Ithftj« vsak d„ W ><*»*, *«Ml 11 J in praaaikov. Sundayi LETO-YEAK XXVIII._Caaa li.ta J« »6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravniAki prostori; 2667 8. Uwndals A v«. Office of »'uUtcation: „ ■uoi uuuui i^awnqiT» avl. 1 Teiaphon«, RockwoU 4904 Entrrad m autter J*nu*rjr 1«. IM«. at tU postnoffio« us4*r th« Act U Omtrm of Mirtk ». 117». CHICAGO, ILL., PONDK1JKK, 11. FEBR. (PK& II), 1935. Subscrlption $6.00 Yearly. STE V.—NllMIiER 29 Accaptanca for mailing at special rate of poitaga providad lor ia scction 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorlied on June 14, 1018. Kongresni odsek potlačil I evidenco proti Wall Streetu General Butler potrdil obdolžitve ameriškega pisatelja, ki je preiskal ozadje Morganove fašistične zarote. Urednik italijanskega lista povedal imigracijskemu komisarju, da Mus-tolinijevi agentje intrigirajo med člani italijanske narodnosti v uniji krojaških delavcev. Green zahteva federalno preiskavo VVashington, |D. C. — John L. Spivack, ameriški pisatelj, je obdolžil člane komiteja nižje kongresne zbornice, ki so preiskovali nacijske in druge neameriške aktivnosti, da so potlačili ob-težilno evidenco proti Wall streetu, da je financiral kampanjo, (atere cilj je bila vzpostavitev ašistične diktature v Združenih državah. Spivackove obdolžitve so ustvarile senzacijo v kapito-u. Obdolžitve je delno potrdil general Smedley Butler, bivši načelnik ameriških pomorščakov, članov italijanske narod-lioHti v New Yorku in drugih metih William Green, predsednik A-• riške delavske federacije, je nkoj apeliral na ameriško vla-naj uvede temeljito preiska-0 aktivnosti fašističnih agentov unijah, zaeno pa je posvaril lane, naj ne nasedejo fašistični propagandi. "Ameriška delavska federaci-J' delal Green. "amatra, da h '»'»a, faAizem in komunizem, " vama demokratičnim institu-Uam Oba se naslanjata na dik-duro in zaradi tega bo federa-Izbijala fašistične in komu-»stične aktivnosti v unijah v * Vorku in drugod." trenerje ve knjige Prepovedane na Bavarskem M'»nakovo, Nemčija, 9. febr. Kn/lge ameri*k«^ra pisatelja r'' "rja prepovedane na " ar.k« m Nemška tajna poll-» m»HP) j* namreč vdrla v "*'*njo knjižnico in zaplenila ' ' fcnjig -An American j y" ,„ -rhe Genius". Vpra-" * ao avtoritet« te m izzvala uradni odgo-'ia N«m<'ija smatra Drel-s «iela za nevarna morali J< t S T R AC H E Y NE VIDI REŠITVE ZA KAPITALIZEM Chicago. — (FP) — Vsi napori Rooseveltove administracije, da izvede gospodarsko obnovo preko NRA in njenega programa socialnega zavarovanja, ne bodo rešili profitnega sistema pred polomom, je izjavil John Strachey, angleški pisatelj in bivši član parlamenta, veliki množici, ki je prišla na njegovo predavanje. Strachey je pokazal na dejstvo, da so mezde pod NRA porasle samo za 8 odstotkov, do-čim so cene življenskim potrebščinam poskočile za 9.6%. Uve-ljavljenje starostnega in drugega socialnega zavarovanja bo le neznatno povišalo kupno silo, toda stro&ke tega zavarovanja bodo morali nositi uposleni delavci, kar pomeni, da Amerika ne more pričakovati vrnitve prospe-ritete. Mazila Rooseveltove administracije, s katerimi skuša ozdraviti bolni kapitalizem, ne bodo pomagala- Strachey je dalje rekel, da od-nošaji med delavci in kapitalisti postajajo nefcnosnejši od leta do leta in isto velja za odnošaje med kapitalističnimi državami in to iz razloga, ker kapitalistični sistem bazira na nasilstvih. ■iv* datva.' Izgredi brezposelnih delavcev v Angliji Policija rešila člana parlamenta iz rok razkačene množine liondon, 9. feb. — Oliver Stan-ley, minister dela, se je moral sinoči umakniti z govorniškega odra v dvorani mestne hiže v Nevvcastlu, ko je skušal brezposelnim delavcem pojasniti novi zakon brezposelnega zavarovanja, ki je reduciral podporo brezposelnim. . Brezposelni so prej zahtevali, naj Stanley sprejme njihovo deputacijo, kar pa je odklonil, nakar je množica petsto oseb vdrla v dvorano in prisilila Stanleyja na umik z odra. Pozvana policija je imela dosti dela. da je razgnala brezposelne in preprečila nemire. London. 9- febr. — Nezadovoljstvo brezposelnih z vladnim načrtom, ki določa redukcijo podpore, se očituje v novih izgredih, ki so zadnji četrtek izbruhnili v Ix>ndonu in v nekaterih drugih krajih. Razdražena množica brezposelnih možkih in žensk je napadla na shodu konservativca in člana parlamenta W. S. Liddala. ko je nastopil na shodu v svojem diatriktu. Ko je Liddall pričel hvaliti vladni načrt. ae je množica zakadila proti njemu in ga pognala s odra- A ko ne bi bila tsioj pozvana policija. ki je rešila Liddalla it rok brezposelnih, bi mu slaba predla. Policija je potem apremlla Liddalla do avtomobila, a katerim se je hitro odpeljal. Demonstracije so se nato nadaljevale na ulicah in policij« je imela veliko dela pri razganjanju množice. Istočasto je premier MacDo-nald govoril v l/ondonu, toda brezposelni delavci so ga sovražno sprejeli. Do bitke sicer ni prišlo, toda poalužaki so večkrat prekinili premier;« t žvižganjem Domače vesti Smrtna nesreča v rovu Mulberry, Kans. — John Že leznik, star 67 let in doma iz Skocijana na Dolenjskem, je 6< febr. umrl za poškodbami, ki jih je dobil pri delu v premogovniku dne 1. t. m- Bil je član društva 65 SNPJ in tu zapužča sina, v starem kraju pa ženo in dva druga sinova. To JE novica! Chicago— Math J. Turk, bivši gl. tajnik SNHJ, je zadnjo soboto imel nenavaden obisk, prav za prav prvi obisk te vrste v o-semnajstih letih svojega zakonskega življenja. Njegova žena je porodila hčerko, prvorojenko. Math pravi, da ga ta "fipas" poleg običajnih stroškov stane še posebej $75. namreč toliko je izgubil v stavah, da bo njegov prvi otrok po 18 letih — sin, pa ga je potegnil. Kljub temu je silno vesel in prav nič mu ni žal tega denarja. Njegovi prijatelji in znanci nimajo nobenega vzroka, zakaj ne bi z njim delili tega očetovskega veselja. Novi grobovi v starem kraju Export, Pa. — Josipina Kos je prejela žalostno vest, da je v Selcih pri St- Petru na Krasu u-mrl njen oče Matija Smrdel v starosti 76 let. Pobrala ga je pljučnica. V Ameriki zapuiča dva sinova in hčer, v starem kraju pa eno hčer. Milwaukee- — Semkaj je prišla vest, da je na Pohorju umrl Jos. Marguč, ki je dolgo let živel v Milvvaiukeeju. Star je &0 okrog 4S let, doma iz Videža pri Laporju in za Časa svojega biva-vanja v Ameriki je bil član SNPJ. Calumet, Mich. — Amalija Madronič je prejela žalostno vest, da je v Svibniku pri Črnomlju v Beli Krajini umrl njen brat Jože Ix»vstik, ki je dolgo let bival v Calumetu, toda ob času velike stavke rudarjev v tem kraju k?ta 1912 je odrtel iv stari kraj z ženo in otroci. Umrl je v starosti 65 let. Nov grob v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Tu je u-mrla hrvaška mladenka Mary Blažič, stara 20 let. Nov grob v Ckrvelandu Cleveland. — Umrl je Jos. Urbančič, star -15 let in doma iz Hrusulja pri Gorici. V Ameriki je bil 15 let in tu zapušča ženo in sestro. Bil je član SNPJ. Stalin postal član sovjetske vlade Moskva, 9. febr. — Joaef Stalin, ki kot generalni tajnik komunistične stranke načeluje pro-letarski diktaturi sovjetske Rusije, je bil sedaj izbran za člana vlade. Stalin je bil izvoljen za Člana sovjetskega osrednjoga ekseku-tivnega komiteja, ki je vrhovna zakonodajna, upravna in eksefcu-tlvna oblast Sovjetske unije in šteje samo 27 članov* Stalin je bil imenovan za načelnika odseka, ki bo sestavil amendmente za demokratizacijo sovjetske ustave, da se omogočijo tajne volitve. Kongresna preiskava telegrafskih d r u i b VVashington. D. C.—Senator Burton K. VVheeler In kongres-nik Sam Rayburn sta predložila kongresu skupno resolucijo, v kateri zahtevata, naj kongres preišče poslovanje ameriških telegrafskih kom pa ni j. IZPOVEDI HAUPT-MANNOVIH PRIC RAZTRGANE Flemlngton, N. J.. 9. feb. — Generalni državpi pravdnik David T- VVilonta je včeraj brezobzirno raztrgal izpovedi štirih Hauptmannovih prič ln naznanil, da bodo vse obtožene krivega pričanja. •Najprej je raztrgal izpoved Benjamina Heltrja, ki je pričal, da je v noči 2. aprila 1932, ko je dr. John F. Condon plačal odkupnino |60,000 za ugrabljenega Lindberghovega otroka, videl Izidorja Fischa skočiti čez obzidje pokopališča St- Ray-mond. To izpored je pobila državna priča Joseph J. Farber, ki je izjavil, da je ob 10. v Isti noči njegov avtomobil trčil s Heier-jevim v New Yorku in sicer v kraju, ki je deset milj oddaljen od omenjenega pokopališča. Druga državna priča Arthur Larson je zatrjevala, da Carlstrom, ki je izpovedal, da je videl Haupt-manna v noči ugrabljenja Lindberghovega otroka v Fredrick-senovl pekarni, sploh ni bil v New Yorku tisti večer- Tretja državna priča Alfred Budreau je pobila izjavo mrs. Harry Hoffove, ki je trdila, da je Budreau prlAel s Fishem v njeno stanovanje in da je Fisch tam pustil neki zavojček. Budreau je dejal, da Fischa ni niti poznal in da ni videl mrs. Hoffove že več let. Končno je nastopil policaj VVilllam Konietzko, kl je vodil I,-Hardinga, Hauptmannovo pričo, na Lindberghov dom. Harding je pod prisega Izjavil, da je Konietzko rekel, da je videl lestvo, katero je rabil ugrabljivec .Lindberghovega deteta, na nekem avtomobilu, v katerem sta sedela dva moška, toda noben teh nI bil Hauptmann. Policij Konita-ko je dejal, da je Hardingova izpoved navadna izmišljotina. Vse kaže, da bo obravnava proti Hauptmannu zaključena v pondeljek zvečer in potem bo porota, ki jo tvori osem moških in štiri ženske, razpravljala o krivdi ali nekrivdi Hauptmanna, ki je obtožen ugrabljenja in umora Lindberghovega otroka. Napoveduje povečanje števila ameriških obiskovalcev Rusije Chicago. — G. K. Klanaky, novi predsednik Inturlsta, sovjetske potniške organizacije v New Yorku, je v svojem razgovoru s poročevalci dejal, da bo najmanj 15,000 Američanov o-biskalo sovjetsko Rusijo v tem letu- Razne ugodnosti, ki jih daje Rusija turistom, so |>ove-čale zanimanje za Sovjetsko linijo v Ameriki. Flansky je dejal, da bodo skupino 500 oaeb tvorili ameriški delegatje ln njih družine, ki se udeleže mednarodnega kongresa fiziologom, ki se bo vršil v prihodnjem avgustu v Moskvi (n Leningradu. Dobil je tudi zagotovilo, da ae bo vpisalo v poletno šolo v Moskvi najmanj |>et-sto ameriških dijakov. Preteklo leto je imela ta šola 215 ameriških dijakov, med temi vnuka Theodorja Roosevelta. bivsiga predsednika '/Aruiuuih 4rxav. Hoteli, ki jih upravlja In turist v Sovjetski uniji, se lahko primerjajo najl>oljAim v Ameriki, računajo pa nižje cene, je d«'jal Klansky- in« vzklik i- Množica se je neko> liko potolažila šele potem, ko je MacDonaH izjavil, da je bila u-vedena preiskava in da je bila redukci ja brezposelnost ne podpore odložena in da bo ta zadava čakala rezultata preiskavi. Veletrgovec kapituliral New York. — Po 11 tednih piketiranja velike trir"virie H Klema na Union 8quaru radi od-mlovit ve 70 klerkov, je s posre-l dovanjem narodnega delavske-I ga '*ibora podjetje kapituliralo ' in se |N»botalo z levičarsko Of-1 flce VVorkers unijo. Vsem atav-j karjem Jt plačalo po pet tadnov mezde nazaj, pristalo na prefe« renčno upoalltev In položilo pet tisoč kavcije kot poroštvo, da ne bo držal«) besede. Kadi efekti v-nega piketiranja je trgovina Iz-I gabila polovic/ biznisa. kar j« i odgovorno za kapitulacijo. FLAND1N0VA VLADA V NEVARNOSTI PADCA Francoski radikalci žigosajo premierja, ker se je udeležil spominskih svečanosti v no-tredamski katedrali FLANDIN SE ZAVE-DA NEVARNOSTI Pariz, 9. febr. — Premier Pler-re-Etienne Flandln bo v bližnji bodočnosti najbrž isgubil službo kot načelnik francoske vlade, 'ker se je udeležil spominskih svečanosti za žrtvami, ki so padle v izgredih 6. februarja, v cerkvi Notre Dame. Francoski radikalci so mnenja, da je premier s tem izvršil neodpustljiv greh proti republiki in zato ga je treba kaznovati. Vprašanje odnožajev med cerkvijo in državo je sicer v Franciji mrtvo, toda-kot vse kaže so radikalni člani parlamenta na to pozabili. Tudi tisti radikalci, kl so doslej lojalno podpirali Flandino-vo vlado, se togote. Premlerje-vo obnašanje smatrajo za škandal in zagrozili so z maščevanjem. Bivši premier Edouard Pa-ladier se je tudi pridružil kritikom v napadih na Flandina- Radikale! bodo zahtevali od preml-erja, naj pojasni, zakaj se je u-deležll spominskih svečanosti v notredamski katedrali. Oni hočejo izvedeti, da U Flandinovo obnašanje soglaša s stališčem njegove vlade. Radikalni socialisti so povabili ostale opozicionalne grupe na konferenco, na kateri so razpravljali o načrtih za strmoglavijo nje Flandtoove vlade. Zedinlll so se, da porinejo v parlament diskusijo o dveh najbolj pere čih vprašanjih, diskusijo poročila komiteja, ki je bil imenovan lansko leto, da preišče vzroke izgredov v zvezi s Stavinskljevem škandalom in o razpustu napol-fašlatlčnlh organizacij, v katerih so aktivni desničarji. Ker Jo znano, da Flandln ne odobrava stallžča levičarjev v cvezi s temi 'vprašanji,* bodo radikalni socialisti ln druge opozicionalne grupe glasovale proti njemu, kar (»omeni padec sedanjega režima Flamiln se prav dobro zaveda preteče nevarnosti, toda vseeno upa, da bo izigral svoje na sprotnike. ki kopljejo grob nje govl vladi, vprašanje pa Je, če se mu bo Igra posrečila. On Je komaj ušel porazu zadnji četrtek, ko je parlament razpravljal o odobritvi ukrepov članov nj* •govoga kabineta. Pri glasovanju je zmagal z neznatno veči no glaaov, kar je preprečilo pa dec vlade. Sedaj Je zabredel v hujšo zagato in opazovalci situacije napovedujejo gotov pora/. Flandinovl vladi v bližnji bo-d<»čnostl^_ Mehiška, vlada išče poraženega predsedniškega kandidata Mežico Clty, 9. febr, — A-gentje mehiškega milltarlntlčne-ga rlrpart merita so dohttt in-strukcije, na i se pridružilo Iskanju generala Antonia I- Valla-rreala, ki Je bil pri zadnjih volitvah |>oražeri kot predaednlškl kandidat In o katerem se govori, da je aktiven v revolucionarnem gibanju za strmoglav IJenJe sedanjega mehiškega režima. Vsesovjetski kongres o-dobril direktne volitve . Moskva, 9 teb. — Vaeunijaki sovjetski kongres, najvišja o-blast v Rusiji, je soglasno sprejel pr dlon za modifikacijo usta-' Ve, kHio omogočil enako repre-&enta«iJo ln direktne volitve. Pred zaključkom kongresa, ki, je trajal devet dni, Je bil izvoljen osrednji eksekutivni <*ll>or. 606 članov, m*d katerimi so val t promtmmtnl botjševiškl vodit*-i »ji. I V JEKLARSKI UNIJI SE KUHA R £_V O L T A IMttshurgh. — (FP) — Petsto jeklarskih delavcev, katere je poslalo na člansko konferenco nad sedemdeset krajevnih u-nI j kljub grožnji predsednika Tigheja o masni izključitvi, je zaključilo, da »prejmejo vrženo jim rokavico. Ce mora priti do spopada med militanti in Tighe-jevo administracijo, tedaj je bolje, da se to čim prej stori. V ta namen so isvolili posebni odbor, ki ima nalogo se spoprijeti s voditelji unije radi u-nijske taktike. Ce bo pa pred-Milnih pričel s izključevanjem kakor je zagrozil, tedaj Ima ta odbor nalogo, da prinese vso stvar pred eksekutlvo Ameriške delavske federacije, kateri naj predloži tudi načrt za unio-nlslranje industrije. Prihodnja konferenca "rank in fajierjev" se bo vršila zgodaj v marcu. Bavila se bo s si-tuacijo, ki mogoče med tem nastane v uniji radi možnih izklju-žitev. Nadulje bo pretresala tudi program za prihodnjo konvencijo jeklarske unije, ki se prične 23. aprila v Clintonu, O. Jeklarski delavci imajo v svoji fcpvoltl proti odrevenelemu vodstvu, »poro tudi med rudur-jI. Isti Čas se je vršila tudi konferenca 100 članov UMW, ki so se izrekli za skupno akcijo v slučaju, Če pride do atavke za organiziranje kovinarjev. Avstrijski nacij skušal umoriti ministra Dunaj, 9. feb. — Avstrijske oblasti so prijele nekega hitler-jevca, ki Je »kuial umoriti nekega člana avstrijskega kabineta. Poročilo se glasi, da je nacij prišel v vladni urad, kjer je bil prijet, ker nI hotel pojasniti namena svojega obiska. Amerika odpravila generalni kon-zulatv Moskvi Akcija ameriškega državnega departmenta iznenadila zunanje kroge , Monkva. 9. febr. — Odprava ameriškega generalnega konzulata v Moskvi in odpoklic večjega števila osobja v ameriškem poslaništvu Je dalo |>ovod za razna ugibanja v tukajšnjih zunanjih krogih. Ameriški državni de-partment je obenem tudi naznanil, da bodo alodlle nadaljnje redukcije diplomatskega osobja v Rusiji, kar je povzročilo precej presenečenja. Ta nenadni korak tajnika llulla je vzbudil veliko |>o7.omost, ker je bil pod vzet tako hitro po naznanilu ameriškega državnega departmenta, da so se isigajanja m««d nJim in sovjetskim poslanikom v VVafkhlngtonu glede kredita sovjetom In (»oravnavl ruskih dolgov Ameriki izjalovila na vsej črti In da nI upanja, da bi se obnovila. Odprava generalnega amerl škega konzulata y Moskvi alrer ne jiomeni, da Kusija ne bo imela ameriških konzulatnih uradnikov, kajti ostala sta eden konzul in eden |M*ikonzul v Moskvi, katera bosta reševala vse v njun delokrog spadajoče zadeve za vso Kosijo. Sovjetska vlada je upala, da bo Amerika imenovala nadaljnje konzule za druga ruska me sla — l/eningrad, Ode p a in Via divostok, toda to upanje je šlo. po vodi, ko s4 ae |*»gajanja ffle j de sklenitve trgovskega- pakta m«d Združenimi državami in so | vjetsko republiko razbila, J»»hn C Wllley »vrtovaltw* a merlškega poslaništva v Mo»kvi, vodi itoftlanlškf |x«*le v odsot« no*!! amba*a«larti It v a. ROOSEVELTOV NA: ČRT REVIDIRAN V SENATNI ZBORNICI Odsek sprejel amendment, ki določa običajne t>lače pri federalnih projektih ROOSEVELT SE BOJI PORAZA Wa»hington, »• C.. 9. feb. — Predsednik Roosevelt je sinoči apeliral na senatorja Glassa, načelnika senatnega komiteja za apropriacije in hudega kritika "new deala", naj reži admlnl-stracijski relifni načrt pred po-razom v višji kongresni zborni ct. VVashington, I). C.. 9. febr- — Zakonski načrt Rooseveltove administracije, kl predvlduje apro-prladjo vsote $4,800,000,000 za gradnjo federalnih projektov, da se ublaži brezposelnost, je bil v četrtek v senatnem odseku spremenjen s sprejetjem a-mondmenta, ki določa, da morajo delavci, ki bodo uposleni pri javnih delih, prejemati "običajne plače", to jr, da ne smejo biti nižje od mezde, ki jo prejemajo delavci v privatnih industrijah v tistih krajih, kjer se grade federalni projekti. Člani senatnega komiteja za apropriacije so odobrili amendment z 12 proti 8 glasom. Podadmiral Chrlstlan J. Peo-plea In drugi nasprotniki amend-menta so na zaslliatiju pred senatnim komitejem argumentirali, da sta iiotrebnl nadaljnji dve milijardi dolarjev, ako se bo delavcem pri Javnih delih plačevala običajna mezda, toda komitej se ni oziral na te argumente. Predsednik Roosevelt Je poudarjal, ko je bil njegov načrt predložen kongresu, da Je mesečna me/,da $50 dovolj visoka za delavce pri federalnih pn jeklih in dovolj nizka, da bo silila delavce na iskanje zaslužka v privatnih industrijah. Rooseveltova Ideja je, da mesečni zaslužek |60 zadostuje za prehrano delavca in njegove družino in da je večje vrednosti kakor orezpo-selnostna podpora, ker ta škoduje morali (Istih, ki Jo prejema-f* Amendment, ki ga Je sprejel senatni odsek, je predl^.il senator Pat MtiTarrafl. On Je argument Iral, da mesečna plača $50 Je IhiIJ nevarna z moralnnga sta llšča nego brezposelnostna podpora, ker bi delavci pri vladnih delih čutili, da je vlada vačjl Is-korlščeval«*«- ko privatni podjet-nlki. _____ Cene potrebščinam doeegle najvišjo točko v petih letih Chicago, 9, feb. — Cene glav-nlm življenskim potrebščinam, ki so stalno naraščale v zadnjih mesecih, so včeraj dosegle najvišjo točko ua člkaAkem trgu v zadnjih petih l«*tlh. To velja nebno za goveje meso, svinjino, maslo in jajca, Cena maslu je |sjskočll»I mlinu itnantrt Glasovi iz naselbin P10STETA OrgM * mm4 rikUM th. M.li^l B.«fU S~t*r NmltlNi m 14rO«M 4r*»v» (!»••• CkU««a) la K»m4« HM m |«te. MM u ».i M. II M M totrt Me: a« Chlea«« U ( Ircu * m Mi •»4 (a«a4a H M i»r rMi. Ct»tc««e CIcot« »7 M |*r »a»r, tur.lan atNtnlOaa M M >M>. Omm p« 4<«*««n> Bohoplal Voplaov Im ».aarotenlk 4 lan ko« m M »raia>o Rokami liurmro« >nWm UrtUa, mU. >H > •• e«*ll)»ulju I* v alu*aju. i« »rilaill M#t»l»». ^ _, A4*0HMm* nt« o» Mr—«»fit «1 M««n|- «Mlct««4 »ill mi Im rahtrMi. Oth«r «fc M ttofi« ptort. »omm. aU, wlll Im raturnaS MaaUs* t« rw. kar Ima Mik a llaiaai PBOSVETA tat T-M Ia. I.awa4ala Am, CMm«*, llll»a*a. MKMHKB Of TMK KKOKSATKD PWM ' i:i8 lMi« v i", M l»ri**r llH*. II. I«M), P«U« *»»«• lm#hi m I.aalovu (MMnMil, 4« vam )• ♦ Um datumom p«t»kla n»- ro/i.lrta. f«Mrv»U ># pravoAiun«. 4» m vam I tat n« imUvI. Nemoralni filmi Pred kratkim je organizacija igralcev in igralk v filmih v Hollywoodu izjavila v poročilu oblastnikom NRA za sestavo pravilnika v filmaki industriji, da je bizniška etika film-akih magnatov najnižja med vaemi industrijskimi magnati v Združenih državah. "V nobeni ameriški industriji, kolikor je nam znano, ne postopiajo bossjc tako nearamno s svojimi delavci kakor postopajo filmaki baroni in njihovi poslovodje z igralskim osobjem", se glasi omenjeno poročilo. "Igralce goljufajo z vsemi mogočimi triki in z lažmi; siehma nepoštenost in sleparija, ki je sploh mogoča v ameriških industrijah, je tu v navadi. Poalovna etika filmskih družb je najnižja—kaj nižjega ln gršega si ne moremo misliti". Kadar povprečni človek čuje o Hollywoodu, mu takoj pridejo na misel famoznl zvezdniki in zvezdnice v filmih, ki prejemajo tisoče dolarjev tedenske plače Vse znanje preprostega človeka o filmih ae 4uče okoli teh bogatih "zvezd", ki ae valjajo na kupih dolarjev, prirejajo luksuzne zabave a aekaualniml orgijami in pijančevanjem vsako noč, se vozarijo naokrog kot kralji in kraljice, se poročajo in raz-poročajo vsake kvatre in sploh žive v največji moralni propalosti . .. Nihče ne pomiali, da je teh igralcev in igralk z viaokimi plačami zelo majhen odstotek in da bi bili filmaki proizvodi brez velike večine oata-lega igralskega osobja—docela neznanega javnosti!—abaolutno nemogoči. In koliko Je drugih delavcev—mehanikov, izdelovalcev acenerij, kameristov Itd.—ki ao za produkcijo filmov absolutno potrebni! Kdo jih omenja? Unija filmskih igralcev pravi v avojem poročilu, da je v hol|ywoodskih študijih (ateljejih) čez 70 odstotkov igralcev in igralk, ki niso v vsem prejšnjem letu prejel« niti tisoč dolarjev plače. Ti igralci—katere vidite v vsaki u-Učni množici ns platnu—dobe komaj dva do tri cente od vsakega dolarja, ki ga občinstvo plača pri blagajni v klnoteatrlh, dočim lastniki študijev prejemajo milijone dolarjev dohodkov letno, (iacmdeaet odstotkov vsega delavstva v Hollywoodu prejema komaj za golo eksiatenco. Marsikateri igralec, ki na platnu, oblečen v frak ali salonsko suknjo, razliva šampanjec po mizah in razmetava denar kakor kakšen milijonar, je v reanici tako ubog, da zmore komaj za "aandwitch" namesto večerje—potem, ko ae je bogato "gostil" med igranjem. I)očim ae ob-činstvu kaže na platnu kot vsega alt postopač— je po igranju morda omedlel, ker ni imel v žepu |iet centov za frankfurtarlco. Vae to le od daleč pojaanjuje, kako malo poj-ma ima občinstvo zunaj llollywooda o resničnih razmerah, v katerih živi 70 do MO odstotkov igralcev In igralk v filmih. Njihovo "razkošno življenje" na platini radi zamenjamo z njihovim pravim življenjem zunaj igralskega Atelje« Istotako je zelo krivična Mislim onega dela občinstva, ki--po komandi oficielnlh morali-»tov— kritizira etično stran filmskih produktov in z gnojnico "morallčne obatalbe" opleaka vse igralce na račun kakšne vodilne "zvezde", Oficielni in profesionalni. moralisti, večinoma religiozni fanatiki, vidijo" nemoralnoat le v produktih filmske industrije, le proti tem vodijo kampanj« in le zaradi teh "čistijo" kino-teatre (daalraviio so oni filmi, ki ao od njih do. voljeni in označeni za "čiste", prav takšen gnoj In največkrat največja t»e»mlee|noat kakor oni, ki jih označijo za "nečiste"), toda za ekonom ako izkoriščanje igralcev »«• ne smenijo. Nemoralnoat filmov je v tem. ker ao filmi v navakrižju t njihovo |iapiruato, dogmatično moralo, katere v aplošni prakm ni nikdar bilo —ni i mi v tem. ker so filmi produclrani v na-ravnoat suženjskih razmerah igraUkega in o-stalega filmakega oaobja! Magnatje »o lahko skrajno nemoralni v go-. spttdsrskem odnosu do delsvrev. To ni greh in ae lahko »pregleda! Msgnatje lahko igralce izstradajo. To ni grah . , „ (5reh in nedoatojno pa ' je. če magnatje avoje igrake slabo oblečejo na platnu!' Zanimiv*fielelke Iz ranili krajev Hrcdstva za stare In onemogle Manor. Pa. — Četudi ni od U nobenega dopisa, moram vseeno ugotoviti, da smo še živi. V tej okolici nas je le peščica Slovencev, ki se med seboj precej dobro razumemo v naših odnošajih. Na društvenem polju o* moremo dosti napredovati, ker so delavske razmere tako slabe, da j Hi ni vredno opisati. V društveni blagajni pa imamo še vedno toliko, da lahko priskočimo na pomoč, če katerega člana zadene sila, da plačamo njegov asesment in ga tako ohranimo pri društvu. Baš sedaj se veliko pite in razpravlja o brezposelnost/nem zavarovanju in starostni 4K>kojnini. Stvar pa je ta: Kje dobiti denar? Tam, kjer Je, ga nočejo vzeti, kjer ga pa ni, ga seveda tudi ne morejo dobiti. MoJe mnenje glede tega vprašanja je, da bi morale kompanije skrbeti za svoje delavce, ker so jim bili dobri, da ao zanje skupaj spravili bogastvdr ko so bili močni in zdravi. Takrat so jim na-kupičili milijone in milijarde. Zakaj jim ne bi sedaj, ko so izčrpani in onemogli, dale vsaj ne kaj nazaj .v obliki starostne pokojnine in breziposelnostne zavarovalnine? (Najprej so jim izpili kri in vse moči, požrli meso in mladost, sedaj pa bi jih radi vrgli na ram« državi, katera naj jemlje denar revnim. Pravično bi bilo, da bi država v tem slučaju obdavčila kompanije in bogatine, da bi prispevali največ, u Ponti in drugi iNiaedovali vse liogastvo, milijoni in milijoni delavcev in njihovih družin pa naj stradajo in životarijo? Ce to hočejo videti ali če nočejo, vaeeno bo moralo f priti tako, da ae uvede nov sistem. ki bo dajal pravico vsem. Bilo pa lil nespametno mialiti, Ida si bo sedanji sistem vede in hote sam vrst zadrgnil. Ne. Am- no, zakar mu gre priznanje. Za pokojno žalujejo njeni najdražji in njeni starši, bratje in sestre. Zanjo žaluje vsa njena družina, ki se trajno spominja svoje sladke ms m ice.—Rma Zeksr Saj to je že metropolska navada, da ie kaže tatu tam, kjer ga nI, a one, ki želijo delati v prid de-jftyjtva, pa_skušajo uničiti, potom umazane atmoirraisicp iax-tike. «>i Frank Barbič, 53, Odgovor In pojasnilo Cleveland, 0. — V Prosveti z dne 4. februarja je zajokal na* metropolski demokratski pod-vodja John Rožanc, češ, da Bar-blčevi dopisi več škodujejo Slovenskemu delavskemu domu, ko koristijo. Dt^isnik je v zmoti. Prvič, oni dopis je bil moj prvi, ki se je tikal delniške seje 9DD, po nekaj letih* Drugič je bilo poročilo tako, kpt se je dogajalo, in sieer z malimi spremembami, kar bi Božanc lahko razvidel iz poročila Jožka Penkota, ki ga je pa seve drugače zavil in vtaknil vanj nekaj, kar ne odgovarja resnici, pač pa je porabil neresnično metodo, kot njegov boss. Poročevalec A. D. Je namreč hotel naprtiti meni, češ, da aem priporočal znižanje plače tajniku 8DD, kar ni res. Tolmačil sem le, kaj se je razpravljalo na seji društva V boj" št. 53 SNPJ radi delniške seje ter omenil stališče, ki ga naj zavzamejo zastopniki društva. Kar se je pa mene osebno tikalo, nisem bil ne za ne (proti, ker mi je znano, da direktorji določujejo plače. Ka dl tega je on (Penko) pojasne-val, koliko dela Ima tajnik in da je plača premajhna. Nato se je oglasil Rudolf Kosič In vprašal Penkota: "Kako to? Meni si pa ti povedal, da se isto delo lahko opravi in da si ga ti opravljal in delal samo po 16 ur na mesec, plačo si pa prejemal $60.00 mesečno?" Na to vprašanje ni odgovoril; mora biti že reanlca, kar je delničar Kosič povedal. Poročevalec je pel slavo Rožanc u, zato pa on misli, da bi moral tudi jaz opevati zasluge demokratov. To od moje strani ne gre. Da dom stoji, se ni treba nikomur za to hvaliti, kajti po-atavljen je bil radi potrebe slovenskih delavcev, ne pa radi sla-vospevov in zahval posameznim osebam. Nadalje dopisnik navaja, da sem bil užaljen, ker nisem bil izvoljen. To nI res! Pač pa nisem bil zadovoljen radi taktike demokratov in ker je predlagal sam demokratski kandidat Rožanc, naj se voli z dviganjem rok. Da je tako predlagal, je bil siguren, ker mu je bila zmaga že prej zajamčena, zato noben izgovor, češ, da je delal za dom "radi narodnega 4uta", ne pomaga. Tudi a tem, da je priporoča) javno glaaovanje, je pokuzal, da se ne razume na parlamentarni red, ali je pa nalašč hotel kršiti točko o zborovanju. Saj niti parlamentarno glasovanje ne odgovarja zborovanju, kot se Je vršilo. Rožanc ni povedal, da škoduje domu In splošnemu delavstvu demokratska politika. Ako bi on in njegov pristaš izgubila pri demokratih vpliv. Ampak—znati se mora. Ona dva pa znata! Demokratski governer države Ohio Whlte ln njemu naklonjeni zaatopniki ao tisprtili davek na vstopnice, tako tudi ssk>s tax. Ko društva prirejajo veaellcc, ni profita. radi tega ni rentanja dvoran. Temu niao krivi moji dopiai, pač pa demokratje s avojo politiko. Rožanc. Ameriška Domovina in njeni čitatelji. zapišite si to! Anton Grdins lahko piše dopise v A D. o krivicah, ki se gode katolikom v Narodnem domu na St. Clair ave. Rarblč se pa ne sme zavzeti za člans soc. kluba ali društva SNIPJ. ako se mu go-pak zadrgnil si ga bo kljub te- d! krivica, ko ga hoče demokrat mul Vsaj vse tsko ksže. Druge "fiksst". Zsdnjo je okej. I |w>tl ni. Delsvci, ki štejejo večino, nimsjo nič, peščice boga-tašev. ki štejejo le nekaj tiaoč. pa imajo vse. Prišlo je že tako daleč, da bo moral priti konec tej velikanski razliki in krivici. I* In tako misli celo sodrug, ker a« mu pojmi še niao izblatrlll. Jaz pa mialim. ako hoče naprsm Agitacija in veselica Caaonsburg, Pa. — Po sklepu zadnjega zborovanja zapad-ne pennaylvenske konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se je vršila v novembru v naselbini Moon Run, priredi ta organizacija vrsto shodov po naselbinah v aprilu in maju letošnje apomladi. Govornik bo eden od eksekutive iz Chicaga. < j Kakor ae opaža, jc zanimanje za te ahode ie precej veliko ln naselbine se že pripravljajo, da bodo ti »hodi obiskani mnogoštevilno in rodili obilo sadu med tukajšnjimi delavci. Namen te serije shodov v pennsyl-vanakih naselbinah je izobraie-valnan in agitatoričen. Želja zastopnikov klubov in drušiev na zadnjem zborovanju je bila, a-ranžirati shode po vseh naselbinah, kjer so za to pripravne dvorane. Na sodruge in somišljenike v teh naselbinah že sedaj apeliramo, da delujejo za čim večji uapeh vseh tu navedenih prireditev. 'Sodrugi, primimo se dela vsi, da se bo članstvo naše zveze pomnožilo in število naročnikov Proletarca potrojilo! Opustiti moramo našo malodušnost, postati moramo res dobri agita torji! K naprednim se bomo še le takrat prištevali, če aktivnejše posežemo v razredni boj potom naših socialističnih klubov in ako se bomo če bolj zanimali za naš socialintlčni tisk. V interesu socialistične misli je, da se razširita Proletarec in Prosveta. Ta dva lista bi morala imeti največ naročnikov, ker sta v resnici lista, ki učita in kažeta pot v boljšo bodočnost delavskega razreda. - Ker so časi jako resni in delavstvo prav počasi sledi naukom marksizma, se kapitalizem okrepčuje in mogočno vzdiguje svojo glavo. Delavstvo mora strniti svoje zrahljane sile tesno skupaj in se boriti, ne samo kritizirati. / » > Sodrugi in prijatelji, naše polje ni še izorano, naše organizacije so še šibke, naš tisk še ni razširjen! Zato pa na delo, sodrugi! Ne samo kakor dosodaj, ampak še z večjimi močmi za socializem! Pomniti moramo, da kapitalistični sistem obstaja valed nevednosti ljudskih množic. Ker je to glavni vgrok in ker hočemo ta sistem odpraviti s korenino vred, Je potrebno, da se isobraaujemo v smislu socialističnih načel. Tukajšnji klub št. 118 JSZ priredi veliko predpustno veselico v soboto večer, dne 16. februarja, v dvorani društva št. 188 SNPJ. Igral bo Ludvikov orkester. Naš klub prav uljudno vabi vse tukajšnje in okoliške rojake in rojakinje, da se v največjem številu udeleže te zaba ve. Zagotavljamo vas a finim prigrizkom, prvovratno pijačo in aploh a fino zabavo. Sliši se, da nas obiščejo tudi iz par bolj oddaljenih naselbin. Na veselo svidenje! Za klub št. 118 JSZ, John Kokllch. PONDELJEK. iii^ Napredek zdravilstva —FedaraUd Picturaa. Ferdinand Pecora, ki je kot odvetnik senatnega odseka vodil preiskave mahinacij wa)lstreet akih magnatov. Pecora je bil nedavno imenovan za člana new yorškega vrhovnega sodišča. Hoj sa brespoeelnoMtno podporo ('leveland, O.-^Že šesto leto teče, odkar Je poročilo v Wall stnee-tu. Kmalu zatem so nas pričeli tolažiti, da to ni nič hudega in da se prosperiteta kmalu povrne. _ Poeebno naš sla v n i preži -dent Hoover Je to poudarjal in kapHallatično časopisje ptu je pritrjevalo. Depresije pa [ni hotelo biti konec. Ljudje so čakali In ob volitvah so si izbrali drugega prezidenta. "ki nam bo vrnil prosperiteto in ustvaril spet normalne razmere." Sedaj, po šestih letih slišimo poročila, da je več ljudi na jav nam nekdo trdo nastopati, zakaj I ni podpori ko kdaj prej. Vlada ne bi še mi? O da. če bi poslal I Je Že izdala veliko milijard za . ... , moje poročilo A. fV ln pohvalil okrevanje kapitalističnega siste- gU-da. da *o pri vladi koim>anlat<| demokrate, bi prejel medaljo. ma. p« vse nič ne pomaga Ves <.g oče kongres Je Rog sin. M tudi ^ «ukeze". densr se nsvsdno steč, v žrelo Rooseve t pa »v. duh. Torej tro- »luvu ko ae je od nas poalo- *ati o Slovenski dobrodelni ive- l*d» »4.8#0.000.0<>0 za nadaljna vila naša ljubl.ena Msry Jug, ti. Res ims pravico, pozabil pa relifna dela. Oe hI vsak zsposlen rojens Zeksr. ki Je zapustila ša- Je, ko« je še mnogo drugega, da pri teh delih dobil $50 na meeec. Ittjočega »«»proga in štiri male je bila lenaka pri SDZ. ki Je raz- kar ne bi bilo dosti boljše od r*-otročUke. stare od & do 11 let. krinkata poneverbe, in sa moje lifa. ampak ko ae bo vea ta de-lOče v resnici zanje skrbi \«or- delo ni prejela nobene zahvale, nar izčrpal, hajd nazaj na relif. Kakor izgleda, se bo to ponav Ijalo toliko časa, dokler bo spet počilo. Kaj se bo tedaj zgodilo, bomo videli. Zavedni organizirani delavci se zavedajo, da to delovanje vlade nam ne bo prineslo nič kaj dobrega, zato so si dali nalogo, da se pritisne na vlado, da »prejme zakon za brezposelnostno zavarovanje, s katerim se bi odpravilo to sramotno beračenje okoli relifnih uradov, brezposelni bi pa prejemali bolj dostojno podporo, da bi si privoščili nekoliko večji kos kruha. V Ohiu se je že pričelo delovati za breziposelnostno zavarovanje. Tukaj je priključenih več organizacij: A. F. of L. v Cle-velandu, soc. stranka in Jugoslovanska sekcija brezposelnost-nega zavarovanja in tudi Cehi imajo že močno organizacijo, ki dela v ta namen. Vse te grupe so se strnile skupaj in si nadale ime "Ohio Association for Un-employment Insurance". Da se ta stvar uresniči, se mora ves delavski sloj zanimati ter podpirati to akcijo. Zanašati se na relief, to nam ne bo prineslo nobene koristi. Relifne oblasti so pričele od klanjati podporo onim, ki so zelo potrebni, ne vprašajo pa, kje bo siromak dobil živež za na prej. Znan mi je slučaj, ko sem delal v odboru kluba brezposel nih, da se pomaga onim siromakom, ki si niso mogli sami izprositi, da jim pomagamo, ali vse je bilo zaman. Ker »mo zahtevali, du se siromakom poma ga, so poslali policijo in nas razpodili na vse strani. Težko je človeku, ko vidi tako siromaštvo, pa ne more pomagati. I)ru gič je človeku tudi težko, ko premisli, da ti siromaki so v večini volili kapitalistične kandidate v postavodaje in governerja, in se še danes ne zavedajo, da so ravno ti polltikaši največ krivi njih trpljenja. Videl sem slučaj pri neki poljski družini, ki ji je bila odvzeta podpora in niso imeli kaj jesti. Obrnili so ae na naš klub brezposelnih, katerega člani so tudi o-ni, da jim pomagamo. Naš odbor je šel na delo in obiskal družino. Videl sem prizor, ki mi ne bo šel zlepa iz spomina. Vprašal sem jih, kje dobijo živt^ž. Ženska je odkrila staro kastrolo, iz katere je zasmrdelo, da bi k mahi vznak padel. Povedala mi je, da so našli crknjenega purana "na dumpi" in so ga imeli za tri dni. Njih stanovanje ni nič boljše kakor onih, ki živijo *na dumpi". Storija o temu bi bila dolga, ako bi hotel človek vse opisati. Relifne pod|M>rc pa le ne dobijo. Take so alike današnjega niate-ma. Ali bomo zmeraj to trpeli? Ca* je. da *e zdramimo! Relif je izostal Imnkroten. beračiti ne puste. Edino kar nam še kaže je da delujemo za brez|>o*elno«tno zavarovalnino. Ako dosežemo to, i bomo lahko ponosni, da smo do-: bilj eno zmago. Petem bomo šli j naprej na drugo itd. John Krebel. . LISTNICA UREDNIŠTVA Zdravniška vgda se ta mkJO^ jKHii&vi, na je atoma ceil"/il v usta slovenskemu metertcu Matičku in njego-ter baronu Naletehi in nje-pripisal nekaj novih pri-\>\ t*r se trudil, da napravi b'v odrski jezik je t»b-sri a vn den. Marsikateri "i kesnej*| pisatelj pa tu-bmji ne premore tako kle-n»mat*ke govorice, kakor jo tavil v svojih dveh igrah V kratkem bo proslavil 25-letnico svojega igralskega življenja naš režiser in 4gralee Milan Skrbinšek, ki jFerra-rija. Tekst je povzet po Goldo-nijevl komediji ter govori o štirih grobijanih, ki vsak ipo svo-jie muči in zatira svojo ženo. O-pera je tako po glasbeni plati, kakor tudi po uprizoritvi (dobro petje, dobra režija, dobra inscenacija) uspela kakor menda nobena noviteta zadnjih let. To je vsekakor bolj zabavno kakor najboljša opereta, a je u-metniško dognana stvar. Publika pridno obiskuje to opero ter je navdušena zanjo. Prepričani smo, da bo ostala trajno na repertoarju naše opere. Omeniti je treba tudi dobri prevod dr. Ivana Sorlija, znanega pisatelja. Zakaj tolike žrtve? — Poročali smo o nedavni nesreči v rudniku v Trepči v južni Srbiji, ki je zahtevala pet smrtnih žrtev, med njimi slovenskega delavca Struno iz metliške okolice. Zapisali smo tudi, da so nesreče v tem rudniku zelo pogoste in da je rudnik last neke angleške družbe, ki ima polno rudnikov po svetu (Selection Tnuat, London). Ta družba ima sijajne dobičke in sijajen dobiček ima tudi z rudnikom v Trepči. V decembru je imela družba svoj občni zbor v Ivondonu ter ugotovila, da je imela v Trepči v letu 19H4 nad .'$6 milijonov čistega dobička! In da pride do takega dobička, zanemarja družba varnostne naprave v rudniku in odtod tolike nesreče in žrtve rudarjev. Družba je zac-ela rudnik v Trepči eksploatirati šele leta 1920. Leta 1930 je znašala produkcija nekaj nad 17 tisoč ton rude, leta 19JM pa je znašala produkcija že nad 589 tisoč ton! Kar je takih dobro idočih rudnikov, imajo vse v lasti inozemska podjet-tor *j sklenili, uprizori- [Jf* ym & prodano tujcem in do vernike dramatike od Izročeno na Izkoriščanje z danes, so za pno |o s*l»eh. izdaj njegrn naslednik v obser- 7.w vatorij« njegov sin Bogo. Pokojni je bil nekaj časa tudi urednik *I,ovcaM. Izdal je prvi del knji-ge "Naše ujede", drugi jel pa ie v rokopisu napisanAfer"bo irM tdaj po avtorjevi smrti. Zastrupil se je. -- Mlad?ga sedlarskega pomočnika Stanka Modra v Šiški je zastrupil ogljikov dvokis. Delal je pri očimu, sedlarju Visjanu na k Celovški cesti, bil je sin Vlsnjanove žene iz prvega zakona. Ko ga 14. jan. zjutraj ni bilo iz njegove sobice, so vrata odprli in v obraz jim je buSIl ogljikov plin. Opazili so na postelji nepremičnega 221etnega Stanka Modra, poleg postelje pa je stala železna posoda in v nji tleče oglje. Fant Je bil Se živ, a v globoki nezavesti, pa so hitro ipoklicali reševalce, a preden so ga prepeljali v bolnišnico, je fant že umrl. Gre pač za nesrečo, saj po zatrjevat nj«u domačih ni imel povoda za samomor. Najbrže ga je zeblo, pa je zakuril oglje, ne da bi vedel, kakšne utegnejo biti posledice vdihavanja plina. "Jutro**, ljubljanski dnevnik, je v svoji številki z dne 15. januarja zabeležilo v kulturni rubriki "Ameriški druž. koledar za 1936" ter navaja iz njega seznam slovenskih časnikov v A-meriki, nato pa navaja sotrudni* ke .po imenih in konča beležko takole: "Posebno zanimiva je daljša reportaža Franka Zaitza "O naših ljudeh v severni Min-nesoti", ki podaja živahno spisane slike iz življenja naših rudarjev, in industrijskih delavcev ln farmarjev v tej deželi ter pripoveduje tudi o njihovem kulturnem in političnem delu. Koledar je obilno ilustriran." — Letos je torej "Jutro" ta kole-dar vsaj zabeležilo, medtem ko je prejšnju leta šlo kar mimo. Naga ne more pred sodaika.— Prod nekaj dnevi bi se bila morala zagovarjati pred mariborskim sodiščem 38-letna kočari-ca Urša Bajkotova od Sv. Lovrenca na Pohorju zaradi tatvi ne. Na razpravo pa je ni bilo, pač pa je poslala sodišču pismo, da nima ne obleke ne čevljev in da taka ne more v Maribor pred sodnike. Ima tudi štiri otroke, ki jih ne more pustiti same. Zato prosi, naj sodišče preloži razpra vo na spomlad, kobAdo lepši dne vi. Sodišče se je preko orožnikov informiralo glede resničnosti navedb v pismu in so orožniki potrdili, da Bajgotova res nima ne obleke ne čevljev in da res ne more nikamor od doma, marveč da tiči vse dni v koči z vsemi otroki vred. Razprava se je zaradi tega res preložila. Toda — ali ta dogodek, ki je pokazal jasno ubožno stanje kočari-ce, ne bo najbolje pričal na razpravi, da jo je v krajo pognala revščina T • let sa uboj. — Mariborsko sodišče je pred nekaj dnevi obsodilo 22-letnega delavca Maksa Laraprehta iz Hajdine pri Ptuju na 6 let robi je in trajno izgubo državljanskih pravic, ker je lani oktobra ubil Petra Met-ičarja v prepiru. Večja skupina fantov se je takrat vračala s kožuhanja domov, med njimi sta bila tudi brata Metlttarja in Lampreht. Ko so se vračali skozi Spodnjo Hajdino, ee je Lampreht spomnil, da ga je Me-tličar pred časom nekaj ujesil, izzval je prepir, začeli so se pretepati. Med Metličarja in l^am-prebta je skočil Peter Metličar, hoteč braniti svojega brata, tedaj pa je Lampreht (potegnil n<*ž ter sunil z njim Petra v levo stran prsi. Sunek je bil usoden. Metličar se je zgrudil in kmalu izkrvavel. Obtoženec je dejanje priznal pred sodniki, zagovarjal pa se je s silobranom in izjavo, da ni nameraval ubiti Metličarja. Ker je gotovo, da ni namenoma umoril, ga je sodni senat obsodil na 6 let robije. »H09V1TA ~ Problemi priseljenca .....—m f i —... - Glede legaliziran ja prihoda Vprašanje: Prišel sem nezakonito v Združene države 1. 1919 in sem od tedaj stanoval v Združenih državah, ali 1. 1923 sem šel začasno v Kanado in ostal tam dva meseca. Ali pomenja to, da moj zadnji prihod je bil 1. 1923 in da radi tega ne morem vložiti prošnje za legalizacijo svojega prihoda? Odgovor: Taka kratka odsotnost iz Združenih drŽav se po pravilu ne smatra kot prekinje-nje bivanja v Združenih državah, zlasti če prosilec za legalizacijo more dokazati, da se je tedaj nameraval povrniti v Združene države. Le vložite prošnjo za takozvano registracijo prihoda, do katere imajo pravico vsi oni, ki so prišli pred dnem 8. junija 1921. Nikake i migracijski prednosti sa brate ameriških državljanov Vprašanje: Sem naturaliziran državljan. Ali bi mogel privesti iz Evrope svojega brata, ki je 18 let star, kot priseljenca izven kvote ali v prednostni kvoti? Odgovor: Ne. Edine izjeme iz kvote tvorijo sledeči sorodniki: Izven kvote: Žene ameriških državljanov in .njihovi neporočeni otroci pod 21. letom, nadalje stavkarjem je lastnik dobil ln možje Američank, ako se je po4 j a • ^. ^ I roka vršila pred dnem 1. julija 1932. Preckioat v kvoti imajo le starši ameriških državljanov in možje Američank, ako se je poroka vršila po zgoraj navedenem dnevu...... DrŽavljanaki papir z "novim Imenom'* Vprašanje: Bila sem natura-lizirana pred tremi leti r>od svojim dekliškim Imepom. Poročena sem ln aem sedaj znana pod Imenom svojega soproga. Ali se more vpisati moje sedanje ime ha državljanski papir? Odgovor: Ako to zares hočete, morate dobltf 'novo Izdajo državljanskega papirja, za katero morate plačati $5. 'Prošnjo treba vložiti pri District Director of Naturalization. Morate predložiti poročni list in tudi sedanji državljanski tyfepir. Drugače morate vedno dokazatf svojo identiteto /i tem. da predložite državljanski papir z dekliškim imenom in svoj poročni list. Inozemski mornarji Vprašanje: Dezertiral sem z ladje pred petimi leti in sem od tedaj ostal v Združenih državah. Pravijo, da Inozemski mornar ne more biti deportiran po bivanju treh let v tej dežoli. Ako je temu tako, morem urediti svoje sta nje in prositi za naturalizacijo? Odgovor: Zmotili ste se. Res je, da pred uzakonitvijo priseljeniške postave od I. 1924 inozemski mornarji niso bili podvrženi deportaciji po treh letih. Ta novi zakon je uvedel določbo, da vsi oni, ki so prišli nezakonito po 1. juliju 1924, so sa vedno podvrženi deportaciji. Stvar bila prerešetana na sodiščih, ker so nekateri bili mnenja, da ju določba gk«de mornarjev še vedno v veljavi.'Najvišje sodišče je odpravilo vse dvome in dok>člk», da inozemski, mornar, kl Je dezertiral po 1. juliju 1924, je za vedno pod vršen deportaciji. Kadi tega ne morete legalizirati svojega bivanja, razun ako od potujete In ae povrnete v ZdruZe-ne države kot reden priseljena*-s priseljeniško vizo. H poroko ae ne Izgubi držav-, IJanstva Vprašanje: Sem ameriška državljanka po naturalizaciji. Zaročena aem z mladeničem, kl Je še vedno inotemec. Ali Izgubim državljanstvo, če se |»oročlm7 Odgovor: Ne. Odkar je v ve- ljavi takozvani Cable Act, t. j. od 22. septembra 1922, se s poroko ne izgubi niti ne pridobi dr- flrcliaaavn. ' . _____ Naturalisaeija po očetu Vprašanje: Pred nekoliko leti je moj oče postal ameriški državljan in zato tudi jaz, ker sem bil teduj mladoleten. Kako bi mogel dobiti svoje lastno državljansko spričevalo? Odgovor: Ako ste čez 21 let star. morate vložiti primerno prošnjo pri naturalizacijskem -u-radu. Pristojbina znaša $5. Vpo-slati morate tudi dve fotografiji. _—FI.1S. SODIŠČE PRIZNA. LO VAŽNO DE-LAVSKO PRAVICO Kalifornijsko • vrhovno todiiče potrdilo legalnost stavke in bojkota Oakland, ( al. — (FP) — Kalifornijsko vrhovno stališče je te dni podalo enega najvažnejših odlokov zadnjih let, ko je na celi črti vzdržalo legalnost stavke, bojkota in piketiranja. Vrhovno stališče je soglasno vzdržalo odlok distriktnega pri-zivnega sodišča v zadevi stavke restavracijskih delavcev pri Rainbovv restavraciji. P r*o t i ket i ran je ln nagovarjanje k bojkotu. Distriktni sodnik je to injunk-cijo pozneje modificiral in dovolil piketiranje ter bojkotlranje. Zadeva je šla nato pred državno vrhovno sodišče, ki je vzdržalo odlok prizivnega stališča na celi črti in šlo še daljo: pojasnilo in raztegnilo je teorijo o stavkah, piketlranju in Inijkotirunju. "Strokovna uniju nima le pravice do oklicanja stavke, marveč tudi legalno pravico do organiziranja bojkota v zvezi s stavko", pravi sodišče. Bojkot definira izredno široko. Pravi, da ta pravica ne pomeni le "odtegnitev družabnih in biznlškth odnošajev, marveč tudi pravico, da se poslužl vseh legitimnih sredstev — s "falr" publiciteto, ustmenega ali pismenega nagovarjanja — da pridobi druge, ki so zainteresirani ali pa naklonjeni njih stvari, da tudi oni od povedo družabne odnošuje in trgovsko patronažo podjetniku. "Grodo lahko celo dalj: lahko naprosijo drugega, da preneha patronizirati delodajalca, in če vse to ne pomaga, smejo proti njemu nastopiti z moralno inti-midadjo in (moralnim) 'jem ter mu zagroziti z bojkotom." Ta odlok je za kalifornijsko organizirana delavstvo velikega pomena, ker napravlja konec ln-junkeijam vsaj v teoriji. Mladina se pun~ ta v opičji driavi Nashvllle, Tenn. — Revolta mladine v tej "opičji državi", ki zahteva odpravo antievolucijskc-ga zakona, čigar posledica je bila obravnava proti Johnu T. Hcopesu v l>aytonu in katera je vzbudila svetovno pozornost, j<* dobila velik zamah pod vodstvom komaj 22 let starega C. An-dersona, člana državne zbornice. ' Anderson je v zbornici predložil zakonski načrt, da se prekliče postava, ki je bila sprejeta I. 1926 in ki prepoveduje pouk u evoluciji v vseh šolah k države. Anderson je dejal, da Je predložil zakonski osnutek z namenom, tla se zbriše sramota, ki jo j* doživela država Tenneasee a sprejetjem ovčjega zakona in prosek urijo Scopesa. farrle ( hapman Catt. kl je predsedovala konferenci, katera se Je Izrekla za vatop Amerike v svetovno razNodišče, v pogovoru h senatorjem Kohinaonom. Dekleta izpodrivajo kovinarje Gary, Ind. — Ce bodo tudi druge jeklarske družbe pričele posnemati Youngstown S h o e t & Tube kompanijo, ki je v tu-ksjšnji jeklarni sa pločevino pričela nastavljati delavke, bo kmalu prišlo do tega. da bodo moški zavzeli mesto v kuhinji, žensko pa v jeklarnah. Tega mnenja je neki član jeklarske unije, ki je filozofično vzel na znanje novo "revolucijo" v jeklarski industriji. V tukajšnji tovarni Je omenjena družba U|>oslila že 400 deklet pri delu, katerega se Je nekoč smatru-Iti — in je še — za enega najbolj težavnih poklicev. VODJE URGIRAJO SKRAJŠANJE DELOVNIKA VVanhlngton. — (FP) — l*red senatni pravosodni tidsek so prišli tudi voditelji organiziranih zidarjev In oljnih delavcev ter urgirali sprejetje Blaokovoga načrta za splošno skrajšanje de-lovnlka na 80 ur v tednu. Predssdnik zidarske unije Harry C. Hates je argumentiral, da je tak zakon potreben, ker so setlanji pravilniki tako elastl^-ni. tla je njih |Mimen glede skrajšanja delovnlka skoraj ni če v en • Pretežna večina pravilnikov daje delodajalčevi koncesije, ki raztezajo delsvnlk daleč preko bazične meje, Kar se stavbinsklh delavesv tiče, niti V "dobrih" časih ns delajo povprečno 80 ur na teden Nobenega vzroka torej nl, Je argumentiral Hates, zakaj mu si ne bi delovnik zakonito znižal na 80 ur v tednu. Citiral je tudi nt-kaj slučajev v Californljl in Massachusettsu, kjer so stav-binske unije Izve jeva le «0 umik s kolektivnim pogajanjem. Hates si Je privoščil tudi Do-naltla Richberga, načelnika legalnega dopartmenta NRA tri glavnega Rooseveltovcga svetovalca, k«*r Je Edison Co. v New Yorku dovolil nižjo mezdo kakor pa znaša unljska lestvica. Predsednik unije oljnih delsv-cev Harvey C. Kremmlng je pa žigosal "industrijske kapitane", ker se odločno drže načela "pro-fitov za vsak oceno " Fremmlng senatorjem rekel, da s«' sedanji "profltnl ali kapitalistični sistem ne bo vzdržal na površju, ako n» da delavcem priliko do de. la In dovolj visoke kupne sile." Do tega vtsli pa le skrajšanje de. lovnlka na ur, je Insistiral predsednik organiziranih oljnih delavcev. UCITEUI ZAHTEVAJO ODSTOP M ATT A WOLLA Chicago.—Na zadnji soji Ci-kaške delavske federacije no delegatje učiteljske unije št. 84(1 predložili resolucijo proti Mattu VVollu, tretjemu podpredsedniku Ameriške delavske federacije. Resolucija žigosa reakcionarnega VVollu rudi njegovega članka v neki Izmed zadnjih Isdaj revije Llherty, v katerem naziva vse progresivne, aktivnosti v unijah s komunizmom In ne-amerikanizmom, Resolucija zahteva otl VVollu, da prekliče svojo tirudo iti nji|iad na napredne vrste Unionizma. ali ga naj pu eksekutlva razbremeni mandata. Daai ju resolucija dobila širok odmev med delegati, je bila izročena eksekutlvi Oikuške delavske federacije. Državni pravilnik Tom Court-ney je bil na tej seji oficlelno proglašen za sovražnika orvanl- zlrancgu delavstva (pri volitvah ga je fedoradju indorsirala In aktivno pislpiralu!). Razlog za to Je, ker se Je Courtney spravil nad unije pod pretvezo, da Jih čisti—raketlrstva! (unije, katere imajo V rokah res rake-tlrji, so prsd m J i rti varne!). Skoraj ne mine teden, da bi njegovi ljudje ne udrll v urad kakšne unije in odnesli rekorde, Pridružene krajevne unije so dobile navtalilo, du pri Courtiuty-ju protestirajo proti njegovi gonji. V njegovih neitostavnih činih ga je že skušala ustaviti Cl-vil Liberties unija, ki stoji na stališču, da mora zakon veljati tudi za državnega pravilniku in policijo, Ntprsvite vašo dolžnost Držite preč Flu: "Klu" Ja Ri»|M*t tukaj. Vask«lu M uinrsl napraviti avoji* In (issiti. d" ho|tf><'li u« fiuaalv rts. | Mooifo Kdrsvfilknv as prifterola, Akn I rti iiisiiii *vaA»mu sdrsvniku kaj vsa boj« t«» silravtlo, rarlta naj pite nam Hi ml mu Imrlamn a vaaaljam i»>hUIi formulu, V vM»li laksrnsh. J<»« Tri ust f«>ni.. btm H. Aahlsiel Ava., <*il<-sirtvMrjai«s mki did>ei|M»aaaaa sla* vas k* st**titaa ■ prtsfiasa det»rs pomlrmtkn y aaah ailrlk. livralaa pl)a#« in 'lolira domala kuhinj« vuki« i>k rss|Nilstfo. 1'uaeslalkaai, vaM.|| doliiinioSlit JOHN HIRK«. — Dovolite! — je dejal in s kratko kretnjo odmaknil na poti stoječe delavce, ne da bi se jih dotaknil. Z očmi je pomežikoval in s pogledom izkušenega ovladovalca ljudi je raziskujoče motril delavske obraze. Pred njim to snemali čepice in priklanjali so se mu — ne da bi ozdravijal, je korakal naprej in sejal med m notico tihoto in zmedenoet, konfuzen smeh in pritajene vzklike, v katerih ae je čutilo otroško kesanje. Stopal je mimo matere, oplazil njen obraz s strogimi očmi in se ustavil pred kupom želez j a. Nekdo mu je ponudil roko — ni ee je oprijel; proeto, z velikim zamahom telesa se je vzpel kvišku, se vstopil pred Pavla in Sizo-va in vprašal: — Kakšen zbor pa je tukaj ? Zakaj ste ustavili delo? Nekaj hipov je bilo vse tiho. Glave ljudi so se zazibale kakor klasje. Sizov je s čepico zamahnil po zraku, zmajal z rameni in sklonil glavo. — Vprašam vas. zakaj ste ustavili delo? — je zakrtcal ravnatelj. Pavel se je vstopil poleg njega in je glasno dejal, kaeoč na Sizova in Ribina: — Nas tri ao tovariši pooblaatili, da zahtevamo od vas preklic odloka o utrga vanju kopejke ... — Cemu? — je vprašal ravnatelj, ne da bi Pavla pogledal. — Tak davek se nam ne zdi pravičen! — je glasno dejal Pavel. — VI vidite v moji nameri glede oaušitve močvirja le željo po izkoriščanju delavcev, ne pa skrbi za zboljšanje njihovega položaja? Ali ni tako? — Tako j«! — Je odgovoril Pavel. . — In kaj pravite vi? — je vprašal ravnatelj Ribina. — Vsi smo enegs mnenja! — je odgovoril Ribin. — In vi tudi. moj ljubi? — se je ravnatelj obrnil k Hizovu. — Tako Je; prosim vas: pustite nam vendar to kopejko! In zopet je Sizov »klonil glavo in se kakor grešnik nssmejsl. Ravnatelj j« z očmi počasi preletel množico in zmajal z rameni. Potem je raziskujoče pogledal Pavla in mu dejal: — Glejte, vi ste dosti inteligenten — sli tudi vi ne uvidite, da je to moje delo koristno? Pavel je glasno odgovoril: — Ce osuši fabrlka močvirja ns svoj račun — vas bodo vsi razumeli! — Fabrika se ne peča s človekoljubjem! — Jc suho pripomnil ravnatelj. — Ukazujem vsem, ds se nemudoma podaste na delo! Zlezel je zopet previdno dol s kupa. ne da bi koga pogledal t V množici je nastal nezadovoljen vriič, — Kaj? —- je vprašal ravnatelj in se uatavlt. Vai so umolknili, le od daleč je prihajal o- samljen glas: — sam delaj! . . . — Ce v petnajfttih minutah ne sačnete z delom — bom dal vsem zapisati kazen! — Je suho in razločno odgovoril ravnatelj. Skozi množico je odšel, a sedaj Je vzniklo za njim gluho mrmranje, ln čim bolj se Jc potapljala njegova postsva v množici, tem glasnejše je bilo kričanje. — Govori ž njim! — To Je pravica! K, revščina . . . Pavlu so klicali: — Hej. zakonodajalec, kaj pa sedaj? — Ti si govoril na dolgo, pa je prišel ravnatelj in je — vse podrl! — No, Vlasov, kaj pa sedaj? Ko je vpitje postajalo vse krepkejše, je Pavel izjavil: — Predlagam, sodrugi, da ustavimo delo dotlej, dokler ne prokličcjo kopejke .. * Vznemirjeno so zaplesale besede po zraku. — Kaj misliš, da smo bedaki! — To se mora zgoditi! — Stavka? — Zaradi kopejke! — Kaj pa? Dobro, pa stavka! — Vsem gre za vrat . . . — Kdo pa bo delal? — Ljudje se že najdejo! — Judeži? — Vsako leto dam tri rublje šestdeset kope j k za komarje . . . — Vsi tako! XIII. Pavel je zlezel s kupa in se vstopil poleg svoje matere. Vsi naokrog so kričali, drug z drugim se prerekali in razburjeno klicali. — Stavke ne izvedeš! —je dejal Ribin pri-atopivši k Pavlu. — Dasi so ljudje željni kopejke, so vendar zelo plašni. Tristo jUi utegne «topiti na tvojo plat, več ne. Tak kup gnoja ne vzdigneš na enih vilah .. . Pavel je molčal. Pred njim se je majalo o-gromno, črno obličje množice in mu zahtevajoče gledalo v obraz. Srce mu je nemirno bilo. Vlasovu se je zdelo, da so vse njegove besede brez sledu zginile v ljudeh, kakor redke kaplje dežja, ki padajo na zemljo, raahrebano od dolge suše. Drug ia drugim so hodili delavci *k njemu, hvalili njegove besede, izražali dvome o uspehu stavke, tožili o nezavednosti ljudstva glede lastnih interesov in lastne sile. 'Domov je odšel, ves žalosten in utrujen. Za njim sta šla mati in Sizov, a zraven njega je korakal Ribin in mu godel na uho: — Dobro si govoril, ampak — ne k srcu. Treba pa je iskro vreči v srce, v njegovo globino. Ljudi nc pridobil z razumom, obuvalo jim ni po nogi — pretesno jim je in preozko! Ne obujejo ga. In če ga tudi obujejo — takoj ga potvedrajo. Tako je! Sizov Je govoril materi: — Caa je nam, starcem, da se podamo na pokopališče, Nilovna. Nov rod vstaja . . . Kako smo iivell? Po kolenih amo se plazili in do zemlje smo sc priklanjali. A sedaj so se ljudje ... Izpametovall, ali ipa se še hujše motijo kakor mi . . . podobni nam niso nič. Mladina govori z ravnateljem, kakor s tovarišem . . . da. Eh, če bi moj Matej ftivel ... Do svidenja. Pavel Mlhajlov . . . dobro si se poatavil za ljudi X Daj Bog . . . da najdeš kak izhod . . . daj Bog! Odiel je. — Le umirajte! — za zamrmral Ribin. — Saj niste ljudje, ampak zamazek ... za zamazan je špranj. Ali si opazil, Pavel, kdo je najglasnejše kričal, da Je odposlati tebe? Tisti, ki pravijo, da si socialist, puntar . . . ravno tleti! V nesrečo pode človeka . . . in potem pravijo: prav se mu godi. — Po svoje Imajo prav! — je dejal Pavel. — Tudi volčje imajo prav, če raztrgajo tovariša . . . Čemerno je bilo obličje Ribina in glas se mu Jc neobičajno tresel. — Goli besedi ljudje ne verjsmejo . . . J Dragocen spomin Frsnc. napiaal Francoi* de Rlv* -Najzvišenejše na ljubezni ni minljivi trenutek uživanja, temveč spomin nanjo". Je rad dejal Ferotnier, ljubezniv star gospod. In pri neki priložnosti nam Je povedal svojo iivljensko zgodbo: Bil aem blazno zaljubljen v neko žensko fte danes jo ljubim, čeprav Je ni več med živimi. Ko mi -je s svoje smrtne postelje pmlala poslednjo Sporočilo, so bili nemara njeni lasje prav tako lieli kakor moji danes. Toda v moji predstavi Je oatala večno mlada, bleščeča lepota, kakor sem jo nekoč poznal. Živel sem takrat kot mlad odvetnik v Roucnu Moja olniie. tanka je bila žena inženirja K, stavljena lepotica rouenske družbe. Suzana je bila ena tistih |k>-i>olnih lepot, o katerih reče človek na prvi pogled: "Ne. saj ni mogoče, da bi mogla oatati ta žen«ks zvesta samo enemu moškemu.** Takšna poželenja vredne ženake zmerom oblegajo oboževalci—večni slavosprvl in oboževanje pa prej ali sb-j tudi čednost ^str mogla v i Jo. Ne bom vam popisoval muk, ki sem jih prestajal zraven avojih tekmer*\. dokler se mi ni nekega dne na-»mejela sreča. Zmaga mi je priila docela nepričakovano in Mjbrž* tudi of zasluženo. Lepa lena je očlvidno le zato postala moja. ker sem bil slučajno v njeni bližini, ko je zreli sad čednosti moral paati z drevesa. Brezumna strast me je prevzela. Ds nisem nikoli dosegel svojega grešnega namena, bi bil najbrže manj trpel. Ljubil aem to žensko, da ne morem povedati kako, in na vsakogar sem bil ljubosumen, najbolj pa na njenega moža. Mršil sem ga, nJega. ki sem bil prej do njega čisto brezbrižen, nJega, ki najine izdaje niti slutil ni. is redko ava ae lahko shajala, in sicer le tedaj, kader Je Inženir R odpotoval po opravkih. Rila ava oprezna, čeprav naju ni nihče imel na sumu. najmanj njen m<»ž, ki Je videl v svoji ženi (travo svetnico. Sleherni novi objem je stopnjeval mojo strast malone do blaznosti. "Suzana." sem rekel nekega dne hubljeni ženi. "daj se ločiti. i* me Imaš res rada. boš t u«li pripravljena deliti moje »kromno življenje. Tako bo najina sreča popolna In neskaljena" "O. ti neumni fsnte! Ds sem tvoja žena, me niti od daleč ne bi tako ljubil. Prepovedan sad je dvakrat alajši ..." Ko sem se neke viharne zimske noči poslovil od oboževane lene in sem stopal proti domu. Je « elementarno silo vstala v meni misel ns smrt. Ljubezen draženi živci ao še pospešili sklep Napisal sem svoji prijateljici dolgo poslovilno pismo— in potem je sostanovalce zbudil strel iz revolverja. Se dobro ae spomnim vseh okoliščin: kako so me sostanovalci vsega okrvavljenega vzdignili s tal in položili ns posteljo, potem so pa prišli ljudje z rešilne postaje in me med splošno pozornostjo odpeljali . . . Toda mladostna žilavoat mi je pomagala na noge. Škandal je bil pa kajpada velik. MoJe pismo so sicer (tsko sodim) neodprto poslali naslovljenki, toda vzrok samomora ni mogel ostati prikrit. Ko sem okreval od rane, sem moral zapustiti mesto. (>d tistih dob živim v Parizu. Inženir R«, ki Je svojo ženo oboževal, Je bil trdno prepričan, da se nI najima ljubezen nikdar izpotabila v greh . . , a Nekaj časa nato ao prišla prva Suzanina piama. V tiatih vrsticah se mi je tako silno razodel ves žar ljubečega srca. da aem hotel pri priči stopiti v vlak in odhiteti k njej. Toda v poslodnjcm trenutku sem se premislil ; te saradi .Suzane tega ne amem atoriti. Morsi sem za zmerom tiveti daleč od ljubljene tene in se zadovoljiti z t»eae-dami, ki jih bo napisala njena drobna ročica. Pisma so prihajala drugo za FlOBTITA ha in ljubezni. Sleherni list mi je pričaral pred oči ideal. Telo je počasi zapadalo v pozabljenje — v spominu mi je ostala le še imiVAVikMjšs^ nsjčjstejh ubfien. Nekega dne — kakšna štiri leta nato — mi je Suzana pisala, da pride s svojim možem za nekaj dni v Pariz. Prvi trenutek sem bil od veselja kakor iz uma: spet bom videl oboževano bitje, čeprav samo iz daljave — saj govoriti ne bova mogla drug z drugim. Toda moje veselje se je le prehitro izpremenilo v bolest. Neka nedopovedljiva tesnoba me je' prevzela: nemara so jo ta štiri leta zelo izpremenila? Štiri leta so dolga doba v ženskem življenju: strah me je postalo, da me ne bi svidenje streznilo. Dan njenega oblaka se je bližal ... in štiri in dvajset ur pred njenim prihodom — sem "moral" po nujnih opravkih v Ha-vre . . . Pozneje sem si delal bridke o-čitke zaradi svoje strahopetno-sti; danes aem pa zadovoljen, da sem tako ravnal. V moji predstavi je ostala ljubljena žena večno mlada, a prav gotovo bi se mi nekaj utrgalo v duši, če bi jo bil srečal s sledovi let na obrazu. Tako je pa Suzana zame za »merom ostala dvajsetletna mladost ... (m. o ) ki še muhi ne bi mogel storiti hudega. * Ali je mogoče, da je to isti človek? Profesor je s častno besedo potrdil. A kako so ga po- PONDEUKK,n Resnica in resnica je dvoje Napiaal Andrc Maurofe in *mrt— kako blizu sta vendar I .. ti plečih in še preden se je le eden izmed očividcev utonil zavesti od osuplosti, spet zbežal. Nekaj učencev je seveda hotelo planiti za njim. toda profesor jih je ustavil. Pustite ga", jim je rekel, vso stvar sem sam vprizoril. Ni\ pa recimo, da me je hotel ta mož umoriti. Vi vsi ste bili priče. Zn-to boste vzeli kos papirja ln nii popisali zločinca. Potem bomo pa videli, najprej ali se vaši popisi ujemajo med aeboj, in potem, ali so v skladu z resničnostjo, ki ml je — kskor snmi veste — natanko znana." Učenci so res napisali odgovore in profesor je ugotov il, da so aelo različni. Toda ena reč jim je bila le skupna: vsi so videli v možu nevarnega patrona, o-blečen se jim je sdel kakor pocestni razbojnik, na glavi, so rekli, je imel čepico in na nogah težke, nerodne čevlje. Profesor jih je vprašal, ali je imel rokavice; skoraj vsi so odločno izjavili, da ne. Ko je profesor zbral ta "pr -čevanja". je dal poklicati ' zločinca". ki je med tem po poprejšnjem dogovoru s profesorjem čakal na hodniku. In slušatelji so z neizmernim začudenjem ugotovili, da je napadate.* zelo spodtibno in elegantno oblečen gospod z brezhibno melono na glavi. Na rokah je imel rokavice. na nogah lakaste čevlje in njegov obraz je i* od dale« izdajal dobrodušnega človeka. k t VVII-J drugačnega? Zato ker jih je v tiatih nekaj sekundah mnogo bolj prevzel nepričakovani pripetljaj kakor pa pravo spoznanje; zato so videli tisto, kar so mislili, da vidijo. Ali natančneje: videli niso ničesar — ko je bilo treba pričevati, jim je pa podzavestno modrovanje obudilo v spominu prizor, kakor naj bi se bil najverjetneje odigral. "Bil je zmožen napasti našega profesor, ja za katedrom — torej je moral biti klasične razbojiške zunanjosti." Na isti način so v za-ral biti klasične razbojniške zu-gleži videli v kozakih krvoločne razbojnike, ker so jih želeli take videti. Ali se sposobnost pričevanja da razviti in priučiti? Kipling pripoveduje v "Kimu", kako poročevalski urad oblikuje nekega dečka, da napravi iz njega veščega opazovalca. Naučiti se mora cele vrste iger, ki urijo pozornost. Tako na primer vrže u-čitelj na mizo celo vrsto različnih predmetov, igrač, majhnih kipcev, orožja itd. Otrok jih sme gledati rflekaj trenutkov, potem jih pa pogrnejo s prtom in deček jih mora po spominu našteti in popisati. Cim več si jih je zapomnil, tem lepše ga potem nagrade. V Fezu (Maroko) sem gledal arabske policiste; njihova edina naloga je opazovati mimo i-doče in si vse obraze ohraniti v epominu. Ce se pripeti kakšna tatvina, vam ti stražniki s svojim neverjetnim spominom ver no popišejo slehernega sumljiv-ca. Sploh imajo preprosta ljudstva popolnejši spomin kakor ci-viliziranci; ni čudo, ko se pa ne morejo zanašati na umetne pri pomočke kakor zapisnike, fotografske aparate in slične reči. V Evropi je pri povprečnem človeku in v običajnih okoliščinah zmožnost pozornosti zelo majhna. Prav tako kakor oni profesorjevi slušatelji popiše skoraj vsaka priča ne tega, kar je videla, temveč tisto, kar je mislila, da je videla. Jules Re-nard pripoveduje zgodbico o deklici, katere roditelja sta v njeni navzočnosti govorila o kači, ki sta jo videla na vrtu. "Cisto sli! sem, da je bič, ki ga je voz-mirna je bila", pravi oče. "Mi-r.ik pozabil." — "Da", pritrdi Berts, "prav takšna je bila kakor bič." — "Ti pa molči", jo zavrne mati. "Ti nisi ničesar videla, saj si bila na drugem koncu hiše". — "Pa sem le videla", ugovarja užaljeno Berta. "Ne sicer biča,_j>ač pa njegov držaj." Koliko prič je prav takih kakor ta otrok! Tisti moški in tiste ženske, ki hočejo nekaj vedeti iz same želje, da pridejo do besede, so nevarne priče. Nevarni za druge, ker so zmožni za trjevnti stvari, o katerih nimajo pojma, in tako spraviti gosposko na krivo pot. Nevarni pa tudi samim sebi, ker se ujamejo v lastne laži in potem vidijo, da morajo še dalje lagati, če naj podpro svoje prve laži. Ravno nasproten tip je priča, ki je res nekaj videla, pa se ne upa izpovedati, ker bi morala,