Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 10.
V Ljubljani, SO. marca 1923.
Leta Bil.
AVTONOMIST
Glasilo g5ZdS™;ie;iiJa slovenskih avtonomistov*1.
Celoletna naročnina 50 — D
mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din
Inserati se računalo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasili beseda /5 p.
SsaSnoJa vsako solboto.
irrnj-i- ' '	1	.	...	«.Mn. i.	***	*	■*
Kal Mi
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega sloven-
O zmotah v praktični politiki.
Dr. M. Malnerič:
macchiaveliizma: »Treba je, zastra-šiti neprijatelje reda, ki naj se ustanovi s kakšno grozno rano.« — Kdor ljubi svobodo, ne posluša teh zmotnih načel. Javnost političnih
zadev mu je jamstvo politične svobode in soglasje celote svobodnih državljanov — pričevanje politične resnice.
Poleg zmot v teoretični politiki, zlasti glede bistva in ciljev države, zmot političnih ideologij, pa nedo-statka teoretično-politienega znanja in nepoznanja političnih dejstev ter zavestnih prevar vplivajo na praktično politiko tudi razne ne-zavestne zmote in predsodki, ki jim je treba poiskati vire, da se proti njim in njihovim slabim posledi-vam lažje zavarujemo.
... Pod vplivom sugestije se v množici takšne zmote še bolj ukoreninijo, kot pa one, ki so se porodile neposredno v posamezniku samem, se posplošijo m pomnože. Racionalistična načela brez zadostne življcn-ske resničnosti in harmonične skladnosti z življenjem naroda, ki pa kljub temu zahtevajo, da se jim podredi celo javno življenje, pov-ziočajo, da ljudje izprevidijo pomanjkljivost teh načel ter se po zakonu polaritete zbirajo v različne stranke in skupine s prav različnimi interesi, programi, nazori, a obenem tudi z raznimi, tem skupinam skupnimi zmotami in predsod-kDdobi politične misli sledi doba itrrrrermiti stremljenj, pri čemer nmogi pozabijo, da je država le izraz politične misli naroda samega. Množice naroda pa niti ne razpolagajo vedno z zadostnim časom, misliti na politične zadeve; kaj rade zapadajo zmotnim »idolom gledališča, javnosti, špilje in plemena« (idola theatri, fori, specus, tribus, kot jih našteva Bacon): lastno opazovanje izpodrine kaj hitro prevelika vera v avtoritete, ki te kaj lah-zavede, kakor n. pr. tisk, da smatraš za čisto resnico, kar ni oprto na najmanji dokaz, ali za kar je podan morda samo sum. ali o čemur bi po lastnem prevdarku dvomil m cesar vsled tega ne mogel smatrati za resnično, — nevzor, ki je pod vplivom praznoverja zavedel nekoč cele narode do — sežiganja »čarovnic«, — dalje nevzor ugaja-jocih javnih rečenic, »trinoštvo besede«, ki izpodrine iskanje stvari
Centralizem — federalizem.
in zavede celo strokovnjake, da opuste vsled »neskladnosti jezika s pojmom« globokejše premišljevanje problema in njega rešitve, dočim se mnogi praktični politiki, da bi prepričali množice, najraje poslužujejo podob, primerov, obrazcev,
—	zato je potrebno, da se duševno čim najbolj osredotočiš in poženeš svoj lastni mlinček duševno samostojnosti, ko je beseda avtoritete najbolj močna ter ga odviješ, ko se najbolj oglaša beseda množice; — dalje nevzor pomanjkljivosti lastne osebe in lastnih predsodkov vidikov in metod: da ne razlagaš političnih pojmov zgolj slovniško, jezikoslovno, ne zanašaš vojaške metode v civilno upravo, ker je slednja preveč zapletena, da bi jo rešil z vojaško metodo, sicer je podana nevarnost, da zastane vse osebnejše upravno delo; da gojiš v telovadnih društvih bolj telovadne igre, kot pa gibanje množic na eno povelje, ker je sicer podana nevarnost, da zavladajo »mali trinogi, ki imajo vse nepopolnosti edinega trinoga«; telovadba množic naj bi služila res le domovinskim ciljem; — da ne padeš v spil jo od drugih ti sugerirane zunanje časti in priliznjenosti, ki je dostikrat najbolj nevarna onim, ki najbolj grme proti klečeplazenju, pa da ne obsojaš prehitro povprečnih ljudi, ki jih je zatekel izvanreden politični položaj, pa mu niso bili kos, — ter naposled tudi nevzor skupnih pomanjkljivosti: »ne omejuj duha z ožino sveta, ampak odpri ga do širokosti sveta, da bi jo razumeval takšno, kakršna je v resnici!«
Izdaten vir političnih zmot so strasti in afekti, h katerim prištevamo tudi strah. Montesquieu smatra strah za gibalno silo despotskih držav, kakor mu je čast gibalna sila monarhij in politična krepost gonilna sila republik. Vsekalco je strah najmanje združljiv s pozitivnim položajem državljana, kakor je bil vedno najpriljubljenejše orožje
Čim bolj se bliža dan volitev, toliko bolj se pokazuje, kakšno važnost pripisujejo vodilni belgrajski krogi volilnemu rezultatu. Po Pa-šičevem proglasu, prihaja sedaj še ena nova činjenica.
V	Belgradu se je 3. marca t. 1. vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja Aleksandra. Seja jo bila sklicana zaradi poročila o notranji politični situaciji in vo-litvah. Kralj je zahteval od notranjega ministra Vujičiča informacije, kako stoje posamezne stranke in kakšno sestavo novega kabineta se sme pričakovati. Belgrajsko poročilo pravi, da se je kralj zelo intere-siral zato zaradi tega, ker so se v zadnjem času začele širiti vesti, da bo nova skupščina vsled razcepljenosti strank tako pisana, da ne bo mogla delati in da se bo morala za to uvesti vojaška diktatura.
Rezultat te seje je bil, da se je po daljši razpravi ugotovilo, da bo po vsej priliki dobila radikalna stranka kakih 90 mandatov, vsled česar bo lahko prevzela vodstvo državnih poslov.
Velik pomen te kronske seje pada takoj v oči. Seja predvsem ni bila sklicana zato, da bi na njej kralj dobil poročilo o volilni situaciji. Takšno poročilo more dobiti vsak čas od ministra, kadar le zaželi. Seja je bila sklicana, da se v oči-gled verjetnim volilnim rezultatom presodi, kakšna bo situacija po volitvah. Poleg tega je bila sklicana seja tudi zato, da se na viden način pokaže, da ocenjujejo celokupno situacijo v vodilnih belgrajskih krogih zelo resno in da se že sedaj razpravlja in sklepa o korakih, ki se smatrajo za potrebne v očigled resnosti položaja. S tem v zvezi se čuje beseda o vojaški diktaturi.
To, kar nam priobčuje belgraj-ska vest, nosi vse znake radikalske-ga korteškega trika, če se pravi, da je potrebno, da dobe radikalci 90 mandatov, da bo možno sprečiti
vojaško diktaturo in rešiti parlamentarizem, tedaj je to mig in tudi pritisk na volilce, da pomorejo radikalcem do tega števila mandatov. Prepuščamo drugim »državotvornim« strankam, da povedo svoje o tem korteškem sredstvu radikalcev. Mi se pa zadržimo pri drugih točkah te pomenljive ministrske seje.
V	Belgradu imajo takšne informacije o stanju posameznih strank pri volitvah, da. že sedaj računajo s tem, da se iz skupščine ne bo dala sestaviti vlada in da ta skupščina ne bo mogla delati. To pripisujejo razcepljenosti strank, ki onemogo-čujejo recimo, sposobne za delo. Toda belgrajski parlament v teh štirih letih take večine nikoli ni imel. Ne začasno narodno predstavništvo, ne razpuščena ustavodajna odnosno zakonodajna skupščina ni mogla spraviti skupaj homogene večine, še celo solidne' koalicijske večine ne. To je povsem naturno, ko se je na ozemlju, ki ima 13 milijonov prebivalcev, hotelo voditi potom parlamenta politiko, ki ni imela za seboj niti 5 milijonov prebivalcev. V tem področju na parlamentarni osnovi ni mogoča niti sr tiska niti srbi jan • ska politika, kaj še le politika ene srbijanske oligarhije, čeprav podprte od šovinističnih prečanskih Srbov. Takšna politika je na parlamentarni osnovi nemogoča, še manj l>a je mogoča vojaška diktatura. Ust vari tel ji centralizma niso za-popadlr te tako jasne in enostavne istine. Oni niso zapopadli tega, kar smo mi tolikokrat naglašali: da je cetralizem in parlamentarizem nemogoč. Mogli bi ponoviti članke, ki smo jih o tem pisali v štirih letih, dokazujoči stvarno in objektivno, da je parlamentarizem v centralistično urejeni državi povsem nemogoč. Trebalo je štirih let, da so to začeli uvidevati tudi v Belgradu.
Pa še sedaj ne kažejo dovoljno razuma, da bi to popolno in do kraja zapopadli! V Belgradu pravijo,
LISTEK.
Porota.
Osebe: prvi porotnik.
: drugi porotnik.
Čas: ponoči.
Kraj: kupe dolenjskega vlaki
Prvi porotnik; Čudno, kako"je vojna skvarila ljudi. Tudi moj oče je hodil pred vojno v porotnike, pa takih stvari ni nikdar pripovedoval.
Drugi porotnik: Res mogoče, da je vojna napravila mnogo slabega, pa ne vem ravno, če je bilo preje mnogo bolje. Jaz sem bil sam enkrat porotnik, pa ...
Prvi porotnik: Tisto je vse res, kar misliš; tudi tokrat niso bili jjudje angelji, pa vsaj sram jih je bilo njihovih grehov; tisti danes pa
je naravnost skoro bahal s tem.
Drugi porotnik: Tudi preje niso *adi priznavali svojih grehov, sam _e spominjam na enega, ki je celo azpravo molčal kot zid in ni bilo spraviti besede iz njega.
Prvi porotnik: Vidiš, to je tisto. Molčal je, sram ga je bilo, s tem je priznaval svoj greh in se ga tudi kesal. Kaj pa je delal ta danes?
Drugi porotnik: Molčal je, samo še malo bolj trdovratno, to je vse. To pa zaradi tega, ker so ga že takoj v začetku tako trdo prijeli.
Prvi porotnik: Kaj je? Molčal je? Kaj si ležal na ušesih in spal kot zajec z odprtimi očmi?
Drugi porotnik:	Molčal	je,	saj
sem bil cel čas v dvorani. Še z očmi ni trenil, kaj šele z ustnicami.
Prvi porotnik: Ja kam si ti pravzaprav gledal?
„	Porotnik:	Na	obtoženca
med stražarjema.
Prvi porotnik: Med kakšnima & “ tvoj?rUgi P°rotnik: No> kje je bil pa
Prvi porotnik: Moj in vas vseh je bil tisti z rdečim nosom, ki se je drl cel eas »slavna gospoda, gospodje porotniki« .
Drugi porotnik: Tisto je bil zagovornik.
Prvi porotnik: Čegav? Tvoj?
Drugi porotnik: Povem ti, da je bil zagovornik!
Prvi porotnik: Kaj? Zagovornik je bil tisti? Katerega so pa potem obsodili?
Drogi porotnik: Tistega med stražarjema.
Prvi porotnik: Tistega mladega, bledega fanta?
Drugi porotnik: Tistega.
Prvi porotnik: Joj, saj... saj ni mogoče.
Drugi porotnik: Mogoče in res!
Prvi porotnik: Oh, oh, oh! (Vlak se ustavi in prvi porotnik izstopi počasi.)
HagroM govor.
Dragi Peter!
Tako smo te pripeljali sem, da ti pripravimo zadnje bivališče, ki ni sicer tako razkošno opremljeno kot je bilo tvoje dosedanje, a ti bo
vendar zadoščalo za silo. In predno se zaprejo vrata tvojega bivališča za vedno, dovoli dragi Peter, da se poslovim od tebe v imenu vseh in za vse jaz.
Peter! Ali se še spominjaš, kdaj sva se prvič sestala, kje sva se sestala in spoznala? Mogoče si ti to že pozabil, a mojemu jasnemu spominu ne uide nobena malenkost, zato si bom dovolil, da te opozorim na to tem potom zadnji krat. Bilo je to tokrat, ko sva bila še mlada in idealna, kakor sva ostala do danes jaz in ti. Tokrat sva si obljubila večno prijateljstvo in na to' prijateljstvo ni padla z moje strani nikdar najmanjša senca kakega ne-sporazumljenja, če pa. je mogoče od tvoje, ti danes odpuščam, in sicer javno odpuščam, tu pred vsemi.
Ni bila tvoja krivda, bila je bolj usoda, da nisi takoj videl prave poti, po kateri sem jaz stopal od prvega dne svojega življenja. Zato ti je šteti tem bolj v zaslugo, da se nisi dolgo pomišljal, ko si izpregledal, in si krenil za menoj. Tn potem sva
da je stražarska razcepljenost vzrok, da 'še bodoča skupščina in parlamentarni režim v njej ne bo mogla držati. To je ali samoobramba ali pa podcenjevanje drugih. Strankarska '“'Vfižfeepljenost ima namreč druge vzroke. Na centralistični osnovi sploh ni mogoče ustvariti močno in za delo sposobno večino. Ta večina bi se morala raztezati v sorazmerno enaki moči no samo na Srbe, temveč tudi na Hrvate in Slovence, pa tudi na predstavnike poedinih pokrajin, ki ne morejo najti svojega popolnega zastopstva niti pod srbskim niti pod hrvaškim imenom. Takšna večina je nemogoča, ker centralizem na tem področju nima večine, pa je tudi nobena vojaška diktatura ustvariti ne more!
To kar je nemogoče na centralistični osnovi, pa je mogoče na federalistični! To se zelo lahko ugotovi. Slovenija bo dobila pri teh volitvah svojo večino. Hrvaška je imela svojo večino že pri zadnjih volitvah; pri bodočih volitvah bo ta njena večina tudi v Dalmaciji, še večja in kompaktnejša. Bosna in Hercegovina je imela že pri zadnjih volitvah svojo avtonomistično večino; pri bodočih volitvah dobi lahko večino, sestavljeno iz vseh treh glavnih elementov: iz pravoslavneg.i, muslimanskega in katoliškega, ki bo zmožna za vodstvo poslov te dežele. Črnagora bo dobila svojo večin«) pri teh volitvah. Svojo večino bo imela tudi — Makedonija!
Vsaka dežela, ki v tem sklopu predstavlja svoj kulturni, gospodarski in socijalni posebni tip, ustvarjen po zgodovinskem razvoju, je zmožna dati sebi tudi večino. Pred današnjo centralistično državo, ki ne more stvori ti parlamentarnega režima, imajo te dežele to prednost, da morejo dati sebi večino za režim narodnega predstavništva. To morejo dati zato, ker predstavljajo ali nacijonalno, ali kulturno, ali pa socijalno homogeno skupnost. Prav s tega razloga pa one ne morejo, proti Svoji volji stlačene v en centralistični parla-
ment, dati temu homogene večin^. Stlačene v en centralistični parlar inent, morejo one ustvariti večino samo za eno nalogo: da vržejo centralizem kot protivnika strukture te svoje skupnosti in ga zamenijo s prikladnejšo ureditvijo, ki jih ne bo selila vzlic njihovi sposobnosti z^i parlamentarni režim, živeti, čeprav tudi le kratek čas, brez njega.
Federalizem je torej edini, toda varen izhod iz tega stanja, ki ge privel parlamentarizem do bankrota. Federalizem daje sigurno parlamentarno bazo za vodstvo poslov, ki se sporazumno določijo kot skupni za vse te dežele. On izrečno izključuje iz skupnega parlamenta vse one elemente, ki so si nasprotni, ki le razdvajajo in ločujejo, ki pa obsega vse one, ki nas spajajo. Skupna obramba napram zunanjim sovražnikom, skupna garancija temeljnih ljudskih in državljanskih pravic, skupna zaščita gospodarskih interesov napram inozemstvu itd. — to je polje, na katerem se more z močjo notranje potrebe razvijati duh skupnosti in uplivati na ves sklop narodnih in pokrajinskih edinic, ki v svojem notranjem življenju svobodne, nimajo povoda za medsebojne borbe in prepire.
Realno življenje, močnejše kot vse teorije in tedencijozni koncepti, kaže pot, po katerem je treba iti. Neuspeh centralizma vodi v federacijo. Ako se gospoda v Belgradu odloči mesto za federalizem za diktaturo, ne vemo kaj pride — za njo. Na to naj mislijo oni!
Ta lepi in poučni članek je prinesel zagrebški »Hrvat« (št. 898.). S tem naziranjem se mi povsem strinjamo. Gremo naravnost v federalizem. Ozki avtonomistični programi so danes že zastareli in pre-kasni. Mi pišemo že dan in leto, da je za nas edini izhod lastna državnost, pravica lastne zakonodaje na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva.
Živela torej federacija vseh južnih Slovanov!
Važno za volilce.
Referendum
Quos ego:
Kaj pomeni ta beseda? Beseda „re-ferendum“ je latinska in pomeni prvotno „nazaj prinesti*, „poročati“. V politiki pa je dobila ta beseda počasi tak pomen, kakor ga ima beseda „plebi-scit“, to je „ljudsko mnenje1', »ljudski sklep".
Najbolj v navadi je ta beseda v Šviipi. V Švici imajo namreč tudi parlament kakor smo ga imeli in ga imamo še pri nas, ampak švicarski parlament nima takih pravic kot jih ima naš. Naš parlament namreč ima pravico sklepati vse postave, švicarski poslanci pa te pravice nimajo. Kadar hočejo namreč v Švici skleniti kakšno posebno važno postavo za celo državo (ali pa za posamezen „kanton“), takrat vprašajo
hodila do konca skupaj in postala oba slavna: jaz kakor tudi ti.
Velik si postal, Peter, to vedo vsi, ki stoje tu okrog tvojega groba, najbolj pa to vem jaz, ki sem ti bil zvezda vodnica na tvoji poti. Mnogo si dosegel, toda prepričan sem, da se zavedaš, s čegavo pomočjo — zato ni dvoma v mojem srcu
o	tvoji večni hvaležnosti. In kakšen dvom naj bi sploh mogel obstojati? Ko si videl, da se bije konkurenčni boj med mojim in tvojim podjetjem na življenje in smrt, si takoj spoznal, kje je tvoje mesto: za veliko idejo moiega prijateljstva si združil svoje podjetje z mojim in priznal mene za vodjo. Lahko trdim brez pretiravanja, da je bila to največja gesta v tvojem življenju, ki ni pričala samo o tvoji globoki hvaležnosti, ampak je bila tudi izraz večno veljavnega, a danes žalibog včasih pozabljenega načela, ki ga je povedal že stari Palacky:	eden
bodi vodnik! Tega, Peter, ti hvaležni narod ne bo ‘nikdar pozabil.
Peter! Eno srečo ti je dodelila usoda, ki je ne bo meni nikdar. Ži-
Kaj mora vsak volilec vedeti? Vsak volilec mora vedeti to-le:
1. Volilno pravico ima vsak jugoslovanski državljan, ki je star 21 let in je vpisan v volilni imenik. Kdor ni v imeniku vpisan, ne more voliti.
2. Naslednje volitve v državni zbor bodo v nedeljo 18. marca. Vo litve se bodo vršile ta dan po celi državi. Volili boste lahko od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
3. Posebnega vabila ali obvestila ne bo nihče dobil. Vsak volilec mora priti sam na volišče!
celokupno ljudstvo, kako in kaj misli in hoče. Šele potem, če vse ljudstvo s prostim glasovanjem odloči, da hoče imeti to ali ono postavo, postane zakonski načrt postava. Tako splošno glasovanje se mora izvršiti tudi takrat, če zahteva to določeno število državljanov. V Švici torej poslanec ni tako velik gospod, da bi lahko počel, kar se mu zljubi, ampak ga gospodje državljani vedno drže na svoji vrvici, da jim ne uide.
Tako prilično izgleda ta naprava, ki jo imenujemo „referendum“. 'Paka naprava bi bila zelo dobra tudi pri nas, to pa ne le za parlament, ampak tudi za manjša zakonodajna telesa in tudi za politične stranke.
O	tem pa prihodnjič kaj več.
4.	Posebnih legitimacij za volilce ni! Dobro pa je za vsak slučaj, če vzamete s seboj kakšno osebno izkaznico, n. pr. krstni list, domovinski list ali kaj podobnega.
"). Pred komisijo povejte svoje ime in svoj poklic. Komisija bo po-gladala v volilni imenik. Če ste vpisani, dobite krogljico in potem lahko volite.
Volite pa edino-le tisto stranko (tiste stranke), ki odločno zastopajo avtonomijo Slovenije!
18. marec mora prinesti zmago Slovenstva!
Čudne stvari.
Te dni smo brali v nekem listu sledeči članek:
»Tragična usoda zasleduje Slovence: odločitev za odločitvijo pada baš v hipu, ko smo v vladi brez resnega zastopstva. Pogajanja z Avstrijo, kjer je šlo za ogromno narodno premoženje, trgovinska pogajanja z Italijo, ki so pravkar započela v Rimu, v Opatiji pa je na kocki vprašanje naše zveze z morjem. V prvem vprašanju so naši interesi že izigrani, za rimska poigajanja smo lahko sigurni, da bodo radikali pustili pasti, kar se je lani za našo ožjo domovino s težkim trudom izvojevalo, za Baroš in Delto pa je itak znano, da so samo demokrati celo leto zadrževali, da g. Pašič ni že zdavnaj sklenil famoznega „kondominija“, ki nam jemlje iz rok luko Baroš, za kojo se je v Rapallu žrtvovalo Postojno in o koji se je gospod Trumbič hvalil, da je „naše okno v svet.“
Imamo „ministra-krajana“ Zupaniča iti laži-ministra Ivana Hribarja, ki se solnčita na vladi in redita. A za narodne interese nimata ne besede, ne volje. Takih rninistrov-Slovencev si želi gospod Pašič. Prejšnji so bili precej sitni in se jim je očitalo, da vedno mislijo na „Slo-venačko“ in da bi radi vse pobrali in odnesli v Ljubljano. Sedanja dva pa sta „pitoma“. Ne zahtevata nič, molčita k vsemu. Kako je prijetno za ostale ministre, ko se jim na našo prej tako živahno zastopano deželico nič več ni treba ozirati. Naši in ž njim državni interesi se krepko prodajajo in kmalu bomo oskubljeni, na vseh straneh.
S tem pa ni rečeno, da sta Lands-mannminister in psevdoKninister brez „vpliva“. Za to, da v velikih zadevah, kjer gre Slovencem za vrat, molčita, za to imata nagrado, da smeta odstavljati državne uradnike kakor igračke, nameščati svoje podrepnike in nositi čudno dišeče akte v rešitev raznim ministrom.
Tega članka (oziroma članka prvi del) pa ni objavil kakšen »klerikalni”' avtonomistični list, ampak objavilo pa je — čujte in strmite! — centraldemo-kratsko „Jutro“, torej list, ki je doslej najbolj dosledno zagovarjal med Slovenci centralizem in hvalil Belgrad na vse grlo. Danes pa objavlja take članke! Kakor je videti, se tudi v »jutrov-skih“ glavah počasi dani in težko, če ni danes tudi g. dr. Žerjavu že močno žal, da ni — avtonomist! Njegovi somišljeniki po deželi so ta že zdavnaj. Le vprašajte pri uradnikih, trgovcih in kmetih!
Taki članki, kakor je omenjeni, pa so najboljši dokaz, kdo bo 18. marca zmagal:
Zmagala bo iu zmagati mora slovenska misel!
Nihče ne more črpati svojih moči od drugod kakor Iz domačih tal! Zato vse v boj za avtonomno Slovenijo! Pridite na volišče vsi do zadnjega moža! Svet naj vidi, da hočemo Tiltl SldVUtičt* in ostati Slovenci in na svoji zemlji sva® gospodje!
„Kranjec moj mu osle kaže!“
(Dopis.)
vel si tako dolgo, da ti moram jaz držati nagrobni govor. Peter, ne zamerim ti niti tega! Kajti, če bi ti danes stal ob mojem grobu in gledal pogreb, bi te mogoče njegova veličastnost tako presunila, da ne bi mogel najti pravih besed, da očrtaš poslušalcem tek najinega življenja in delovanja. To bi bilo škoda za narod in zgodovino. Zato je bolje tako zate.
Peter, ali naj še nadalje razpredem svoje misli? Ali naj ti popišem današnji tvoj pogreb, ki si ga po pravici zaslužil in veš, kje mu je izvor! Čemu naj bi ti tudi pravil, da sem te večkrat obiskal v tvoji bolezni in ti odkrito priznal, da te cenim. Ne bi imelo pomena tudi, da ti prikličem v spomin, da sem ti za-u gotovil, ko si že ležal v agoniji, da" bom poskrbel, da te spremi kolikor-1' mogoče velika množica na tvoji’ zadnji poti. Vsega tega ne bom po-a navijal, Peter, zagotovim ti samo, da ti je moje priznanje zasigurano, in mislim, da je to pač dovolj.
Zdravo Peter!
Iz Črnomlja smo prejeli sledeče poročilo o »velikem« Pucljevem volilnem shodu:
»Shod je otvoril okrajni sluga g. Cimerman in dal besedo g. Makarju.
Makar: »Danes čeino tu nešto divaniti. V nedeljo imali smo shod v Metliki, a neki mož, kojega neču tu imenovati, je tam nešto boblal.«
Mož se oglasi: »Kaj, kako? Tukaj sem! Kaj pa hočeš?«
Klici: »Kaj ste naredili v Belgradu? Dajte račun! (Ljudje kričijo vse vprek: »Prodali ste nas!«).
Zopet klici: »Štiri lepe krone za
1	zmečkan dinar!« (Ljudje mrmrajo). — Novi klici: »Prodali ste Slovenijo! Slovenski fantje pa mro po albanskih puščavah!«
Klic: »Kje so pa voli, a?« Ljudstvo se gnete okrog g. Puclja).
Pucelj (nekemu Makarjevemu znancu): »Kaj pa vpijete? Na oder stopite, če hočete kaj govoriti!
Znanec: »Tukaj je javen shod, tudi jaz imam pravico govoriti... Pucelj (ga prekine): ... »Kdo vas
je prodal, kdo? Ti.. ti.. ti.. (mu preti).
Znanec: »Vi, vi, vi!«
Ljudje so porinili g. Puclja do odra.
Klici:	»Doli s samostojneži!
Kaj ste storili z nami v Belgradu? Carina!... Prešiči!... Voli!... Vojaki v Macedoniji!«
Novi klici:	»Živela	avtonomi-
ja!« »Živela Slovenija!«
Medklic: »Živela nova kočevska železnica!«	4
Maknr:	»Poslušajte,	ljudje!
Znate ovaj Pašič... ne, ovaj Radie ...«
Klici: »Koritarji! Kaj ste naredili z nami? Dajte račun!«
V	tem trenutku pokaže minister na razpoloženju zbrani množici »osle«.
Gromoviti klici ogorčenja: »Sramota! Ali je to minister? Sramota, sram te bodi!«
Tako se je komedija nadaljevala, dokler se ni cela samostojna družba odpeljala z novo kočevsko železnico neznano kam.
Dnevne vesti.
Volilni agitatorji, ki danes preplavljajo celo deželo in obletajo vse kotičke do zadnje gorske vasi, se ne morejo načuditi, kako daleč sega vpliv »Avtonomista". Imajo in berejo ga v krajih, kjer tega človek ne bi nikdar pričakoval. Le vprašajte razne agitatorje in prepričajte se sami, ali je res, kar trdimo, ali ne. To povemo zlasti onim trgovcem, ki iščejo odjemalcev za svoje blago po deželi, da bodo vedeli, kje naj oglašajo svoje blago. Svojim naročnikom pa povemo, da ne bomo sprejemali inseratov od firm, ki so razvpite kot ne-
solidne, ampak samo od dobrih, srošte-nih in solidnih tvrdk.
Trgovci in trgovke na deželi — pozor! Tiste trgovce in trgovke, prodajalce tobaka itd., ki bi morebiti hoteli prevzeti razprodajo ..Avtonomista11, prosimo, da se obrnejo na upravo našega lista v Ljubljani, Breg št. 12, kjer bodo dobili takoj vsa potrebna pojasnila. Takrat, ko smo začeli list izdajati, so mnogi trgovci razprodajo lista odklonili iz strahu pred demokratskim terorizmom. Danes pa tega strahu ni več, ker je cela Slovenija v taboru avtonomistov. Oni
trgovci, ki bodo razprodajali »Avtonomista", pa naj bodo prepričani, da se jim bo izplačala razprodaja že na ta način, ker bodo ljudje, ki bodo prišli po »Avtonomista", kupili tudi marsikako drugo reč, da tudi tako podpro trgovce, ki so naši
Najbolj korajžen kandidat je brez dvoma g. Pucelj. On jc prvi, ki si je upal pokazati svojim volilcem — „osle“!
Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucelj-Zupa-nič...cvo) železnico že prihodnji teden.
Prvi poskus. Prejeli smo: Danes mi poiStni sel vroči dostavnico v cirilici — slovenščina je zginila. Namesto podpisa sem kr. poštnemu uradu izročil protest in zahteval slovensko tiskovino. Ali se bomo res pustili? Župni uradi na Kranjskem so uvedli svoj čas preko glavarjev slovensko dopisovanje in brez skrbi, tudi sedaj bo slovensko dopisovanje ostalo. Znam brati cirilico, a kadar me kdo sili, je pa ne znam! In je ne bom znal!
Ljubljanski župan. Kakor izvejno iz dobro poučenega vira, bo ljubljanski župan inštaliran že prihodnji teden.
»Ata-Nomija. V »Slovenskem Narodu'* beremo, da govore ljudje zlasti po Dolenjskem, da bo kmete rešil „Ata Nomija". — 1 ako se »Slovenski Narod", glasilo »slovenske inteligence" norčuje iz splošno-slovenske zahteve po avtonomiji ali samovladi. Upamo, da bo tista »slovenska inteligenca", ki še verjame in prisega na »Narod", 18. marca dobia\svoji zasluženi odgovor! Odgovor ,e dobila že danes v toliko, da se .narodni naprednjaki" na deželi niti pokazati nj upajo več. ker kmetje praviio, ut takih izroukov ne marajo več med seboj, pa magari nosijo deset doktorskih naslovov pred svojimi imeni. Kmetje. 18. marca pojdite vsi na volišča hi giasujte vsi kot en mož za »Ata-Nonii-• Ze zato, da bodo ostali norci tisti ki se danes iz vas norčujejo!
Na mnoga vprašanja, zakaj nimamo svoje posebne stranke, odgovarjamo na •15ftuW.ig tir.uifim -vprašanjem:	Čemu
'lra™ ^ Ravno v tem je naša notranja moc, da stranke nimamo in zato vedno vsako stvar lahko tako povemo, kakor je.
Še tega nam je treba! V raznih hr-vatskih in srbskih listih beremo v zadnjem času vedno pogosteje vesti, da sc gotovi gospodje v Belgradu prav resno Pripravljajo na »državni udar", ako jim volitve ne bi prinesle zaželjene večine, s katero bi mogli vladati še dalje tako kaokr so vladali doslej. Tako n. pr. piše Pnbičevič v svojem listu »Preporod" skoro dan za dnem članke, v katerih dokazuje potrebo vojaške diktature, časnikar Cicvarič pa Pribičeviča prav vneto podpira v »Beogradskem Dnevniku". Značilno je, da je pretekli teden tudi zelo resni belgrajski list »Politika" objavil uvodni članek, v katerem take namene zavrača in obsoja in pravi, da je bolje držati se stroge ustavnosti in parlamentarizma kakor pa posluževati se nasilja. Iz tega članka se vidi, da mora res nekaj biti na teh namerah in zato moramo tudi mi biti pripravljeni, da nas ne prehite kakšni čudni dogodki.
Z"?8113 xiU!)ljaria- ^»bUanski me-Stekleea1	decembra
volili	nVo“„\r'T
pa še do danes ni mL«. P 2upan
iega mesta, ker - centraina vlada^o'
ce! Ali pa noče g. pokrajinski namcsN mk, ki pa gotovo dela sporazumno s centralno vlado. Tako izgleda danes občinska avtonomija!! V stari Avstriji so pred leti na Dunaju izvolili za župana dr. Luegerja. Cesar ga na povelje tedanjih liberalnih magnatov ni potrdil. Kaj pa so storili takrat dunajski meščani? Izvolili so dr. Luegerja za župana drugič, — izvolili so ga tretjič in tako so kljub znani svoji »patriotičnosti" cesarja prisilili, da ga je moral potrditi, ker Dunajčanje niso bili le »patriotje", ampak tudi zavedni meščani, ki si tudi od cesarja niso dali teptati svojih pravic! fedaj pa poglejte Ljubljano. Ljubljana Je volila svojega župana in svoj občin-
7Y'ič ~ vIada vse skupaj svet- Ljub^ana voli sv°j občinski l„In„ln fv°ie?a župana drugič — cen-viada se zopet ne gane, ampak
čaka za plotom mi prvo priliko, da bo zopet vse skupaj razgnala! In Ljub-ljančanje? Niti z mezincem ne ganejo, da bi branili pravice svoje občinske avtonomije (samovlade), ampak sc dajo vleči za nos od centralne državne uprave kakor bik za železni nosni obrov; 'k! Ali so to »fantje Ljubljančan je"? In prav nič jih ni sram! Cel slučaj pa dokazuje, kako bo prišla avtonomija vseh slovenskih občin, tudi kmečkih, polagoma na psa, če bomo še dolgo uživali »dobrote" vsezveličavnega centralizma. Zato pa morajo vsaj kmečki naši volilci 18. marca pokazati; da niso tako zaspani kakor »fantje Ljubljančani", ki nimajo drugega opravka, kakor da glodajo stiro kost o »liberalstvu" in »klerikalstvu , ump^k bodo z vso odločnostjo pokazali, da mora vse ob tla, kar se vleče za centralizem !
Herman Wendel je znan nemški pisatelj in časnikar, ki je napisal o Jugoslovanih in tudi o Slovencih že mnogo lepih stvari, in to celo v času, ko še ni bilo posebno prijetno o Jugoslovanih napisati kakšno dobro besedo. Ta mož je prišel preteklo nedeljo v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Štrukelj". Okolnost pa, da v istem hotelu stanuje tudi dr. Šušteršič, je dala nekaterim brihtnim ljubljanskim fantom povod, da so skrivnostno stikali svoje plešaste in lasate glave skupaj in končno uganili, da je gospod Herman Wendel čisto gotovo — »šusteršičijanec"... Tako je danes v Ljubljani. Kdor pozdravi iz kdovekak-nih osebnih vzrokov na ulici n. pr. dr. Žerjava, ta je »čisto gotovo" demokrat, kdor sc vsede za isto mizo, za katero morebiti sedi dr. Lemež, je »čisto gotovo" komunist in tako naprej. V Ljubljani namreč ne sme nihče imeti svojih možganov in svojih misli, ampak mora tako misliti, kakor misli oni, v čegar družbi slučajno sedi...
Eno uro zamude je imel vlak v Črnomlju zvečer pred 20. februarjem. Takrat je namreč minister za Slovenijo gospod dr. Niko Zupanič, lovil še svojih zadnjih 30 podpisov, ki so mu manjkali za radikalsko listo, da jo K' sploh mogel vložiti. Potrebne podpise je dobil v zadnjem trenotku — seveda med slovensko »inteligenco". Zato bo 18. marca tudi on vzdihoval: Oj, ko bi jaz količnik dobil!
Četrti vzdih g. Puclja. »Oh, če bi »Avtonomista" ne b’lo, — »Avtonomista " ne b’lo!“
Delavsko pismo. Delavec A. S. iz Ljubljane nam piše: Dovolite, da kot kupec Vašega lista in kot delavec povem svoje mnenje o izidu volitev (številke smo vzeli v evidenco! op. ur.) Žalostno je, da nastopa toliko strank, ker bi zadoščale le dve: razredno-bojevna delavska stranka in pa razredna kapitalistična stranka. Kadar bo ljudstvo to potrebo spoznalo, bo prišel obračun z vsemi ljudskimi pijavkami in sleparji. Dolgo na to ne bo treba čakati, ker se že majejo stebri starega gnjilega sveta. Prišla bo potem družba s proletarsko demokracijo Zavedni del proletarijata se bo do konca boril za federativno sovjetsko republiko na Balkanu in končno vsega sveta. Le tako moremo priti do miru in reda na svetu. Oprostite mi te moje mish, ker sem navaden delavec. Ce bo naš duševni proletarijat delal v tem smislu, bo delovno ljudstvo Slovenije imelo svojo delavsko avtonomijo prav kmalo. S pozdravom!
Listnica upravništva: F. S. Črni vrh, Idrija: dolg za leto 1923. 99 Din. L. H., Žiri: dolg 20.50 Din. Peter Ma-roh, Ptuj: pod tem imenom niste naročnik lista. J. ()., Osilnica: za tri naročnike 1 mesec 12 Din. J. M., Boldrež: pošiljamo list na naslov Slamnavas 26.
—	Društvo »Jadran", tu: dijaki imajo Polovično naročnino. J. K., Zagreb: naznanite prejšnji naslov.
Koralni napevi za oficije Vel. tedna, priredil Vinko Lovšin, Ljubljana 1923,8 II. natis, samozaložba, ^ena 10 Din, s poštnino 1.50 Din več.
i	;“^ca S« v prodajalni Kat. tisk.
stva (H. Ničman) v Ljubljani, n' evar-le naročiti takoj, ker je čas ( elike noči kratek in število izvodov omejeno.	q
Tistim, ki imajo zemljevid slo-vneskega ozemlja. »Slovenska Matica« je izdala Riharda Svetliča »Kazalo za zemljevid slovenskega ozemlja«. Knjiga obsega enajst pol male osmerke in vsebuje po abecednem redu imena vseh kra-
jev, mest, rek. gora itd., označenih na zemljevidu, s kratko naznako, Irje se na njem najdejo. — »Kazalo« jč za urno orijentacijo na zemljevidu nujno potrebno. Zato opozorja-m6 vse naročnike zemljevida na to priročno knjigo in jih vabimo, naj si jo, dokler je še dobiti, čimprej naročijo, ker je izšla v omejeni nakladi in ker v ponatisu ne bo izšla. Naroča se pri »Slovenski Matici« v Ljubljani, Kongresni trg 7.
Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drotyn£>(..(Aleksandrova cesta št. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. Telefon 220.
sza ms:mm;33't
Zadnji čas!
Pomlad je in treba bo zapustiti toplo peč in pogledati na polje. — Predno pa začnemo z velikim delom zunaj, moramo skrbno pripraviti vse, kaj’ je za dober uspeh potrebno.
Sedaj je zadnji trenutek, da pogledamo sadno drevje. Očistiti je treba drevje predvsem raznih go-senčnih zaleg, ki jih vidimo navadno v mešičkih na koncu vejice. Te vejice porežemo s posebnimi škarjami, vejice pa skrbno poberemo in sežgemo.
Dalje je treba pri mladem drevju predolge veje obrezati. Kako se to naredi, vam pove rad vsak izkušen sadjar v vaši bližnji okolici.
Sedaj je tudi čas za ureditev domačega vrta. Brez malega vrta za zelenjavo ne bi smela biti nobena kmečka hiša. Pripraven prostorček se najde pri vsaki še tako skromni bajti. Mi tukaj zaradi pomanjkanja prostora ne moremo na dolgo in na široko opisovati, kako se vrt priredi. Lahko pa si to vsak pogleda doma, ker imajo pri vsakem župni-nišču ali šoli gotovo večji ali manjši vrt. Količkaj dobro urejen vrt vrže najmanj tri žetve na leto in domača kuhinja je lahko preskrbljena z zelenjavo celo leto. Kaj to pomeni pri danšnji draginji živil, si lahko vsak sam izračuna.
Ne pozabite tudi na pravočasno nabavo umetnih gnojil. Kdor hoče, da mu zemlja nekaj da, mora tudi zemlji dajati in sicer mnogo dajati. Uporaba umetnih gnojil je danes že splošno razširjena in je potrebna za njive in za travnike. Koliko in kakšnega gnojila je treba dati na njivo ali na travnik, vsak lahko poizve v svoji soseščini, ker je hvala Bogu danes že toliko kmetov pri nas, ki umetna gnojila z odličnim uspehom rabijo, da se ni treba daleč obračati za pameten nasvet.
Preskrbite si konečno tudi dobro seme. Mi smo že o priliki povedali, kako veliko napako napravi, kdor seje n. pr. droben krompir. — Tudi o fižolu smo rekli, da je treba za seme odbrati fižol iz takih strokov, v katerih je največ zrn, ker se take lastnosti podedujejo in ni vse eno, če zraste na enako velikem prostoru 10 mernikov pridelka namesto osem, kar dosežemo z odbiro semena. To velja tudi za žito in sploh za vsako rastlino.
Kdor si bo vse, kar smo tukaj na kratko omenili, pravočasno omislil in pravilno izpeljal, bo gotovo v jeseni zadovoljen.
Gospodarstvo.
Ček in njegov gospodarski pomen.
Ljudje ali pa podjetja imajo svoje imetje naloženo tudi v bankah. Časih nimajo niti svojega lastnega imetja, temveč samo kredit do gotove višine, s čemer smejo razpolagati po svoji potrebi. To store navadno s čekom. Ček je pismena nakaznica tistega ali tistih, ki so upravičeni razpolagati z imetjem ali pa s kreditom v banki. Vsaka banka ima posebne tiskane formu-lare za čeke, ki jih lastnik ali upravičenec izpolni. V trgovskem in industrij sko-finančnem življenju je zavzel promet plačevanja s čeki velik obseg, in je kot plačilno sredstvo deloma izpodrinil tudi menico. Ako moram plačati kakšen dolg, izpolnim ček na banko, kjer imam naložen svoj denar ali pa kjer mi je bil dovoljen kredit, grem ž njim v bančni zavod in tam denar dvignem. Lahko pa predam ček tudi svojemu upniku, ki ž njim dvigne denar sam. Ako ima ta upnik tudi sam tekoči račun pri ravno isti banki, potem banka svote če se je izrečno ne zahteva — niti ne izplača, ampak pri mojem tekočem računu znesek odpiše, pri mojem upniku ga pa vpiše. V tem slučaju se vsa manipulacija izplača in vplačila izvrši potom dveh vpisov v bančne poslovne knjige. Ako pa imava vsak svoj tekoči račun v dveh različnih bankah, potem gre moj upnik z mojim čekom v svojo banko, ček tam odda in banka ga vnovči pri moji banki. Če ste pa ti dve banki v medsebojni poslovni zvezi, potem čeke obojestransko izravnate v knjigah in tu zopet ni treba šteti efektivnega denarja. V krajih, kjer je več bank in mnogo denarnega prometa, so vsled tega ustanovile banke mno-gokje poseben zavod za^obračune, ali takozvani ltliring. Zastopniki raznih bank se namreč dnevno snidejo in predajo v njihovih rokah se nahajoče čeke drug drugemu. V tem primeru je kos papirja, ki se imenuje ček, enovreden s tisto svoto de-
narja, na katero se glasi. Diference, ki se pokažejo pri takšnem obračunavanju, se pa izravnajo ali potom plačila v gotovini, ali pa tudi le z vpisom v bančni knjige. Kliring ne pomeni nič. drugega kot le koncentracijo vseh plačil in izravnavo medsebojnih tirjatev na eni točki. Tudi poštno čekovni uradi imajo navadno kliring. Ako jaz iz svojega računa pri poštno čekovnem uradu nakažem svoto Din 100 na davkarijo za davke, ki ima tudi pri istem uradu svoj račun, potem čekovni urad davčnemu uradu ničesar ne izplača, ampak ta znesek le vpiše v njegovem računu njemu v dobro.
Ček ima velik narodnogospodarski pomen, ker plačila poenostavlja, prihranjuje stroške (poštne nakaznice, znamke), zmanjšuje izgubo na obrestih in omogoča nabiranje gotovine v denarnih zavodih, ki vsled tega lahko dovoljujejo več kreditov, kakor pa bi jih mogli sicer. Silno olajšuje čekovni promet tudi plačila v inozemstvo. Ako imam n. pr. gotovino ali pa kredit v kakšni ljubljanski banki, nameravam pa potovati po kupčiji n. pr. v Trst, kjer bom rabil veliko svoto denarja za nakupe, bom šel v svojo ljubljansko banko, ukazal tam, da mi izstavijo ček za to in to svoto na Trst, bom ta ček vtaknil v žep in se odpeljal. V Trstu bom šel s tem čekom v banko, ki je na njem označena, in tam mi bodo takoj izplačali denar. Če bom ves ta denar porabil za nakup blaga, bom ček enostavno izročil prodajalcu in ta ga bo že sam vnovčil kadar bo hotel. Glavna vrednost čekovnega sistema je v tem, da se hrani gotovino.
Klirinški sistem se je razširil iz Angleškega, kjer ima skoro vsak človek »svojo« banko. Trgovci, in-dustrijci, obstnjJfj^d., tam sploh vse izplačujejo potem bančnih čekov, celo svoje delavce. Tudi delavci izplačujejo svoje upnike (n.
pr. najemnine, društvene članske prispevke, dobavitelje živil itd.) s pomočjo čeka na banko. Istotako je ček zelo udomačen v Ameriki. Cek je plačljiv takoj. Ker je ček vrednostni papir se lahko — ako se izgubi — pri sodišču tudi amortizira in znaša amortizacijski rok v tem primeru le 30 dni.
Razlika med čekom in menico je precejšna. Kdor izstavi ček, mora imeti denar, kdor izstavi pa menico navadno nima denarja, ček je torej plačilno sredstvo, menica pa cirku-lira. Čeki so različni: poznamo na-kazilne, denarne, efektne, preod-kazne, kreditne, depotne, zaračuno-valne, imetne itd. čeke. Najbolj navadni so denarni čeki. Ako banka, na katero se ček glasi, izplačilo odkloni, kar se zgodi le, ako je n. pr. imetje izstavljalca čeka že izčrpano, se mora vložiti protest in sicer najpozneje prvi delavnik potem, ko je bilo izplačilo odklonjeno.
Ves napreden svet pozna ček in se v vseh modernih državah ponaj-več vrše plačila s pomočjo čekov. Pri nas je dandanes velikansko pomanjkanje denarja. Ta zadrega^ je tem večja, ker je v naši državi ček še malo' znan. Če dobi n. pr. naš trgovec ali obrtnik blago ali sirovi-ne iz inozemstva, mora zapokati v svoj kovček potrebne bankovce; s tem kovčekom gre na carino, tam ta
Knjigoveznica, kartonaža in galanterija
Miroslav Bivic, Ljubljana.
So. Petra cesta stes. Z9
Se priporoča sl. občinstvu p. n. tvrdkam za naročila vseh v to stroko spadajočih del. Velika zaloga šolskih map. notesov in blokov. Cene nizke. Postrežba tečna. Delo solidno.
Vaše blagorodje!
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj se obrne na:
pr. P. Stare
slikarski mojster v Lijubljani Florjanska ulica št. 16.
[j	Popolnoma	varno
Š naložite »voj denar v
i UZMEMHI posomnici
VMM!
r. as. sa o. as. sedaj poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Unicn“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6°/o brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 V2°/o-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po	V2%•
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
denar preštevajo in ga maltretirajo ter naposled kupičijo v blagajnah. Poslovanje bi se zelo poenostavilo, če bi človek lahko plačal carino, davek in podobno s pomočjo bančnega čeka. Ta gotovina pa se tako brezobrestno valja po najrazličnejših uradnih blagajnah, se prevaža v vagonih s spremstvom v Belgrad, iz Belgrada časih tudi nazaj, denarja pa tam, kjer bi se nujno rabil, ni. V stari Avstriji smo imeli precej mo-
derno postavo o čekovnem prometu z dne 3. aprila 1906. 1. V naši novi državi vsega tega ne poznamo več. Pri nas je uprava ne samo korupt-na, ampak tudi primitivna, kakor v deželi pastirčkov. Na moderniziranje uprave pa pri nas nihče ne misli
—	saj ni časa! Ministri in visoki upravni uradniki se bavijo mnogo rajše z volivno agitacijo, ker se menda na kaj drugega tudi ne razumejo.
Žitne cene v Novem Sadu. Pšenica po 1800 K, ječmen 1250 K, oves 1200 K, koruza 740—1000 K, moka št. 0 pa po 2650 K.
Žitne cene v Zagrebu. Pšenica po 1880 K, koruza po 110 K, rž po 1400 K, moka št. 0 pa po 2700 K.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani.
Rt:
Siamska banka d. d. podružnica Ljubljana
Zagreb	preje Jugoslovanska Union-Banka Beograd
Bjelovar, Bred n. Sr, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monošter (Baranja), Murska Sobota Osijek, Rogaška Slatina, Sontbor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Leka, Velikovec, Vršac.
Agencija s Buenos Aires (Argentina).
fifilijacije: ludspest: MM Band p. t. Split. Sugasl. ind. banna Bian: Banbhaus Milan Robert itandur. Delniška glavnica	K
Izvršuje vse bančne posle najkudantneje. — Vloge _	K®|
na vložne knjižice se obrestujejo do nadaljnega p® ^	|0	^
na
let«?.
Šmarnične trte.
Proda se 15.000 prvovrstnih in boljše vrste belih šmarničnih trt, komad po 3 krone. Oglasi se pri Vinko Vunk, Senčak, pošta Juršinci pri Ptuju.
VezsBegi Jvtonomista"
iz leta 1921 in 1922 se proda. Cena za letnik 1921 Din 35'—, cena za letnik 1922 pa Din 50'—. Dobi se v upravi.
„Kove zapiske**
letnik 1922. Nevezane se dobi istotam. Cena Din 25'—.
JS®k»JL “ti®
ravnokar izšlo brošuro ..Jugoslovani, Slovani im. Jugoulovani“, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več.
MsaSentin Rejska
pleskar in ličar, Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. Delo solidno.
Tčtdop Ropu, Ljubljano
Poljanska cesta št 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih imstmla.-oijskih del kabop tudi za pokrivanje Btpeb.
Vsa stavblnska In kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
HfiZHMIILO!
m
m.
P. n. občinstvu ter
BILO!
znancem, prijateljem in go-stom z dežele vljudno naznanjava. da sva odprla 28. februarja opoldne
u nosi palači Ljubljanske M&M banfoe, naspi*, glav. pošte	*ycw|
prvovrstno	»
S.- E;M ONA ••>
opremljeno z vsem komiortom.
, Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava
cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo	>
v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost.
Jam in Kadtfi
RESTAVRACIJA se	FIALA.	odpre	nekaj	dni	!
RESTAVRACIJA se pozneje in se bo to sl. občin-
cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost. ^5 Jam in KatS F,AtA-
*****
odpre nekaj dni stvu naznanilo po časopisih,
Najboljša isra najsiguriBejša prilika aea št@den?e!
LJudsKia psssfisks o Ljubljgai
MikEošičeva cesta št. S (tik asa frass©. ©e^k^fij©)
! -	4
obrestuje hranile vloge la vloge na tekočem računu od' l. januarja 1923 po
5% “IM
.or po;,
odbitka nentnega im. invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 1W milijonov kron hranilnih vlng In tr d MOO krom rezervnih zakla^v. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hi- j poteke in v tekočem računu.