega izobraževanja. 12 Avtorica Brecko informacijsko pismenost definira kot sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz razlicnih virov (Brecko, 2004, str. 151). Pedagoško funkcijo visokošolskih knjižnic izpostavlja tudi avtorica Brecko (2004, str. 140), ki trdi, da je ta ena od njihovih pomembnejših nalog. Informacijsko opismenjevanje študentov mora po njenih besedah zajeti pridobitev vseh elementov informacijske pismenosti12, poseben poudarek pa je treba nameniti uporabi domacih in tujih specializiranih zbirk podatkov in prek njih dosegljivih informacij (Brecko, 2004, str. 151). Študente je po njenih besedah treba nauciti uporabljati predvsem tiste informacijske vire in podatkovne zbirke, ki so za njihovo strokovno podrocje najbolj relevantni (Brecko, 2004, str. 153). Južnic in Vidic (2010, str. 59) menita, da bi morale visokošolske knjižnice, kot eden od bistvenih dejavnikov v procesu informacijskega opismenjevanja študentov, za svojo prepoznavnost in vecjo vlogo v visokošolskem izobraževanju storiti vec. Raziskava, ki so jo med študenti Univerze v Ljubljani izvedli leta 2009, je namrec pokazala, da študentje slabo poznajo svoje visokošolske knjižnice in svojega študijskega uspeha ne povezujejo s storitvami visokošolskih knjižnicarjev. Z narašcanjem kolicine informacij in njihovo dostopnostjo postajajo zahteve uporabnikov vse vecje. Ti od knjižnicarjev ne pricakujejo vec le pomoci pri iskanju informacij in informacijskih virov, pac pa tudi pomoc pri njihovi izbiri, vrednotenju in uporabi (Južnic in Vidic, 2010, str. 61). Zato bi po mnenju avtorjev morala biti primarna vloga visokošolskih knjižnic usposabljanje študentov za ucinkovito, uspešno in cim bolj ekonomicno iskanje in uporabo informacijskih virov. Trdita tudi, da bi moral visokošolski knjižnicar aktivno prevzeti vlogo pedagoga, ki uporabnikom – predvsem študentom, razkriva razlicne možnosti in metode iskanja, izbire in uporabe kakovostnih informacij, ki jim bodo olajšale študij in izboljšale rezultate njihovega dela. Visokošolski knjižnicar je namrec, po njunih besedah, postal »upravljalec z znanjem in informacijami, informacijski specialist, graditelj in kurator digitalnih zbirk, strokovnjak za informacijsko opismenjevanje itd.« (Južnic in Vidic, 2010, str. 62) Breckova (2004, str. 151) vidi celostno vlogo visokošolske knjižnice v temeljni informacijski in komunikacijski službi, ki vsem udeležencem pedagoškega procesa omogoca dostop do informacij, oblikovanje poizvedbe in razvršcanje dokumentov po nacelu pomembnosti. Visokošolska knjižnica študente, visokošolske ucitelje in visokošolske sodelavce oskrbuje s knjižnicnim gradivom in z informacijami ter jim nudi ugodne pogoje za študij in znanstvenoraziskovalni delo. Prav tako posameznike in skupine motivira za uporabo knjižnice, njenega knjižnicnega gradiva in informacijskih virov, svetuje ter pomaga pri iskanju, izboru, vrednotenju, uporabi in predstavitvi informacij. Še ena pomembna naloga visokošolske knjižnice, ki jo vidi avtorica, pa je, da tesno sodeluje pri ucenju uporabe knjižnice in njenih informacijskih virov ter informacijskih virov drugih služb. Avtorica tako oblikuje 12 splošnih ciljev, ki jih mora zasledovati sistematicno izvajanje informacijskega opismenjevanja študentov, ki izboljšujejo rezultate ucenja in povecujejo ucinkovitost celotnega študijskega in znanstvenoraziskovalnega procesa. Ti cilji so (Brecko, 2004, str. 151–152): 1. razvijanje navade za uporabo knjižnice za vseživljenjsko ucenje in ustvarjalno preživljanje prostega casa; 2. poznavanje možnosti tekocega informiranja o publikacijah in lokacijah kot virih informacij; 3. razvijanje sposobnosti za ucinkovito reševanje problemov, od zavedanja problema do analiziranja informacijske potrebe, oblikovanja vprašanj, preko dolocitve lokacije informacij, izbora informacij, njihove uporabe do komuniciranja in vrednotenja; 4. razvijanje kognitivnih strategij za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in podrocjih; 5. poznavanje razlicnih sistemov za klasifikacijo znanosti; 6. poznavanje vrste informacijskih virov po namembnosti, vsebini, obliki, tipu in stopnji obdelave ter njihove strukture; 7. sistematicno uvajanje postopkov poizvedovanja in raziskovanja za samostojno ucenje; 8. opredelitev iskalne strategije in razumevanje izbora iskanja; 9. poznavanje bibliometrije, njenega pomena in možnosti uporabe; 10. obvladovanje postopka izdelave seminarske in/ali diplomske naloge; 11. poznavanje in upoštevanje avtorskega prava; 12. razvijanje spretnosti za vseživljenjsko in samostojno ucenje, aktivno in racionalno pridobivanje kakovostnega znanja, širjenje kulture razgledanosti, oblikovanje estetskih, eticnih in moralnih vrednot. 3 RAZISKAVA O INFORMACIJSKIH POTREBAH IN NAVADAH ŠTUDENTOV UP FAMNIT 3.1 IZVEDBA ANKETE Podatke za našo raziskavo smo zbrali s kvantitativno metodo ter uporabo anketnega vprašalnika (Priloga 1), ustvarjenega v odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Povezavo z osebnim nagovorom in dostopom do anketnega vprašalnika smo študentom posredovali po elektronski pošti iz referata za študente UP FAMNIT. V raziskovalni vzorec smo vkljucili študente dodiplomske in magistrske stopnje slovenskih13 izvedb študijskih programov UP FAMNIT. K izpolnjevanju ankete smo povabili 482 študentov, 13 V študijskem letu 2017/18 je v študijske programe UP FAMNIT vpisanih 542 študentov. Na dodiplomskem in magistrskem študiju se programi izvajajo kot redni študij, na doktorskem študiju pa le izredno. Programi se izvajajo v slovenskem jeziku, zaradi tesne mednarodne vpetosti v širši evropski in svetovni prostor, pa se štirje programi izvajajo tudi v angleškem jeziku. od tega 342 na dodiplomski in 140 na magistrski stopnji. Anketiranje smo izvajali med 24. 3. 2018 in 9. 4. 2018. Ker smo podatke zbrali na podlagi neverjetnostnega vzorca, obicajno sklepanje z našega vzorca na celotno populacijo ni možno. Vprašalnik je obsegal devet vprašanj. Vsa so bila zaprtega tipa, študentje so lahko izbirali med razlicnimi ponujenimi odgovori. Pri treh vprašanjih je bilo možnih vec odgovorov, sicer so se morali odlociti za enega. Vprašanja smo v okviru vprašalnika razdelili v tri sklope, in sicer: . Sklop 1: Demografska vprašanja – vprašanja o stopnji študija in študijski smeri. . Sklop 2: Gradivo za študij in iskanje informacij – vprašanja o tem, kje študentje najpogosteje išcejo informacije o gradivu za študij in študijsko gradivo ter kako pogosto pri tem uporabljajo razlicna spletna orodja, podatkovne baze, aplikacijo mCOBISS ter osebne stike. . Sklop 3: Uporaba knjižnice TeMeNa – vprašanja o pogostosti uporabe knjižnice TeMeNa za iskanje informacij. 3.2 ZNANSTVENE PREDPOSTAVKE (HIPOTEZE) S pridobitvijo in analizo raziskovalnih podatkov smo želeli preveriti naslednje predpostavke, ki se nanašajo na informacijsko pismenost študentov TeMeNa: H1: Študentje ne poznajo in ne znajo uporabljajo kooperativnega online bibliografskega servisa COBISS/OPAC H2: Študentje ne poznajo podatkovnih baz Univerze na Primorskem z uporabo oddaljenega dostopa. H3: Študentje ne poznajo aplikacije za mobilne naprave mCOBISS14. 14 Gre za virtualno knjižnico Slovenije na mobilnih napravah, ki omogoca dostop do razlicnih informacij v vec kot 500 slovenskih knjižnicah. Dostopno na naslovu: http://m.cobiss.si/default.htm#home 3.3 REZULTATI 3.3.1 Struktura anketirancev Anketo je v celoti izpolnilo 59 študentov, kar je 12 % vseh študentov, katerim so bili poslani anketni vprašalniki. Od tega jih 64 % študira na dodiplomski in 36 % na podiplomski stopnji. Med študenti, ki so odgovorili na anketo, je bilo najvec študentov biopsihologije15 (31 %), biodiverzitete (20 %) ter racunalništva in informatike (14 %). 15 Študij biopsihologije se osredotoca na osnovna vprašanja, kot je vprašanje razlage izvora zavesti v povezavi z delovanjem možganov, in vprašanja v širšem smislu, kot so proucevanje vedenja širših množic. Program združuje dve temeljni podrocji znanosti, naravoslovje in družboslovje, s ciljem preseci klasicno delitev obravnave osebnih in družbenih fenomenov zgolj z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Ta znanja so osnova, da bodo diplomanti sposobni širšega razumevanja problematike in procesov v psihologiji in bodo znali uporabljati znanstvene metode naravoslovja kot orodje za reševanje nalog v praksi (Vir: https://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/biopsihologija/#heading0). 3.3.2 Iskanje gradiva za študij in informacij o gradivu V tem sklopu nas je zanimalo, kako študentje najpogosteje išcejo informacije o študijskem gradivu in samo gradivo. Zanimala sta nas nacin dostopa do informacij in uporaba spletnih ter mobilnih orodij. Sklop je zajemal štiri vprašanja, od tega je bilo pri dveh možnih vec odgovorov. Podatki kažejo (Slika 1), da vecina študentov (93 %) gradivo za študij išce prek racunalnika. Skoraj polovica jih po gradivo pride v knjižnico. Pametni telefon in tablicni racunalnik uporablja le manjšina (19 %). En študent je odgovoril, da gradivo poišce pri kolegih. Slika 1: Iskanje gradiva za študij in informacij o gradivu Pri iskanju informacij o študijskem gradivu so študentje bolj kreativni (Slika 2). Vec kot polovica jih je odgovorila, da gradivo išce prek oddaljenega dostopa v spletnih podatkovnih bazah (64 %) in v kooperativnem online bibliografskem servisu COBISS/OPAC (59 %). Veliko se jih po informacije zatece k predavatelju (41 %), le dobrih 10 % pa jih vpraša knjižnicarja. Desetina jih informacije najde na razlicnih spletnih straneh, kot so Scihub16, PubMed17, z iskanjem celotnih knjig v formatu pdf. neposredno prek interneta, v e-ucilnici, ali pa vprašajo za nasvet starejše kolege. 16 Glej: https://sci-hub.tw/ 17 Glej: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/ Slika 2: Iskanje informacij o študijskem gradivu Z naslednjima dvema vprašanjema smo preverjali, kako pogosto študentje pri iskanju informacij o študijskem gradivu uporabljajo kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC in njegovo mobilno aplikacijo mCOBISS. Izkazalo se je, da kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC študenti uporabljajo obcasno ali pogosto (Slika 3), skoraj cetrtina (24 %) pa redko ali nikoli. Zelo pogosto po njem poseže le 7 % študentov. Slika 3: Uporaba servisa COBISS/OPAC Prav nasprotno pa mobilne aplikacije mCOBISS ne uporabljajo skoraj nikoli (Slika 4). 63 % je sploh ne uporablja, redko ali obcasno jo uporablja cetrtina anketirancev, 10 % pa jih informacije v njem poišce pogosto in zelo pogosto. Slika 4: Uporaba mobilne aplikacije mCOBISS 3.3.3 Uporaba knjižnice TeMeNa V zadnjem sklopu vprašanj smo preverjali, kako pogosto študenti zahajajo v knjižnico TeMeNa in kaj v njej najpogosteje išcejo. Sklop je zajemal tri vprašanja, od tega je bilo pri zadnjem možnih vec odgovorov. Rezultati so pokazali, da je knjižnico že kdaj obiskala vecina v anketi sodelujocih študentov (81 %), zanimalo pa nas je, kako pogosto knjižnico uporabljajo za iskanje informacij in/ali študijskega gradiva (Slika 5). 15 % študentov v knjižnico pride pogosto, 32 % obcasno, 31 % pa redko. Slika 5: Iskanje informacij in/ali gradiva v knjižnici Med tistimi, ki knjižnico obiskujejo, jih najvec išce gradivo (72 %), sledita uporaba citalnice (12 %) in iskanje splošnih informacij o študiju (9 %). En študent je odgovoril, da je v knjižnici premalo psihološkega gradiva in literature (Slika 6). Slika 6: Razlogi za obisk knjižnice TeMeNa 4 RAZPRAVA Pri analizi rezultatov nas je nekoliko presenetila struktura študijskih smeri študentov, ki so odgovorili na anketo. Iz prakse pri delu na izposoji v knjižnici namrec vemo, da po študijsko gradivo v knjižnico poleg študentov psiholoških in bioloških smeri (biopsihologija, uporabna psihologija, biodiverziteta, varstvo narave), pogosto hodijo tudi študentje matematicnih smeri. Razlog je morda v tem, da se je slednjih na anketo odzvalo le 10 %. Presenetil pa nas je odziv študentov racunalništva in informatike, ki v resnici v knjižnico pridejo redkeje. Po drugi strani pa lahko predvidevamo, da jim je uporaba spletnih orodij, kot je reševanje spletnega anketnega vprašalnika, bližje kot študentom drugih študijskih smeri. Glede na dejstvo, da so današnji študentje pripadniki generacije, ki je odrašcala s tehnologijo in jo uporablja zelo samozavestno ter velikokrat samozadostno, je uporaba racunalnika za iskanje informacij popolnoma pricakovana. Kar 93 % študentov namrec informacije o študijskem gradivu poišce na racunalniku. Zelo pa nas veseli, da jih polovica pride tudi v knjižnico. Z ugotovitvijo, da le 19 % študentov informacije poišce na mobilnem telefonu in 3 % na tablicnem racunalniku, smo delno potrdili našo drugo hipotezo, in sicer da mobilne aplikacije mCOBISS ne uporabljajo pogosto. Ta je namrec prvenstveno namenjena uporabi na mobilnih napravah18. Vendar je to le predpostavka, saj ni nujno, da študentje mobilne naprave dejansko uporabljajo za pregledovanje virtualne knjižnice. Lahko prek njih le išcejo podatke o gradivu na internetu. Kljub temu pa smo podatka veseli, saj pri oblikovanju vprašalnika nismo vedeli, kaj naj glede uporabe mobilnega telefona pri iskanju gradiva o študiju pricakujemo. 18 Na spletni strani http://m.cobiss.si/ je navedeno, da gre za virtualno knjižnico na mobilnih napravah. Uporaba racunalnika se izraža tudi v zelo pogosti uporabi online servisa COBISS/OPAC za iskanje informacij o študijskem gradivu. Takšnih je namrec kar 59 % študentov. Pricakovali smo tudi velik odstotek tistih, ki za nasvet prosijo predavatelje, glede na obisk v knjižnici pa nas je pozitivno presenetilo število tistih, ki po informacije pridejo v knjižnico. Teh je sicer v strukturi vseh le manjši delež (12 %), kljub temu pa je podatek nakazuje, da je knjižnicar še vedno ena od oseb, h kateri pridejo po informacije. Velik delež študentov (64 %) je navedel, da informacije o gradivu išcejo v spletnih podatkovnih bazah (prek oddaljenega dostopa), kar ne potrjuje naše hipoteze, da teh baz ne poznajo in ne uporabljajo. Obenem pa je pri istem vprašanju, kjer so študentje lahko izbirali med razlicnimi možnostmi iskanja informacij o gradivu, precej študentov (12 %) spletne podatkovne baze navedlo v odgovoru pod "drugo", oziroma pri odprti možnosti odgovora. To nakazuje, da smo naše vprašanje morda zastavili premalo natancno. Pod "drugo" jih je namrec skoraj desetina navedla, da informacije išcejo ravno v razlicnih spletnih podatkovnih bazah (kot so Scihub, PubMet in druge) prek interneta (Slika 2). Prav tako naše hipoteze, da študentje ne poznajo in ne uporabljajo kooperativnega online bibliografskega servisa COBISS/OPAC, ne potrjujejo podatki o njegovi uporabi. Kar tri cetrtine študentov namrec servis uporabljajo obcasno, pogosto ali zelo pogosto. Rezultati ankete pa so popolnoma potrdili našo trditev, da študentje ne poznajo in ne uporabljajo v vecjem obsegu mobilne aplikacije mCOBISS. Te namrec nikoli ne uporablja skoraj 80 % študentov, ali pa jo uporabljajo redko. Rezultati odgovorov na zgornji dve vprašanji so pricakovani glede na odgovore, da študentje za iskanje študijskih informacij vecinoma uporabljajo racunalnik (95 %) in le 19 % jih uporablja pametni telefon. Knjižnica je eden od pomembnejših virov za pridobivanje študijskega gradiva, kar kaže podatek, da je 80 % študentov je v casu študija že obiskalo fakultetno knjižnico. Kot je pricakovano, jih najvec pride v knjižnico po študijsko gradivo (72 %), malo pa je tistih, ki v knjižnico pridejo študirat. Glede na to, da ima UP FAMNIT posebej za študente urejeno veliko citalnico v sosednji stavbi, nas rezultat ni presenetil. V knjižnicno citalnico namrec navadno pridejo manjše skupine študentov, saj zaradi mirnejšega okolja lahko med seboj komunicirajo in skupinsko študirajo. 5 ZAKLJUCKI V uvodnem delu smo ugotavljali, da današnji študentje pripadajo t. i. google generaciji, za katero je znacilno odrašcanje v digitalnem okolju, v katerem se odlicno znajdejo. Uporaba racunalnikov in druge informacijske tehnologije jim je samoumevna, brez povezave z internetom si življenja skoraj ne predstavljajo. Živijo (in študirajo) v svetu izobilja informacij, med katerimi pa vedno težje locijo kakovostne od nekakovostnih in relevantne od nerelevantnih. Zato njihova domacnost v informacijskem in virtualnem svetu še ne pomeni, da se v njem tudi dejansko dobro znajdejo in so tudi informacijsko pismeni. Informacijska pismenost namrec že dolgo ne pomeni vec le vešcin znanja uporabe racunalnikov in druge informacijske tehnologije. V današnjem svetu, kjer nas z informacijami dnevno »bombardirajo«, je informacijska pismenost veliko vec kot to. Je skupek razlicnih pismenosti (od osnovne klasicne pismenosti, ki zajema branje, pisanje in racunanje, do iskanja informacij, njihovega vrednotenja, izbora, uporabe pri oblikovanju novega znanja, predstavljanja znanja in idej drugim, komuniciranja, ….) katerih glavna naloga je ucenje. Informacijska pismenost ni dana sama po sebi. Treba se je je (na)uciti in se je uciti vse življenje. Je bistvena sestavina vseživljenjskega ucenja, saj ima informacijsko pismen posameznik bistveno boljše možnosti za razvoj in uspešno delo tako v zasebnem kot študijskem in poklicnem življenju. In eno od pomembnejših nalog pri tem imajo knjižnicarji in knjižnice (tudi visokošolske). Knjižnicarji so namrec z razvojem informacijskih tehnologij in zaradi preobilja informacij, ki nas obkrožajo postali strokovnjaki za informacije in informacijsko opismenjevanje. Zato se zadnjih nekaj desetletij poskušajo aktivno vkljucevati v izobraževalni proces na vseh ravneh šolanja. Ker je informacijska pismenost zelo širok koncept, smo se v prakticnem delu naše naloge osredotocili na enega od njenih zelo majhnih delckov – na iskanje študijskih informacij in študijskega gradiva med študenti UP FAMNIT. Rezultati raziskave nas niso presenetili. Kot smo predvidevali, študentje za iskanje informacij in gradiva najveckrat uporabljajo racunalnik. Veseli pa nas, da (še) ne kažejo vseh znacilnosti google generacije, saj se po informacije še vedno zatecejo tudi k predavateljem, h kolegom in knjižnicarjem. Ceprav smo, tako kot številni drugi strokovnjaki, predvidevali, da informacijsko tehnologijo uporabljajo predvsem za zabavo, pa smo z veseljem ugotovili, da ni vedno tako. Zanimalo nas je namrec, ali sploh poznajo in uporabljajo kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC. Ceprav se otroci s servisom srecajo že v osnovnih in srednjih šolah, pa pri prakticnem delu pri izposoji opažamo, da ga številni ne poznajo, oziroma ga ne znajo uporabljati. Zato so nas rezultati ankete pozitivno presenetili, saj sta dve tretjini študentov odgovorili, da servis uporabljajo. S tem smo morali zavrniti našo hipotezo. Smo pa z veliko prepricljivostjo lahko potrdili našo tretjo hipotezo, in sicer, da študentje ne poznajo in ne uporabljajo mobilne aplikacije mCOBISS. Kljub temu, da vecinoma nimajo nobenih težav z uporabo mobilnih telefonov in številnih raznovrstnih aplikacij, ki jim jih ta ponuja, smo namrec pravilno predvideli, da virtualna knjižnica ni med njimi. Tri cetrtine anketiranih študentov te aplikacije namrec ne uporablja. Naša raziskava je bila narejena v zelo omejenem obsegu in bi jo v prihodnje veljalo razširiti vsaj na študente celotne Univerze na Primorskem. Prav tako bi bilo zanimivo podrobneje raziskati tudi obnašanje študentov med celotnim informacijskim procesom in izvedeti njihovo mnenje o tem, na kakšen nacin bi se najlažje naucili sistematicno obvladovati informacijsko okolje, v katerem danes študirajo. Na podlagi tega in ugotovitev naše ankete bi bilo smiselno pripraviti poseben program informacijskega opismenjevanja, s katerim bi jim podrobneje predstavili razlicne informacijske vire in možnosti iskanja informacij, koristnih za njihov študij ter njihovo raziskovanje. Ceprav študentom prvih letnikov vsako leto ob zacetku študija predstavimo knjižnico in njeno delovanje, pa ta kratka predstavitev ni dovolj, da bi jim predstavili celoten spekter knjižnicnih informacijskih storitev, ki jih knjižnica nudi. Zato si bomo v prihodnje prizadevali za bolj sistematicno informacijsko opismenjevanje študentov v obliki predavanj in tecajev ter v povezavi s predavatelji fakultete. Dolgorocno pa si želimo takšen nacin opismenjevanja študentov prenesti tudi na študente celotne univerze, in sicer pod okriljem Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem. 6 VIRI IN LITERATURA 1. 1KA (Verzija 18.02.28) [programska oprema]. (2018). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek https://www.1ka.si. 2. Ambrožic, M. (2012). Preobrazba visokošolskih knjižnic za ucinkovito podporo spremenjenim maticnim okoljem. Knjižnica, 56(4), 57–93. 3. Boh Podgornik, B., Bartol, T., Šorgo, A., Rodic, B. in Dolnicar, D. (2017). STIP – slovenski test informacijske pismenosti študentov. Knjižnica, 61(3), 87–111. 4. Bon, M. (2000). Programi informacijskega opismenjevanja v drugih državah. Knjižnica, 44(1-2), 139–159. 5. Brecko, N. (2004). Informacijsko opismenjevanje študentov v slovenskem visokošolskem okolju. Knjižnica, 48(1–2), 139–157. 6. Center za varnejši internet. (2016). Majhni otroci (8-0) in digitalne tehnologije. Pridobljeno 2. 5. 2018 s spletne strani: https://safe.si/center-za-varnejsi-internet/raziskave-in-trendi/majhni-otroci-8-0-in-digitalne-tehnologije. 7. Helsper, E. (2008). Digital Natives and ostrich tactics? The possible implications of labelling young people as digital experts. Futurelab. Department for Children, Schools and Families’ Beyond Current Horizons project. Pridobljeno 26. 4. 2018 s spletne strani: http://eprints.lse.ac.uk/26878/. 8. Južnic, P. in Vidic, M. (2010). Odnos »Visokošolski knjižnicar - študent«: kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižnicarja. Knjižnica, 54(1–2), 59–77. 9. Lombard, E. (2016). Perspectives on information fluency: Not information literacy 2.0. The Journal of Academic Librarianship, 42(3), 281–283. 10. Mali, M. (2016). Vrednotenje kakovosti uporabniških storitev v visokošolskih knjižnicah: zadovoljstvo uporabnikov in izpolnitev njihovih pricakovanj. Knjižnica, 60(4), 149–175. 11. Mercun, T. in Žumer, M. (2009). Smo konkurenti Googlu? Smo konkurencni Googlu? V: Ambrožic, M. in Vovk, D. (ur.) Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Knjižnicarji in knjižnice: dodana vrednost okolju. Zbornik referatov (143–154). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 12. Nicholas, D. (2014). The Google generation, the mobile phone and the 'library' of the future: Implications for society, governments and libraries. V: Noorhidawati, A. idr. (ur.) 5th International Conference on Libraries, Information and Society (ICoLIS 2014). Zbornik referatov (1–8). Kuala Lumpur: Department of Library and Information Science, Faculty of Computer Science and Information Technology, University of Malaya & University of Malay Library. Pridobljeno 24. 4. 2018 s spletne strani: https://www.researchgate.net/publication/269518254_The_Google_generation_the_mobile_phone_and_the_%27library%27_of_the_future_Implications_for_society_governments_and_libraries. 13. Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjižnica, 46(4), 7–24. 14. Prensky, M. (2001) Digital natives, digital immigrants Part 1. On the Horizon, 9(5), 1–6. Pridobljeno 24. 4. 2018 s spletne strani: https://www.emeraldinsight.com/doi/abs/10.1108/10748120110424816. 15. Rowlands, I., Nicholas, D., Williams, P., Huntington, P., Fieldhouse, M., Gunter, B., … Tenopir, C. (2008). The Google generation: The information behaviour of the researcher of the future. Aslib Proceedings, 60(4), 290–310. Pridobljeno 24. 4. 2018 s spletne strani: https://www.emeraldinsight.com/doi/abs/10.1108/00012530810887953. 16. Stopar, K., Kotar, M. in Pejova, Z. (2008). Izhodišca za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji: vloga knjižnic na informacijsko pismeni univerzi. Knjižnica, 52(4), 39–56. 17. Wagner, V. in Acier, D. (2017). Factor structure evaluation of the french version of the digital natives assessment scale (DNAS). Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, Mary Ann Liebert, 20(3), 195–201. Pridobljeno 26. 4. 2018 s spletne strani: https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01674339. 18. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižnicarstvu – ZKnj-1A. (2015). Uradni list RS, št. 92/15. Pridobljeno 2. 5. 2018 s spletne strani: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015-01-3612?sop=2015-01-3612. 19. ZBDS. (2010). Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 7 PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik Pozdravljeni! Moje ime je Tina Lekan Kraševec in sem zaposlena v visokošolski knjižnici za tehniko, medicino in naravoslovje TeMeNa. Prosim vas za pomoc pri kratki anketi, ki vam bo vzela le nekaj minut. Rezultate bom uporabila izkljucno za potrebe zakljucne naloge, ki jo moram opraviti v okviru bibliotekarskega izpita. Raziskati želim, koliko študenti UP Famnit poznajo in pri iskanju študijskega gradiva uporabljajo kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC, podatkovne baze Univerze na Primorskem ter mobilno aplikacijo mCOBISS. Vaše sodelovanje je prostovoljno in anonimno. Za sodelovanje se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem. Tina Lekan Kraševec Knjižnica TeMeNa Iskanje informacij o študijskem gradivu Stopnja študija Dodiplomski Podiplomski Smer študija Matematika Matematika v ekonomiji in financah Racunalništvo in informatika Bioinformatika Biodiverziteta Sredozemsko kmetijstvo Biopsihologija Matematicne znanosti Matematika s financnim inženiringom Varstvo narave Biopsihologija Uporabna psihologija Trajnostno grajeno okolje Kje najpogosteje išcete gradivo za študij? Možnih je vec odgovorov Na racunalniku V knjižnici Na tablicnem racunalniku Na pametnem telefonu Drugo: Kje najpogosteje išcete informacije o gradivu za študij? Možnih je vec odgovorov V spletnih podatkovnih bazah (prek oddaljenega dostopa) V online sistemu COBISS/OPAC V aplikaciji mCOBISS Vprašam knjižnicarja Vprašam predavatelja Jih ne išcem Drugo: Kako pogosto uporabljate kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC? nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto COBISS/OPAC uporabljam: Kako pogosto uporabljate aplikacijo za mobilne naprave mCOBISS? nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto mCOBISS uporabljam: Ste že kdaj obiskali knjižnico TeMeNa? Da Ne Ne vem Kako pogosto išcete informacije in/ali študijsko gradivo v knjižnici TeMeNa? nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto Informacije išcem: Kaj navadno išcete v knjižnici TeMeNa? Možnih je vec odgovorov Splošne informacije za študij in o študiju (urniki, programi, roki, ...) Študijsko gradivo Citalnico Ne hodim v knjižnico Drugo: Priloga 2: ANALIZA - Sumarnik Q1 Stopnja študija Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Dodiplomski) 38 64% 64% 64% 2 (Podiplomski) 21 36% 36% 100% Veljavni Skupaj 59 100% 100% Povprecje 1.4 Std. Odklon 0.5 Q2 Smer študija Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Matematika) 3 5% 5% 5% 2 (Matematika v ekonomiji in financah) 0 0% 0% 5% 3 (Racunalništvo in informatika) 8 14% 14% 19% 4 (Bioinformatika) 1 2% 2% 20% 5 (Biodiverziteta) 12 20% 20% 41% 6 (Sredozemsko kmetijstvo) 1 2% 2% 42% 7 (Biopsihologija) 18 31% 31% 73% 8 (Matematicne znanosti) 1 2% 2% 75% 9 (Matematika s financnim inženiringom) 2 3% 3% 78% 10 (Varstvo narave) 7 12% 12% 90% 11 (Biopsihologija) 1 2% 2% 92% 12 (Uporabna psihologija) 5 8% 8% 100% 13 (Trajnostno grajeno okolje) 0 0% 0% 100% Veljavni Skupaj 59 100% 100% Povprecje 6.6 Std. Odklon 2.9 Q3 Kje najpogosteje išcete gradivo za študij? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q3a Na racunalniku 55 58 95% 59 93% 55 56% Q3b V knjižnici 29 58 50% 59 49% 29 30% Q3c Na tablicnem racunalniku 2 58 3% 59 3% 2 2% Q3d Na pametnem telefonu 11 58 19% 59 19% 11 11% Q3e Drugo: 1 58 2% 59 2% 1 1% SKUPAJ 58 59 98 100% Q3e_text Q3 (Drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa priporocila kolegov 1 2% 100% 100% Veljavni Skupaj 1 2% 100% Q4 Kje najpogosteje išcete informacije o gradivu za študij? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q4a V spletnih podatkovnih bazah (prek oddaljenega dostopa) 37 58 64% 59 63% 37 32% Q4b V online sistemu COBISS/OPAC 34 58 59% 59 58% 34 29% Q4c V aplikaciji mCOBISS 5 58 9% 59 8% 5 4% Q4d Vprašam knjižnicarja 7 58 12% 59 12% 7 6% Q4e Vprašam predavatelja 24 58 41% 59 41% 24 21% Q4f Jih ne išcem 2 58 3% 59 3% 2 2% Q4g Drugo: 7 58 12% 59 12% 7 6% SKUPAJ 58 59 116 100% Q4g_text Q4 (Drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa science hub, pubmed, itd. 1 2% 14% 14% iscem celotne knjige v pdf obliki na spletu 1 2% 14% 29% vprašam starejše letnike 1 2% 14% 43% scihub 1 2% 14% 57% iscem najustreznejse po internetu 1 2% 14% 71% pubmed, 1 2% 14% 86% na e-ucilnici 1 2% 14% 100% Veljavni Skupaj 7 12% 100% Q5 Kako pogosto uporabljate kooperativni online bibliografski servis COBISS/OPAC? Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot Povprecje Std. Odklon nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto Skupaj Q5a COBISS/OPAC uporabljam: 7 (12%) 7 (12%) 20 (34%) 20 (34%) 4 (7%) 58 (100%) 58 59 3.1 1.1 Q6 Kako pogosto uporabljate aplikacijo za mobilne naprave mCOBISS? Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot Povprecje Std. Odklon nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto Skupaj Q6a mCOBISS uporabljam: 37 (64%) 8 (14%) 7 (12%) 3 (5%) 3 (5%) 58 (100%) 58 59 1.7 1.2 Q7 Ste že kdaj obiskali knjižnico TeMeNa? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Da) 47 80% 81% 81% 2 (Ne) 11 19% 19% 100% 3 (Ne vem) 0 0% 0% 100% Veljavni Skupaj 58 98% 100% Povprecje 1.2 Std. Odklon 0.4 Q8 Kako pogosto išcete informacije in/ali študijsko gradivo v knjižnici TeMeNa? Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot Povprecje Std. Odklon nikoli redko obcasno pogosto zelo pogosto Skupaj Q8a Informacije išcem: 12 (21%) 18 (31%) 19 (33%) 9 (16%) 0 (0%) 58 (100%) 58 59 2.4 1.0 Q9 Kaj navadno išcete v knjižnici TeMeNa? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q9a Splošne informacije za študij in o študiju (urniki, programi, roki, ...) 5 58 9% 59 8% 5 8% Q9b Študijsko gradivo 42 58 72% 59 71% 42 64% Q9c Citalnico 7 58 12% 59 12% 7 11% Q9d Ne hodim v knjižnico 11 58 19% 59 19% 11 17% Q9e Drugo: 1 58 2% 59 2% 1 2% SKUPAJ 58 59 66 100% Q9e_text Q9 (Drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa premalo psiholoskega gradiva,literature 1 2% 100% 100% Veljavni Skupaj 1 2% 100%