I ZEMLJEPIS ZA MEŠČANSKE SOLE IN VIŠJE RAZREDE LJUDSKIH SOL SPISAL FR. OROŽEN profesor na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. PRVI DEL. S 13 slikami. Vezana knjiga stane 50 kr. V LJUBLJANI 1891 Tiskal in založil R. Milic. Predgovor. S to knjižico podajem javnosti zemljepisa prvi del, ki je namenjen višjim razredom slovenskih ljudskih, oziroma me¬ ščanskih šol. Uravnal sem knjigo natanko po učnih načrtih osemrazrednih ljudskih šol na Kranjskem. Ti načrti se lo¬ čijo v marsičem od načrtov drugih kronovin glede na raz¬ vrstitev zemljepisne tvarine. Po kranjskih učnih načrtih je odmenjen „Zvezdoznanski zemljepis" osmemu razredu in radi tega pride na vrsto v tretjem delu. V prvi del sem vzel samo nekoliko teh stvarij, namreč toliko, kolikor je neobhodno potrebno v razumevanje druge tvarine. Razmerno mnogo prostora sem določil »razumevanju in čitanju zemljevidov", ker so ravno zemljevidi neprecen¬ ljive važnosti pri zemljepisnem pouku, in ker sploh učni črteži zahtevajo, da se učenci nauče čitati in razumevati zemljevid. Kar je v tem obziru neobhodno potrebno za ljudske šole, naznačeno je z velikim tiskom. V boljše in malo natančnejše razumevanje zemljevidov je pa velevažno tudi to, kar je natisnjeno z malim tiskom. Prepriča se lahko vsakdo, da more več čitati z zemljevida nego sam sluti, samo treba pozorno opazovati še tako malenkostna znamenja. Ker po učnih načrtih za kranjske ljudske šole neevropske zemljine ne najdejo več mesta v drugem in tretjem delu zemljepisa, uvrstil sem pri teh zemljinah tudi najvažnejše stvari iz političnega zemljepisa, sploh pa uredil tvarino tako, da dobivajo učenci vsaj priprosto sliko dotičnih zemljin in njih dežel. Pri neevropskih zemljinah je na konci naznačeno po¬ vršje in prebivalstvo važnejših dežel. Dotične številke za evropske dežele pridejo na vrsto v drugem delu zemljepisa na podlagi najnovejšega ljudskega štetja. — Dodal sem nadalje različnim odstavkom nekaj nalog, ki naj bi služile v po¬ navljanje tvarine. Vzglede za različne pojmove suhe zemlje in vodovja sem vzel, kjer le mogoče, iz Kranjske in sosednih dežel. Tudi sem uvrstil v knjigo nekaj slik, ki so, kolikor mogoče, priproste, tako da ne bode njih risanje delalo po¬ sebnih težav niti v risanji menj izurjenemu učencu. Pač pa bodo slike olajšale razumevanje dotične tvarine. — V končni pregled vsake zemljine sem dodal dotični zendjevidni obrisek, ki bode posebno dobro služil pri po¬ navljanji posameznih zemljin. — Kar se tiče pouka samega, dovoljujem si opozoriti na svoj spis „Metodika zemljepisnega pouka“ (ponatisek iz „Učiteljskega Tovariša 4 ') ter prepuščam knjigo cenjenemu učiteljstvu v blagohotno presojevanje. V Ljubljani, meseca septembra 1891. Fr. Orožen. Vse1>i»a. Nekoliko iz zvezdoznanskega zemljepisa. Stran Vesoljni svet. 1 Nebesni oblok ali svod. 1 Obzor. 1 Zavedanje po straneh sveta.2 Zemlje oblika.2 Zemeljsko oblo (globus) in njega važnejše toeke in črte.4 Zemljepisna dolžina.5 Zemljepisna širina. 5 Naloge. 6 Najvažnejši pojmi iz prirodoznanskega zemljepisa. Zemljevidi .7 Kaj so zemljevidi.7 Razdelitev zemljevidov. 7 Razumevanje in čitanje zemljevidov.8 Merilo.8 Dogovorjena ali konvencionalna, znamenja.9 Gorovje in sploh bolj vzvišene točke.9 Vodovje, občila, mesta in meje.13 Naloge.14 Zemlja in nje deli. Suha zemlja.14 Vodoravna razvrstitev suhe zemlje .14 Navpična izobrazba suhe zemlje.15 Vzgledi .18 Vodovje.18 Morje.19 Posamezni deli vesoljnega morja.19 Gibanje morja.20 Vodovje na suhi zemlji.21 Tekoče vode.21 Stoječe vode.22 Vzgledi.22 Stran Zrak (vzduh).23 Vetrovi.23 Toplinske razmere na zemlji.24 Podnebje.25 Naloge.26 Poglavitni pojmi iz (lržavoznanskega zemljepisa. Človeški rod . 27 Število ljudij .27 Glavna plemena ljudij.27 Kazni jeziki.28 Različne vere.28 Omika. 28 Državne razmere.21) Naloge .29 Zemljine. Evropa .30 Leža in meje.30 Morski zalivi, polotoki in otoki.30 Vzhodna in severna Evropa.31 Zahodna Evropa. 33 Srednja Evropa.34 Južna Evropa.38 Evropa kot celota.39 Afrika .41 Leža.41 Morski zalivi, polotoki in otoki.41 Severna Afrika.42 Srednja Afrika.43 Južna Afrika.44 Afrika kot celota. ... 45 Azija .47 Leža.47 Morski zalivi, polotoki in otoki.- .... 48 Severna Azija.49 Srednja Azija.49 Vzhodna Azija.50 Južna Azija.51 Zahodna Azija.51 Azija kot celota.53 Stran Avstralija. 55 Leža.55 Morski zalivi, polotoki in otoki.55 Avstralska celina in trije veliki otoki.56 Polinezija. 56 Avstralija kot celota.57 Amerika .59 Leža.59 Morski zalivi, polotoki in otoki.59 Severna Amerika.: ..60 Posamezne dežele.61 Srednja Amerika.62 Zahodna Indija.62 Južna Amerika.62 Posamezne dežele ..63 Amerika kot celota. 61- Velikost morij in zemljin in število prebivalcev po zemljinah 67 Velikost posameznih morij.67 Velikost zemljin.67 Število prebivalcev v posameznih zemljinah.68 Velikostno razmerje med morji in zemljinami.68 Popravki. Stran 18 v 11. vrsti od zgoraj naj se glasi „jugo vzhodno“ namesto .jugozahodno". Stran 26 v 10. vrsti od zgoraj naj se uvrsti za besedo „povratnikoma“ ,in tečajnikoma". Stran 44 v 9. vrsti od zgoraj naj se glasi .vzhodnem" namesto .zahodnem". Uvod. Zemljepis opisuje zemljo kot nebesno in prirodno telo s posebnim ozirom na človeško bivališče ter ima po¬ kazati v prvi vrsti človeku njega obližje. Deli' se v tri dele, in sicer v zvezdoznanski, pri- rodoznanski in državoznanski zemljepis. Zvezdoznanski zemljepis nam kaže obliko, veli¬ kost, gibanje in razsvetljenje zemlje ter nje razmerje k dru¬ gim svetovnim telesom ali zvezdam. Prirodoznanski zemljepis opisuje suho zemljo, vodovje in vzduh, sploh prir o d n e lastnosti naše zemlje. Državoznanski zemljepis nas seznanja z narodi in njih državami. L Nekoliko iz zvezdoznanskega zemljepisa, Vesoljni svet. Razne stvari se nahajajo na zemlji in na nebu, a tudi med nebom in zemljo; vsled tega pravimo: Vse stvari so nasvetu. Svet se torej imenuje tudi vesoljni svet, ves- svet ( Weltall ). Ozrimo se li v jasni noči proti nebu, vidimo nebrojno svetlih nebesnih teles, katera imenujemo zvezde. Tem pri¬ števamo tudi solnce, luno in zemljo, ki so kot nebesna telesa deli vesoljnega sveta. Nebesni oblok ali svod. Nebo je modre barve, okroglo, visoko, najvišje nad nami in najnižje na straneh, ter ima neko sličnost s klet¬ nimi in drugimi obloki in se imenuje radi tega tudi ne¬ besni oblok ali svod (Himmelsgeivolbe). Nebesni oblok ima največ sličnosti z votlo polkroglo, katera se kakor ne¬ besni oblok razprostira na vse strani jednako. Obzor. Če opazujemo na prostem, n. pr. v ravnini ali na ka¬ kem hribu nebesni oblok, dozdevalo se nam bode, da se obloka spodnji rob dotika zemlje. Ta rob ima obliko krož¬ nice, čez katero na zunaj ne vidimo ničesar več in v katere sredini mi stojimo, ker je od našega stališča na vse strani jednako daleč. Okrožje, katero moremo pregledati, je naš obzor ali horizont ( Gesichtskreis). Dotikanje neba in zemlje je samo navidezno in čim više gremo, tem večji je obzor. Zemljepis 2 Zavedanje po straneh sveta. Zavedanje po straneh sveta. Znano je, da pada vsakega neprozornega telesa senca ravno nasprotno od one strani, od katere dobiva razsvetljavo ali luč. Postavimo li natanko opoldne n. pr. ravnilo navpično na vodoravno mizo ali desko, tedaj je njegova senca naj¬ krajša, in smer, v katero pade senca, imenujemo sever. Ce pogledamo proti severu, imamo za sabo jug, na desno vzhod in na levo zahod. To so glavne strani sveta (Hauptiveltgegendm). Mnogo stvarij ne leži ne na severu, ne na jugu, ne na vzhodu, ne na zahodu, ampak v sredi med dvema stranema. V takem slučaji si pomagamo na ta način, da imenujemo združeni obe strani sveta ter stavljamo jug in se¬ ver, najvažnejši točki, kot prvo besedo ter potem dobimo: jugozahod, jugovzhod, se¬ verovzhod in severozahod. Te točke imenujemo: stranske strani sveta ( Neben- gegenden). Slika, ki predočuje strani sveta, imenuje se ve¬ trovni ca ( Windrose ). (V mnogih slučajih služi v zavedanje kompas, ki združuje iglo magnetnico in vetrovnico). Zemlje oblika. V starodavnih časih so mislili, da je zemlja velika in dolga plošča, ki se razprostira od vzhoda k zahodu in na kateri stoji ob skrajnem robu nebeški oblok ali svod. Mnogo tehtnih razlogov govori pa zato, da zemlja ni plošča. — Če bi bila zemlja plošča, morali bi mnogo dalje na nji videti, nego v istini vidimo. Ako gremo na kak visok hrib, pregledamo pri še tako jasnem vremenu jako majhen del zemeljskega po¬ slika l. Zemlje oblika. 3 vršja, tudi če se poslužujemo še tako izvrstnega daljnogleda. Se jasneje se nam kaže to v krajih, kjer ni gora. Tu vi¬ dimo že od daleč cerkveni stolp, a nikakor še ne bližnje vasi, katero šele bliže dospevši zapazimo, dasi tudi nam ne zakrivajo razgleda ne gore, ne drevesa, ne hiše. Ako bi bila zemlja plošča, morali bi hkratu zagledati stolp in vas. Postavimo se na morsko obalo, ali na obrežje večjega jezera ter zasledujmo po morji plavajočo ladij o! Nekoliko časa jo še vidimo vso, potem pa nam izgine spodnji del in pozneje vidimo samo še jadrenike (jambore) ter na¬ posled izginejo izpred očij še jadrenikovi vršički. Ako bi bila zemlja plošča, videli bi še dolgo vso ladijo, če tudi vedno manjšo, in hkratu bi izginili vsi njeni deli. Ge se vozimo od morja proti obrežju, zapazimo sprva najvišje vrhunce in šele polagoma niže ležeče kraje in predmete. Če bi bila zemlja plošča, moralo bi nad zemeljski rob prihajajoče solnce hkratu obsevati vso ploščo, kar se pa ne zgodi; kajti solnce bolj vzhodno ležečim krajem prej vzhaja, zahodnejšim pa pozneje. Že iz teh razlogov razvidimo, da zemlja ni plošča, ampak k r i v o p 1 o s k a. Je li zemlja skrivljena kakor cilinder? — Ne, ker v tem slučaji bi videli z dobrim daljnogledom na obe dve strani do zemeljskega roba. Tudi ne more zemlja skrivljena biti na ta način kakor jajce; kajti pri tem načinu skrivljenja bi videli na različne strani nejednako daleč, ako bi imeli na vse strani odprt razgled. Ako potujemo do roba, kjer se navidezno dotikata nebo in zemlja, vzpenjalo se bode nebo visoko nad nami in tam ter sploh povsod obdaja krog opazovalčevo stališče, ali nikjer ne najdemo dozdevnega roba. Da je torej dotikanje neba in zemlje samo navidezno, priča nam tudi to, ker se raz¬ širi naš ob z or z višjim stališčem. Povsod vidimo pri prostem razgledu na vse strani jed- nako daleč in pregledamo okrogel del zemeljskega površja, 1 * '4 Zemeljsko oblo (globus) in njega važnejše točke in črte. katero mora torej na vse strani jednakomerno skrivljeno biti in s tem je dognano, da ima naša zemlja obliko krogle. Popolna krogla sicer ni naša zemlja, ker se nahajajo na nji gore in doline.. A višine in globine so jako neznatne v primeri z velikostjo vse zemlje. Najvišji vrh na zemlji (Gavrisankar v Aziji) je 8840 m visok, tedaj še ne 9 km. Taka višina pa moti obliko krogle pri naši zemlji ravno toliko kakor peščeno zrno kroglo na kegljišči. Zemeljsko oblo (globus) in njega važnejše točke in črte. Zemeljsko oblo ali globus se imenuje krogla, na kateri je narisano vse zemeljsko površje. Zemlja se suče okrog svoje osi, kateri pravimo z e- meljska os ( Erdachse ). Obe točki koncem zemeljske osi (kjer je zemlja malo stisnjena) sta tečaja ali pola. Zgornja točka je severni tečaj ( Nordpol ), spodnja točka pa južni tečaj ( Sudpol ). Na zemeljski krogli vidimo narisanih mnogo krogov, kateri tvorijo skupaj stopinjsko mrežo ( Gradnets ). — Od obeh tečajev jednako oddaljen je velik krog, ki deli zemeljsko kroglo v severno in južno polovico ali v dve poluti ( Halbkugeln ) ter se imenuje polutnik, ravnik (Aquator). Kakor vsak krog delimo tudi polutnik v 360°. Skozi vsako ravnikovo stopinjo si mislimo potegnjen polkrog od severnega do južnega tečaja tako, da dobimo 360 polkrogov. Tak polkrog imenujemo poldnevnik ali meridijan ( Mittagslmie ), ker imajo hkratu poldne vsi kraji, ležeči na tistem polkrogu. Poldnevnik nam kaže severno južno smer in meri kot polkrog 180°, od katerih je 90° na severni in 90° na južni poluti. Vsi poldnevniki so jednake velikosti. Skozi vsako poldnevnikovo stopinjo si mislimo poteg¬ njene vzporedno s polutnikom kroge, katerim pravimo v z p o- Zemljepisna dolžina. 5 redniki (Parallelkreise). Teh imamo tedaj 180 in sicer 90 na severni in 90 na južni poluti. Radi okrogle oblike naše zemlje se zmanjšujejo vzporedniki prot-i severnemu in južnemu tečaju vedno bolj in bolj. Na tečaji je vzporednik samo še točka. — Od polutnika 23oddaljena vzporednika se zoveta povratnika ( Wendekreise) in sicer severni povratnik (povratnik rakov) in južni povratnik (povratnik kozo- rožčev). — Od tečajev 23 1 /2° oddaljena vzporednika se imenujeta tečajnika ali polarni k a (Polarkreise) in sicer severni tečajnik in južni tečajnik. — Zemljepisna dolžina. Ker med poldnevniki glede velikosti ni razlike, kakor med polutnikom in vzporedniki, smatrajo zemljepisci zdaj ta, zdaj oni poldnevnik kot prvi ali poldnevnik ničle. Pol¬ dnevnik ničle (Nullmeridian) ima na zemeljski krogli in na zemljevidih znamenje 0°. Najnavadnejši poldnevniki ničle so: 1. Poldnevnik zvezdarne Greenwich (izg. Grmič) blizu Londona. 2. poldnevnik otoka Ferro (kanarski otok blizu zahodno - afriškega obrežja), 3. poldnevnik mesta Pariz v Franciji. Oddaljenost poldnevnika kakega kraja od poldnevnika ničle se imenuje zemljepisna dolžina {Geographische Lange), katera se šteje od 0° do 180° proti vzhodu (vzhodna dolžina), ali od 0° do 180° proti zahodu (zahodna dol¬ žina). Redkeje štejemo zemljepisno dolžino od 0° do 360°. — Zemljepisna širina. Kakor poldnevnikov oddaljenost od poldnevnika ničle se da zmeriti tudi vzporednikov oddaljenost od polutnika. Oddaljenost vzporednika kakega kraja od polutnika se imenuje zemljepisna širina (Geographische Breite). Vzporednike štejemo od polutnika na severni poluti proti severnemu te- 6 Naloge. čaju, na južni poluti proti južnemu tečaju. Razločevati se mora torej severna in južna zemljepisna širina. Polutnik ima število 0, tečaja pa 90. Slika 2. 0 32 0 32 Ako poznamo kakega kraja zemljepisno dolžino in zemljepisno širino, znana nam je njega zemljepisna leža ( Geographische Lage ). — N. pr. Ljubljana (= © Lj.) leži (približno) na 46° severne zemljepisne širine in na 32° vzhodne zemljepisne dolžine (od otoka Perro). Naloge. 1. Zakaj se imenuje svod tudi nebesni oblok? 2. Kako obliko ima obzor? 3. V katero smer pada senca opoldne? 4. Na katerih straneh sveta leže sledeče stvari: Šolska deska, peč, vrata, omara. 5. Imenujte stene šolske sobe po dotičnib straneh sveta. 6. Kako se določujejo strani sveta brez kompasa? 7. Katere dokaze poznate, da ima zemlja obliko krogle? 8. Kaj je stopinjska mreža? 9. So li vsi poldnevniki jednake velikosti? 10. So li vsi vzporedniki jednake velikosti? 11. Kaj je zemljepisna dolžina? 12. Kaj je zemljepisna širina? 13. Določite na zemljevidu (po poldnevniku ničle od otoka Ferro) zemljepisno ležo sledečih mest: Zagreb, Gradec, Dunaj, Praga, Krakov. 7 II, Najvažnejši pojmi iz prirodoznanskega zemljepisa. Ker ima zemlja obliko krogle, je samo krogla ali oblo nje pristna slika in zemeljsko oblo ali globus nam najbolj predočuje obliko naše zemlje. V mnogih slučajih se pa ne moremo posluževati zemeljskega obla iz različnih vzrokov. Tudi so posamezne dežele na zemeljskem oblu premajhno narisane, da bi jih mogli natančneje spoznavati. Narišejo se torej posamezne dežele ali kraji (včasih tudi vsa zemlja) na vodoravni ploskvi, in takov naris se zove zemljevid ( Landkarte ). Načrt ( Grundriss ) se imenuje majhen zemljevid, ka¬ teri nam predočuje samo poslopje ali del poslopja. (N. pr. načrt šolske sobe.) Plan ali krajepisna mapa [Plan) nam predstavlja naris kakega mesta ali sela ali pa tudi samo del mesta ali sela. (N. pr. plan Ljubljane.) Potanki zemljevid ( Specialkarte ) kaže mal košček zemlje v precejšnji velikosti. (N. pr. potanki zemljevid Ljubljanskega okoliša.) Drugi zemljevidi imajo narisane kronovine, države in zemljine. P lani gl ob a kažeta okroglo zemljo v dveh delih na- vodoravni ploskvi. Kaj so zemljevidi? Razdelitev zemljevidov. 8 Merilo. Ati ant se zove zbirka zemljevidov, predočujoča vse dežele na zemlji po določenem načrtu. Razumevanje in čitanje zemljevidov. Na zemljevidih se nam predstavlja slika kake dežele, kakor bi jo videli, ako bi gledali na vsako točko z velike višine v zraku, sedeči v kakem zrakoplavu (balonu), in ne od strani. Pri tem pogledu vidimo vse očitne predmete, ker nam jih ne zakrivajo druge stvari. Misliti si moramo, da leži zemljevid vodoravno pred nami. Merilo. Velike važnosti je pri vsakem zemljevidu njega merilo. Merilo ( Mapstab ) nam kaže, v kakem razmerji stoji zem¬ ljevida velikost proti resnični velikosti dotične dežele. v Ce bi n. pr. hoteli narisati šolsko sobo v pravi velikosti, potrebovali bi jako jako veliko polo popirja, katere pa ni¬ mamo. Pomagati si tedaj moramo z desko, tablico ali pa sploh z navadno polo popirja. Zmanjšati moramo načrt šolske sobe, dobimo pa še zmerom pristno sliko, in temu merilu pravimo „skrčeno merilo" (Verjungter Mapstab). Narišimo n. pr. načrt šolske sobe v merilu 1:10 (piše se tudi »! Pri tem merilu mora 1 m v načrtu jednak biti 10»? prave dolgosti šolske sobe. Ako delimo 1»? z 10, do¬ bimo 1 dm (ali 10 cm), in 10 m deljeno s 10 da 1 m in tedaj pravimo 1 dm (10 cm) v načrtu je jednak 1 m v istini. — To pa velja samo glede dolgosti. Ako pa primerjamo ve¬ likost načrta s pravo velikostjo šolske sobe, nastane vpra¬ šanje: Koliko takih načrtov bi morali položiti jednega tik drugega na tla, da bi pokrili sobna tla? Lahko se prepričamo, da potrebujemo pri merilu 1:10, 10 X 10 to je 100 načrtov, da pokrijemo sobna tla. — Mi- Dogovorjena ali konvencijonalna znamenja. 9 Slika 3. slimo si, da nam pred- p stavlja ABCD pravo ve¬ likost šolske sobe, tedaj je pri merilu 1:10 Aefg velikost načrta šolske sobe. Od A do B polo¬ žimo 10 takih načrtov. Isto tako je lahko raz¬ vidno , da trebamo 10 vrst (vrsta po 10 na¬ črtov) tedaj 100 načrtov, ako hočemo pokriti sob- g na tla. — Tako se tudi lahko uverimo o raz- A merji med kvadratnim kilometrom in kvadratnim mirija- metrom. 1 gm = 10 km. 1 /m 2 pa ni jednak 10 'km 2 ampak B 1 fim 2 =100 km 2 . N. pr. pri merilu 1:150.000 (katero merilo ima nastenski zemljevid Bauerjev: Vojvodstvo Kranjsko) je Im (na zem¬ ljevidu) = 150.000 m ali 150 km (v prirodi), ali 1 cm = T5 km. Vojvodstvo Kranjsko je pa v istini 150.000 X 150.000 = 22.500,000.000 krat večje nego Bauerjev zemljevid. Dogovorjena ali konvencijonalna znamenja. Radi velike pomanjšatve na zemljevidih ne morejo biti na teh zaznamenovane slike prirodnih predmetov. Posledica je bila, da so polagoma nastala za zemljevide posebna obi¬ čajna znamenja, katera se zovejo „dogovorjena ali kon¬ vencijonalna znamenja". Gorovje in sploh bolj vzvišene točke. Posebno važno je poznati, kako se rišejo na zemljevidu gore in sploh bolj vzvišene točke. 10 Gorovje in sploh bolj vzvišene točke. Mislimo si kako goro v tej ali oni smeri z dolgim nožem prerezano in odstranimo jedno polovico, tedaj dobimo prerez ni načrt ali profil. Profil pa kaže razmere dotične gore samo za ozko progo, katero prereže. To nam pa samo v redkih slučajih zadostuje. Mislimo si, da padajo soln- čni žarki (ali traki) med seboj vzporedno in navpično na vodo¬ ravno ravnino ab. Potem takem pada največ solnčnih žarkov na vsako vodoravno ploskev (ni¬ žino ali planoto, vrhunec, kopo, greben, hrbet i. dr.), katera do¬ biva od solnca največ luči in se nam kaže v svetli barvi. (Na nekaterih zemljevidih so na¬ značene nižine z zeleno barvo, planote pa z rmeno ali svetlo- rjavo barvo.) Čimbolj je pa ravnina tistega raztega (ab = ac — ad = ae) nagnjena, tem menj solnčnih žarkov jo obseva in tem temneje je narisana. Navpično vzdigujoča se stena ar ne dobiva več solnčnih žarkov (ti padajo navpično na tla, kakor si moramo misliti) in naznači se s temno barvo. Različno razsvetljavo si lahko razjasnimo s platnicama kake knjige. Na ta način uvidimo, zakaj in kako se različna razsvetljava naznači na zemljevidu s črtkami (Schraffen). ABCD nam kaže sprednji prerezni načrt knjige, ki stoji na mizi z naklonjenima platnicama (AD, BC). Gorenji del slike pa kaže tiste knjige geometrično sliko. Knjige hrbet (efgh) je, kot vodoravna ploskev, popolnoma razsvetljen, torej ostane na sliki bel. Obe platnici pa sta nagnjeni in ne Slika 4. Gorovje in sploh bolj vzvišane točke. 11 Slika 5. 9 h dobivata vseh solnčnih žarkov, katere bi imeli v vodoravni leži; razsvetljeni sta tedaj menj, kar naznačimo s črt¬ kami in sicer radi manjšega naklonskega kota s tankimi črtkami. A V tej sliki stojita platnici knjige še bolj strmo; vsled tega stoji tudi hrbet knjige više nad mizo nego prej. Hrbet knjige (efgh) ostane popolnoma razsvet¬ ljena vodoravna ploskev, ki je tudi tu belo narisana. Ker pa stojita platnici bolj strmo, obseva jih menj solnčnih žarkov nego prej in njih manjša razsvetljava se naznači z debelejšimi, bliže skupaj stoječimi in krajšimi črt¬ kami. S črtkami se naznači goram pobočje, katero si predstavljamo kot strmino ali poševno ravnino. Cim str meje je pobočje, tem temnejeje črtka^nje, to je: črtke so debelejše, bolj kratke in bliže skupaj. Črtke so potegnjene od vrha ali slemena gora v smeri pobočja ali obronka ter nam kažejo vedno najkrajši pot odtekajoče se vode. 12 Gorovje in sploh bolj vzvišene točke. Dolge črtke kažejo men j strmo pobočje, a kratke črtke strmeje' pobočje. Z višino raste pri gorovji navadno tudi strmina in zategadelj je višje go¬ rovje temneje narisano nego nižje gorovje. Pri zemljevidih v malem merilu risanih, kjer se dado narisati samo glavne goropisne razmere, ne oziramo se več na naklonski kot gora, temveč samo na višino, katera je narisana po načelu „čim više, tem temneje". Pri še tako natanko narisanem zemljevidu pa ni mo¬ goče izvedeti višine kake gore. Da se to zaznamenuje, upo¬ rablja se takozvano „k o tiranje® t. j. s pridejanimi šte¬ vilkami so naznačene višine vrhov, grebenov, prelazov i. t. d. Kope (Kuppe) imajo vedno (če tudi prav malo) vodoravno, bolj okroglo ploskev, ki je belo naznačena in dostikrat tudi radi razločnosti večja, nego ji pristaje po merilu. Neko sličnost s kopami imajo k raške ponikve (Mulde) na zem¬ ljevidu, ker je tudi dno ponikvam belo narisano. Na zemljevidih kraških dežel treba tedaj paziti, da se ne zamenja ponikva (na Krasu tudi „dol“ imenovana) ali rupa t. j. manjša ponikva s kopo. To se pa da lahko razločevati, ker se nahajajo med kopami sedla, ponikvam pa manjkajo sedla. Tudi je na dnu ponikev poseben znak. Take ponikve so n. pr. Velika Kolčivka pri Planini, pri Škocjanu ob Goriški meji, pri Bazovici vzhodno od Trsta. Manjše ponikve najdemo pri Strmci (sev. od Postojine) in pri Stud enem (zah. od Planine); mnogo ponikev je pa pri Rakeku. Tudi sedlo (Sattel) ima malo vodoravno ploskev, ki je čvetero-oglata in mora bela ostati. Dogovorjeno znamenje za sedlo je ][. Pri žlebi ni se stikajo črtke proti najnižji točki t. j. proti početku žlebine ter se dotikajo žlelme črte, s katero tvorijo kote. Tam, kjer je žleb vodoraven, stojč črtke navpično na žlebni črti. Ako pa črtke tvorijo navzgor z žlebno črto ostre kote, nagnjena je žlebina. Cim strmejša je žlebina, tem ostrejši so koti, katere tvorijo črtke z žlebno črto. Iz leže kop in sedel, ki značijo najvišje dele, da se določiti,, kje je rob ali žleb, sploh ako vodi dotični predmet navzgor ali nizdoli. Natančno ima vse te predmete naznačene potanki (specijalni) zemljevid. Čira manjši je zemljevid, tem bolj izginejo na njem posamezni predmeti. Risanje z „odsenjavo“ (odtenjavo, Schummerung) se tudi drži glede risanja gorskega pobočja načela „čim str¬ meje, tem temneje in čim niže, tem svetleje®. Pri „odsenjavi“ Vodovje, občila, mesta in meje. 13 kažejo mesto črtek s čopičem temneje ali svetleje narisani deli višja ali nižja tla. Po načinu „odsenjave“ je izdelan Prejerjev nastenski zemljevid Kranjske. Vodovje, občila, mesta in meje. Lože je razumeti na zemljevidu vodovje. Potoki in pritoki so risani z bolj tanko črto nego veletok, ki se mora poznati že na prvi* pogled; čim bliže ustja, tem debelejša postane črta reke ali veletoka, s čimer se tudi naznači, da postaja reka vedno večja. Lahko je spoznati na zemljevidu morje, jezera, ribnjake, prekope in močvirje. Priprosta so tudi dogovorjena znamenja za občila ( VerJcehrsmittel). Ako gledamo z višine ali z zrakoplava na zemeljsko površje, vidijo se nam ceste in železnice kakor tudi reke in potoki kot črte, katere nam torej radi sličnosti slu¬ žijo v zaznamenovanje teh zemljepisnih predmetov. Mesta, trge in vasi nam naznačijo na zemljevidu krogi in pike, ker se nam pri pogledu z zračne višine ka¬ žejo samo še v tej obliki, in sicer manjše naselbine kot pike, večja mesta kot krogi. Vsakovrstne meje so zaznamenovane s pikami in čr¬ tami, močnejšimi in slabejšimi, v različnih sestavah. Iz zemljevida posnamemo tudi navadne podnebne razmere po¬ sameznih dežel. Čim bolj se bližajo na severni poluti kraji severnemu tečaju, tem mrzlejše je podnebje v oboe; na južni poluti pa imajo bolj proti jugu ležeči kraji mrzlejše podnebje. Tudi imajo dežele, visoko nad morsko gladino se razprostirajoče, hladnejše podnebje nego niže ležeče dežele. To moremo čitati iz zemljevida, kateri nam pa tudi kaže, kaki vetrovi vladajo v deželi in kakov je vsled tega njih vpliv na podnebje. Ako poznamo v obče razmere, ki vplivajo na razvoj živalstva in rastlinstva in na rodovitost kake dežele, čitali bodemo tudi lahko vse te razmere iz zemljevida.. Zemljevid nam kaže, kateri kraji so bolj rodovitni in kak vpliv ima na poljedelstvo leža krajev na severnem ali južnem obronku gora i. t. d. Važna je na zemljevidu stopinjska mreža. S pripomočjo te naj¬ demo razmerje na zemljevidu z istinito velikostjo. Treba pa si je predočiti, da je zemljevid izsčk površja »zemeljskega obla“ in da so črte, predstavlja¬ joče vzporednike in poldnevnike, le deli krogov na »zemeljskem oblu“. 14 Vodovje, občila, mesta in meje. S pomočjo vzporednikov in poldnevnikov se dado na zemljevidu na¬ tanko določiti strani sveta. Na dobrem zemljevidu tudi lahko izračunimo razliko časa med posameznimi kraji. Solnce vzhaja za jedno stopinjo bolj vzhodno ležečim krajem za 4 minute prej, in po poldnevnikih na zemljevidu se da zračuniti razlika v času med tem in onim krajem. N. pr. Jesenicam na Dolenjskem vzhaja solnce kakih 8 minut prej kakor Fužinam ali Beli Peči na Gorenjskem. Na zemeljskem oblu in na zemljevidih lahko poiščemo svoje v stri č- nike, protidomce in protinožce ter primerjalno njih dnevne in letne razmere z našimi. Še marsikaj se da čitati iz dobrega zemljevida, a to je le bolj za strokovnjake. Naloge. 1. Zakaj je samo krogla pristna slika naše zemlje? 2. Kaj je zemljevid? 3. Zakaj si moramo predočiti, da leži zemljevid vodoravno pred nami? 4. Kaj se pravi: Zemljevid ima merilo 1:100.000? 5. Zakaj se riše strmeje pobočje temneje od bolj položnega pobočja? 6. Kaj je kotiranje? 7. Kako so nastala dogovorjena znamenja za zemljevide? — Zemlja in nje deli. Na zemeljski skorji se opazujejo tri poglavitne oblike in sicer: 1. Suha zemlja. 2. Voda. 3. Zrak. Suha zemlja. Vodoravna razvrstitev suhe zemlje. (Horizontale Glliederung'.) Pogled na zemeljsko oblo nam kaže, da zavzema suha zemlja samo malo več od četrtine zemeljskega površja, malone tri četrtine zemeljskega površja pa je pokritega z vodo. Suha zemlja pa je v več delov razkosana. Veliki vkup se držeči deli suhe zemlje se imenujejo celine ali k o n t i n e n t i ( Festlander ). Navpična izobrazba suhe zemlje. 15 Suho zemljo delimo v tri celine: 1. Vzhodna celina ima tri zemljine in sicer: Ev¬ ropo, Afriko in Azijo. 2. Jugovzhodna celina ali Avstralija. 3. Zahodna celina ali Amerika. Manjši kosi suhe zemlje, obdani krog in krog z vodo, se imenujejo otoki ali ostrovi ( Inseln ). Večje število po vrsti stoječih otokov se imenuje otoška vrsta ali niz otokov (Inselkette) ; večji broj blizu skupaj nahajajočih se otokov je otočje ( Inselgruppe ). Manjši kosi suhe zemlje, kateri se samo na jedni strani držijo celine, a so na treh straneh z vodo obdani, imenujejo se polotoki (Halbinselri). Manjšemu in ozkemu polotoku pravimo z eniški jezik ( Landmnge ). Zelo ozka pokrajina, katera se razprostira med dvema morjema in veže dve ce¬ lini, imenuje se m e d m o r j e ali zemeljska ožina ( Isthmus , Landenge). Strmo v morje segajoči ozki del polotoka je rtič ( Vorgebirge , Cap). Rob, ob katerem se dotika suha zemlja z morjem, jezerom ali reko, imenuje se obrežje, obala. ( TJfer , Kuste). Obrežje ni povsod jednolično, ker mole deli suhe zemlje v morje in zopet deli morja v suho zemljo. Taki deli se zovejo členi ( Glieder ), ki so ali kopnozemelj ski členi ali pa morski členi. V morje segajoči deli suhe zemlje se zovejo ko p no¬ žem el j ski členi, v suho zemljo segajoči deli morja pa morski členi. (Morski členi se razpravljajo pri „vodovji“). Kopnozemeljski in morski členi skupaj činijo vodo¬ ravno ali horizontalno razvrstitev suhe zemlje. Navpična izobrazba suhe zetnlje. (Verticale CUiederung). Kakor znano, ni naša zemlja popolna obla, ker je nje površje tu višje tam zopet nižje. Da pa moremo zmeriti globine in povzdige na zemeljskem površji, smatramo kot skupno podlago obema morsko gladino ( Meeresspiegel ), 16 Navpična izobrazba suhe zemlje. to je morsko površje, ki je malone povsod jednako oddaljeno od središča zemlje. Nad morsko gladino kvišku se vzdigujoči deli celine ali posamezne dežele činijo nje navpično ali vertikalno izobrazbo. Nadmorska in odnosna višina. Mislimo si n. pr. gla¬ dino Jadranskega morja podaljšano pod suho zemljo tako daleč, da seže do kraja, kateri leži ravno navpično pod ljub¬ ljanskim gradom. Ako bi mogli navpično dol do morske gladine meriti, videli bi, da stoji ljubljanski grad 364 m nad morsko gladino, to je tedaj njega nadmorska višina. Nav¬ pični vzdig- kakega kraja nad morsko gladino je njega nad¬ morska (absolutna) višina. Ako pa pravimo: Ljubljanski grad stoji 73 m nad mestnim trgom, tedaj naznanimo s tem številom ljubljanskega gradu odnosno višino. Navpični vzdig kakega kraja nad drugim krajem (izvzemši morsko gladino) je njega odnosna (relativna) višina. Po različni nadmorski višini delimo suho zemljo v ni- žavje ( Tiefland ), in višavje ( Hochlancl ). Višavju prište¬ vamo ves svet, kateri se vzdiguje nad 350 m*) nadmorske višine; kar je nižje, pripada nižavju. Krajina, katere deli se le neznatno vzpenjajo in so ma¬ lone ravni, imenuje se ravan ( Ebene ). Le malo nad morsko gladino se vzdigujoča ravan je nižina, nizka ravan (Tief ebene). V višavji se nahajajoča ravan je planota, visoka ravan ( Hochebene ). Z nižavja pridemo le polagama po stopi c a h ( Stufen , Te- rassen) v višavje. Večji, stopicam slični odstavki se imenujejo stopnje vin e [Stufen- oder Terussenf&nder). Večje, popolnoma vodoravne ravani ni na zemeljskem površji, ker so tla tu višja, na drugem kraji zopet nižja. Nahajajo se celo niže od morske gladine stoječi deli suhe zemlje, zemeljski vsedi ( Sen- Jcungen, Depressionen) imenovani. Posamezna, le malo nad svojo okolico vzpeta višina se imenuje grič, (holm, brdo); več skupaj nahajajočih se gričev pa gričevje, brdje (Hiigelgruppe). *) 350 m je namreč srednja višina celin. Navpična izobrazba suhe zemlje. 17 Znatno nad svojo okolico vzpeta višina je gora (hrib). Najvišji del gore je vrh, vršac, vrhunec (Gipfel), kateri ima po svoji obliki različna imena. Spodnji del gore je nje vznožje (Fup). Med vrhom in vznožjem stoječi del je pobočje (obronek, reber, Abhang), katero je položno, strmo ali propadno. Podaljšan vrh gore je nje hrbet, greben, sleme ( Euchen ). Ozka preseka med vrhunci je škrbina ( Scharte ); bolj odprta zaokrožena globina med vrhunci se pa imenuje sedlo (. Sattel , Joch). Oe pa pot čez pelje, imenuje se prehod ali prelaz ( Pass ). Več skupaj tesno zvezanih gora je gorovje, hribovje (. Berggruppe ). Med sabo zvezane gromade gora se imenujejo pogorje ( Gebirge). Ognjeniki (vulkani) so gore, katere časih bljujejo iz sebe skozi livkasto odprtino razno snovino, ki je tekoča, trda ali plinasta. Ognjeniki imajo stožčasto obliko. Njih odprtina se imenuje žrelo ognjenika ali Jcrater. Glede višine ločimo gorovje v sredogorje ( Mittel- gebirge), katero sega do 1800 m, kjer se v naših krajih neha rastlinstvo. Kar je višje od 1800 m, pripada planina m ( Hochgebirge ). Doline. Dolina se nahaja med gorovji ali pogorji ter ima po svoji raznovrstni kakovosti različna imena. Doline najnižji del se imenuje podolje ( Thalsohle ). Dolina, razprostirajoča se v glavni smeri pogorja, je podolžnica ( Ldngenthal ). Ta je navadno bolj široka in položna. Dolina, stoječa več ali menj navpično na glavni smeri pogorja, je poprečnima, poprečna dolina ( Querthal ) ter je ožja in navadno strmejša mimo podolžniee. Jako ozka in kratka dolina s strmima stranema je j ar e k, grapa, deber ( Schlucht ). Stisnjena dolina, po kateri vodi pot ali cesta, imenuje se soteska, vrata ( Engpass ). Od vseh stranij z višinami je obdana kotlina, ponikva, Zemljepis I. r> 18 Vzgledi. krnica ( Ressel ). Sem spadajo tudi kraške rupe (Mul d en) in kraški doli (Dolinen). Vzgledi. Isterski otoki. Otoški niz nasproti severozahodnemu obrežju Dal¬ matinskemu do izliva reke Krke. Otočje nasproti srednjemu obrežju Dal¬ matinskemu. Polotok Istra. Zemski jezik je najjužnejši ozki polotok pri Kamenjaku v Istri. M e d m orje pri Stonu, ki veže polotok Pelešac z Dalmacijo. Rtič je Kamenjak ali punta di Promontore ob najjužnejšem konci Istre. Obrežje na obeh straneh Ljubljanice, obala Jadranskega morja. Nižina je ravan ob dolenji Soči. Planota je ravan vzhodno od Kranja. Stopice so južno od Radovljice med planoto Jelovico in jugoza¬ hodno ravnino. Stopnjevine so med zahodnim obrežjem Istre in Kraškim višavjem. Zemeljski vsed je Mrtvo morje. Gričevje je okoli Metlike; Slovenske gorice med Dravo in Muro. Šmarna gora severno od Ljubljane. Maceljsko gorovje ob štajersko- hrvaški meji. Pogorje so Gorjanci južno od dolenje Krke. Kamniško sedlo. Prelaz Ljubelj med Kranjsko in Koroško. Ognjenik Vezuv pri Napolji. Sredogorje Kras. Savinjske planine. Savska podolžnica. Kokrska poprečnica. Jarki obdajajo n. pr. Triglavsko pogorje. Soteska pri Trojanah ne daleč od kranjsko-štajerske meje. Bolška vrata na Goriškem. Kotlin je mnogo na Krasu (Planinska, Cerkniška). Vodovje. Voda je poleg zraka najbolj razširjena tvarina na zemlji. Voda pada iz oblakov kot dež (sneg, toča, rosa, slana) na zemljo. Nekaj te vode izhlapi, nekaj se je izgubi v zemljo, ali pa jo porabijo ljudje, živali in rastline. Ostala voda pa odteka končno po rekah v morje, od koder se zopet vzdiguje vsled hlapenja kvišku ter dospe kot hlap ali para po vetrovih v zrak nad zemljo, kjer se zopet zbira v oblake. Tako kroži neprestano voda na zemlj i. Slika 7. hlap -s- veter - s- oblaki morje -s-- reke -- kopno Morje. 19 Morje. Vesoljno morje (ocean) pokriva malone tri četrtine zemeljskega površja ter zavzema njega najnižje vsede. Morska voda je slana in težja od sladke vode na suhi zemlji. V mirnem stanji je morje modrozelene barve; barva se izpre- minja pa mnogokrat. Površje morja se imenuje morska gladina. Morsko dno je nadaljevanje površja suhe zemlje ter ima tudi globočine in višine kakor suha zemlja. Semtertja mole velike višine kot kleči ali otoki nad morsko gladino. Morsko dno je jako različne globočine, katera se meri z vo¬ domernim grezilom. Naj večja do sedaj znana globočina pre¬ sega IB.000 metrov*) in je tedaj večja mimo najvišjih vr¬ huncev na zemlji. Morska obala je strma ali nizka; nizka obala se vzdiguje le polagoma nad morsko gladino. Vzvišeno morsko dno, segajoče blizu do morske gladine, je plitvina ( Untiefe ). Plitvina, sestoječa večinoma iz peska, je prodovina (Bank ); skalnate plitvine so pa k 1 e č \ ( Klippen ). Vrste peščenih gričev ob obali se zovejo sipine ( Dimen ). Kakor se je že prej omenilo, ni morska obala povsod jednolična, ker tu segajo posamezni deli suhe zemlje v morje, tam zopet segajo deli morja v suho zemljo. V suho zemljo segajoči deli morja se imenujejo morski členi. Na več straneh od suhe zemlje obdana prostorna in velika morska zajeda je zaliv ( Meerbusen , Golf ); manjši zalivi se imenujejo drage ali zatoki (Budit, Bai). Mali zatoki, kateri služijo ladijam pred nevihto v varno zavetje, imenujejo se luke, pristani ( Hafen ). Na dveh straneh od suhe zemlje stisnjen ozek del morja, ki veže dva večja morska dela, je preliv, morska ožina, kanal (Meerenge, Strafie). Posamezni deli vesoljnega morja. Po celinah, vzporednikih in poldnevnikih se deli ve¬ soljno morje v pet delov. *) V Atlantiškem morji med otokom Tristan da Cimha in ustjem reke La Plata. 2 * 20 Gibanje morja. Gibanje morja. Morje je le redkokedaj mirno ter se skoraj neprestano giblje. Pritisk vetrov na vodoravno morsko gladino po- vzročuje valovanje ( Wellenbewegung), kije zdaj močnejše, zdaj zopet slabejše. Poleg tega nerednega gibanja ima morje redno plimovanje ( Gezeiten ). Morje namreč v 24 urah in 50 minutah dvakrat naraste in dvakrat pade in sicer 6 ur 12 - 5 minut proti obali priteka in narasta, kar imenujemo pritok ali plima ( Flut ), (pri Trstu naraste samo za 05 metra), Vodovje na suhi zemlji. 21 6 ur 12'5 minut pa zopet pada in odteka, to je odtok, oseka ( Ebbe ). — Plimovanje pripisujemo privlačnosti lune in solnca. Morje pa ima še drugo redno gibanje, to so morski tokovi ( Meeresstromungen ). Deli morja se pretakajo po šir¬ nem morji slično rekam na suhi zemlji. Morski tokovi so naravne ceste za ladije. Za nas je najvažnejši zalivski tok (Golf str orn ), kateri, prišedši iz Mehikanskega zaliva, teče v severovzhodni smeri do severoevropskega obrežja. Zaliv¬ skega toka voda je mnogo toplejša mimo drugega morja ter blagodejno vpliva na podnebje zahodnega obrežja Evrope. Vodovje na suhi zemlji. Vodovje na suhi zemlji se deli v tekoče in stoječe vode. Tekoče vode. Početek tekoči vodi je studenec ( Quelle ). Studenci se družijo v potoke (Bache), potoki v reke ( Flusse ) in veletoke ( Strome ), kateri se izlivajo v morje ali kako jezero. Žleb, po katerem teče voda, zove se struga (Fluss- bett). Gledaje v smeri tekoče vode, imamo na desno desni breg, na levo levi breg. Kjer se reka spušča s precejšnje višine nizdoli, napravlja slap (' Wasserfall ). Ako se struga med strmima bregoma zožuje, teče reka brzeje ter nastane brzica ( Stromschnelle ). Glavna reka ( Hauptfluss , Strom ) se izliva v morje ali jezero ter sprejme v svojem teku dotoke ( Nebenflusse ), v katere tečejo pritoki (Zuflusse). Reka, izlivajoča se v jezero ali izgubljajoča se v kaki pustinji, je celinska reka, pustinjska reka (Binnen- fluss, Steppenfluss). Manjše reke in potoki, tekoči v ponikve (ponore), so ponikalnice, ponor niče ( Hbhlenflusse ). Reka, katera se izliva v morje po kratkem teku ob morskem bregu, zove se brezni ca ( Kustenfluss ). 22 Stoječe vode. Kjer se reka v drugo vodo izliva, tam je nje izliv ali ustje (Miindung). Ako se reka pred ustjem cepi v več panog, je to vilasto ali deltasto ustje (Delta). Proti morju od¬ prto po plimovanji nastalo globoko in široko ustje je p li¬ ni u joče, trombasto ustje ( Trichtermundung ). Jezeru slično ustje z ozkim vhodom v odprto morje se zove morska lok v a (Haff). Zemski jezik med morjem in lokvo pa je ze¬ meljska kosa ( Nehrung ). Ako mesto zemeljske kose otoki zagrajajo ustje, imenuje se tako ustje liman. Razlika v višini med izvirom in ustjem je strmec, pad reke ( Gefalle ). Prema črta od izvira do ustja se zove premočrtna oddaljenost, poprečna dolgost (Directer Abstand). Vsa dolgost reke z vsemi zavinki je razvoj reke (FlussentivicMung). Vse površje, od katerega prihaja voda v kako reko, je nje porečje ( Flussgebiet ). Črta, lo¬ čujoča dve porečji, je razvodnica, razvodje (Wasser- scheide). (Primeri sleme na strehi). Umetni vodotoči, spa¬ jajoči reke ali reke in morje ali okrajšujoči ovinek reke, so prekopi (kanali). Stoječe vode. Večja stoječa voda je jezero ( See ), manjša po ljudeh napeljana stoječa voda se zove ribnjak ( Teich ). Po vodi močno premočena tla, kjer se voda ne more odtekati, ime¬ nujejo se močvirje ( Sumpf\ Moor). Vzgledi. Tržaški zaliv. Koperski zatok. Puljska luka. Farazinski preliv med Istro in Cresom. Planinski kanal med Hrvatskim primorjem in otoki. Potok Mirna. Reka Sava. Veletok Dunav. Ljubljanski grad je na des¬ nem bregu, frančiškanska cerkev pa na levem bregu Ljubljanice. Slap Savice. Brzice Save med Zagorjem in Trbovljami. Glavna reka Soča. Dotok Vipava. Pritok Branica. Celinska reka Volga. Pustinjska reka Tarim v Visoki Tartariji v Aziji. Ponikavnice: Pivka, Temenica, Reka. Brez ni c a Timava se izliva v Tržiški zatok; brežnica Mirna v Istri. Deltasto ustje imata Dunav in Nil; vilasto ustje reke Timava. Plimujoče ustje reke Labe na Nemškem, Soče na Goriškem in Mirne v Zrak (vzduh). 23 Istri. Loka in zemeljska kosa ob ustji reke Visle v Baltiškem morji. Liman reke Dnjepr v črnem morji. Strmec Save znaša 1133 metrov. Nadiža (pravi izvir Save v Planici) je 1203 m visok, ustje Save pri Belem Gradu pa 70 m, tedaj je razlika 1133 m. Grintovci (Karavanke) delajo razvodje med Dravo in Savo. Francov prekop med Dunavom in Tiso; Gruberjev prekop pri Ljubljani. Cerkniško jezero. Trebonjski ribnjaki pri Budejevicah na Češkem; Ljubljansko močvirje. Zrak (vzduh). Zemljo obdaje na vseh straneh zrak, kateri je v naše življenje neobhodno potreben. Zrak obdaje zemljo v obliki votle oble, kateri pravimo ozračje, vzdušje ( Atmosphare ). Cim bliže je zrak zemeljskemu površju, tem težji je, ker nanj pritiskajo ali ga tlačijo zgornje zračne plasti ter zrak zgoščajo ali povzročujejo, da so spodnje zračne plasti gostejše. Zračni tlak merimo s tlakomerom ( Barometer ). Vetrovi. Stopimo li v topli sobi k oknu, tedaj zapazimo, da sili skozi razpokline mrzli zrak v sobo, in tedaj pravimo: „pri oknu je prepih ( Luftzug )“, kateri nastane vsled različne toplote v sobi in zunaj. Na jednak način nastanejo vetrovi vsled različne toplote v raznih krajih. Kjer se zrak bolj segreje, postaja ložji ter se vzdiguje, na njega prejšnje mesto pa vleče težji mrzli zrak, ki povzročuje močnejši prepih, veter (Wind). Močen veter se zove vihar, piš {Sturm), najmoč¬ nejši vihar pa orkan. Veter se imenuje po straneh sveta, od koder prihaja. N. pr. severovzhodnik (burja) prihaja od severovzhoda') piše dolgo časa po suhi zemlji kot suh veter ter nam do- naša lepo vreme. — Od morja prijaha topli jug, tudi široko zvan, prinaša našim krajem kot moker veter dež. Na dalje še imamo: sever (gorenc), vzhodnik, z a h o d n i k, jugo¬ zahodnik (v Bohinji tudi „krivec“ imenovan), se vero- zahodnik i. t. d. 24 Toplinske razmere na zemlji. Toplinske razmere na zemlji. Kakor vsako telo na zemlji ima tudi zrak neko, zdaj večjo zdaj manjšo toploto. Stopinja toplote kakega telesa je njega toplina (temperatura). — Toplina na zemeljskem površji je odvisna od množine toplote, ki nam prihaja po solnčnih trakovih. Znano je, da je opoldne najtoplejše, ker stoji solnce najviše nad nami in vsled tega dobi zemlja največ solnčnih trakov. Zjutraj in zvečer pa stoji solnce nizko in zemlja dobiva menj solncnih trakov. Opoldne imajo solnčni trakovi najkrajši pot skozi zrak ter tedaj izgubivajo najmenj toplote. Solnce tem bolj ogreva, čim više stoji, ker tedaj pada na zemljo največ solnčnih trakov in ker imajo te¬ daj ti najkrajši pot skozi zrak. Pričakovali bi, da je na visokih gorah topleje, ker so bliže solncu. A to ni tako. Od solnca razgreto zemeljsko površje odda svojo toploto najprej spodnjim gostejšim zrač¬ nim plastem, kjer se mnogo toplote ohrani; kajti nad temi plastmi je še mnogo drugih zračnih plastij, ki ovirajo, da se ne izgubi preveč toplote. V višjih krajih pa so zračne plasti tanjše ter vsled tega menj varujejo zemeljsko toploto. Cim višji je tedaj kraj, tem več toplote se izgubi in tem hlad¬ neje mora biti. Toplota tedaj pojema z višino, pri¬ bližno 1 l 2 °C na 100 metrov. V merjenje topline nam služi toplomer (Thermometer). Ker toplota kvišku pojema, priti moramo v jako visokih gorah končno do neke višine, kjer sneg celo leto več ne skopni. Črta, nad katero sneg nikdar ne skopni, zove se ločnica večnega snega ( Schneegrenze ). Ločnica večnega snega stoji najviše v najtoplejših krajih, čim hladnejši pa je kraj, tem niže stoji ločnica večnega snega. V Alpah n. pr. stoji ločnica večnega snega na južni strani 2800 m, na se¬ verni strani pa samo 2600 m visoko. V jako visokih gorah so najvišje doline napolnjene z ledom. Led postaja iz skopnelega snega, kateri zopet zmrzne Podnebje (Klima). 25 ter se vsled svoje teže pomika po dolini navzdol do krajev kjer vsled solnčne toplote ne more dalje. Taka ledena dolina se imenuje ledenik ( Gletscher ). Ledeniki so velike važnosti, ker napajajo ob hudi vročini mnogotere reke. Kakor ločnica večnega snega, segajo tudi ledeniki v mrzlih krajih dalje nizdoli nego v toplejših. V deželah, med tečajnikom in tečajem ležečih, segajo ledeniki mnogo¬ krat celo do morske gladine. Od takih ledenikov se odkruši večkrat velik kos, kateri potem po morji plava kot ledena gora ( Eisberg ). Podnebje (Klima). Spremembe v ozračji po toplini, vlagi in vetrovih činijo podnebje kakega kraja. Podnebje kakega kraja je odvisno: 1. Od oddaljenosti kraja od polutnika t. j. od njega zemljepisne širine. Toplina pojema od polutnika proti tečaju t. j. čim bolj je kak kraj oddaljen od polutnika, tem mrzlejši je v obče. 2. Od nadmorske višine dotičnega kraja. Cim više se kraj vzpenja nad morsko gladino, tem bolj pojema toplota. 3. Od oddaljenosti kraja od morja. Cim bližji je kraj morskemu obrežju, tem milejše je njega podnebje. 4. Od kakovosti tal, so li gorata ali ravna, dobro mo¬ čena ali suhotna, gola ali z rastlinami in gozdovi pokrita. Ker se voda bolj počasi segreje in bolj polagoma ohladi, nimajo primorske dežele prehude zime, a tudi ne prevročega poletja, one imajo takozvano namorsko (oceansko pod¬ nebje. Suha zemlja se pa hitreje segreje, a tudi hitreje ohladi nego voda; vsled tega imajo od morskega obrežja odstra¬ njene dežele gorkejše poletje in hujšo zimo — tedaj večjo toplinsko razliko nego primorske dežele — ali celinsko (kontinentalno) podu e b j e. 26 Naloge. Vso zemljo delimo po povratnikih in tečajnikih v pase ali pojase, kateri kažejo veliko razliko glede razsvetljave in topline. Vroči (tropicni) pas (Heipe Zone ) je med povratni¬ koma. Ta pas obsega najgorkejše kraje zemeljske. Letnih časov v našem smislu ni, ker imajo tu dve suhi vroči dobi in dve deževni menj vroči dobi. Radi velike gorkote in moče uspeva posebno živalstvo in rastlinstvo. Oba zmerna pasa (Gemapigte Zonen) (severni in južni) sta med povratnikoma. Ta pasa sta najbolj razšir¬ jena, in v teh je največ dežel. Štiri letne čase v našem smislu imajo le dežele v srednjem delu zmernih pasov. Blizo povrat¬ nikov ležeče dežele imajo bolj vroče podnebje, bliže tečaj¬ nikov ležeče dežele pa bolj mrzlo podnebje. Oba mrzla pasa (Kalte Zonen) (severni in južni) se razprostirata od tečajnikov do tečajev. Veliko večino teh pasov zavzema morje, ki je v nekterih krajih vedno pokrito z ledom, drugod plavajo velikanske ledene plošče (ledena polja), ki zelo ovirajo vožnjo po morji. V teh pasih razlo¬ čujemo dva letna časa in sicer kratko, a ne posebno toplo poletje in dolgo hudo zimo. Živalstvo in rastlinstvo je jako uborno. Naloge. 1. Je li zrak težji na visokih gorah ali v nižini? 2. Kako nastane veter? 3. Zakaj je na visokih gorah hladneje nego v nižini? 4. Kako nastanejo ledeniki? 5. Kakov razloček je med celinskim in namorskim podnebjem? 27 III. Poglavitni pojmi iz državoznanskega zemljepisa. Človeški rod. Število ljudij. Natanko se da prebivalstvo šteti samo v omikanih deže¬ lah, kjer se navadno od deset do deset let prešteje vse pre¬ bivalstvo. Nemogoče pa je prešteti mnogobrojne razrode v notranji Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, kjer se da pre¬ bivalstvo samo približno ceniti. Število ljudij na vsi zemlji se ceni na 1487 milijonov, od katerih je v Aziji 850, v Evropi 380, v Afriki 127, v Ameriki 125 in v Avstraliji blizu 5 milijonov. Glavna plemena ljudij (Menschenrassen). Po stasu ali postavi in po polti trupla razločujemo tri poglavitna plemena. 1. Belo (kavkaško ali sredozemsko) pleme. Koža je pri bolj severno stanujočih narodih bela, pri južnih pa več ali menj od solnca zagorela. To pleme prebiva malone po vsi Evropi, južni in zahodni Aziji, severni Afriki, večjem delu Amerike, južni in vzhodni Avstraliji ter sploh po ev¬ ropskih naselbinah raznih celin. 2. Žolto (mongolsko) pleme. To pleme ima žolto ali olivo-rjavo polt, male in razporjene oči in naprej stoječe lične kosti. Mongolsko pleme stanuje po večjem delu Azije. Tudi Madjari in Turki se prištevajo temu plemenu. 3. Orno (zamorsko) pleme. Zamorsko pleme je črne polti ter ima kodraste lase, debele ustnice in močno razvite čeljusti. Črnci ali zamorci prebivajo po srednji in južni Afriki in po vročem pasu Amerike. 28 Razni jeziki. Razni jeziki. v Človeški rod se loči tudi po jezikih, katere govore mno¬ govrstni narodi, v mnogo delov. Na zemlji se govori nad 2000 različnih jezikov, od katerih pa so mnogi le malo raz¬ širjeni. Različne vere. Ni ga na svetu ljudstva, katero ne bi imelo svoje vere. Glede vere se kaže velika razlika. Spoznavalci jednega Boga so jednobožniki (monoteisti), katerim pripadajo kristjani, izraeliti (judje) in mohamedanci. Ljudje, kateri molijo razne bogove, zovejo se malikovalci (politeišti). Od vsega človeštva pripada 40°/o jednobožnikom, 60°/o je malikovalcev. Krščanstvo nadvladuje v Evropi in Ameriki, a se širi vsled velike požrtvovalnosti posebno po katoliških misijonarjih tudi po drugih zemljinah. Kristjani se dele v katoličane, pravoslavne in protestante. Več kot polovica vseli kristjanov pripada katoliški veri. Omika. Po načinu življenja so narodi: 1. Divjaki, kateri nimajo stalnega posestva in žive samo od rastlin, ribištva ali lova. Prebivajo v brlogih ali v bornih kočah. 2. Prehajalni ali pastirski narodi (nomadi), ka¬ terih stalno posestvo obstoji v čredah. S temi potujejo od pašnika do pašnika ter nimajo stalnega domovja, ampak sta¬ nujejo v šotorih. 3. Poljedelski narodi. Ti imajo stalno domovje ter se drže s trudom obdelovanega polja. Poljedelstvo zahteva različnega orodja, domače živali in skupnega življenja več ljudij. Tako nastane selo, vas, trg in mesto z različnimi obrti. Državne razmere. 29 Državne razmere. V svoje varstvo in v bran svojega imetja so se zdru¬ žili ljudje v večjo družbo, kjer žive po določenih zakonih. Taka družba se zove država in vsak njen član državljan- Za varnost življenja in imetja, za točno izpolnjevanje zakonov in sploh za vse javne stvari v državi skrbi vlada. Različen je način vladanja v posameznih državah, in v tem oziru ločimo samovlade (monarhije), katerim gospoduje samo jeden vladar in 1 judo vlad e (republike), v katerih vlada ljudstvo po uradnikih, izvoljenih za določen čas. V de d ingkih samovladah sledi vladar svojemu pred¬ niku po dedinskem pravu, v izbornih samovladah pa po izboru (volitvi) ljudstva. Samovlade so samosilniške (de- spotične), kjer gospoduje vladar popolnoma samovoljno; neo¬ mejene (absolutne), kjer se sicer drži vladar določenih zakonov, a izvršuje svojo oblast po uradnikih samo njemu od¬ govornih; omej ene (ustavne), v katerih je vladarjeva oblast omejena po ljudstvu. Ljudstvo ima po svojih zastopnikih v zvezi z vladarjem zakonodajalno oblast in nadzira vlado. Naloge. 1. Kaka je ljudska štetev v izvenevropskih zemljinah? 2. Kje prebiva belo pleme? B. Koliko odstotkov je malikovalcev na svetu? 4. Kateri narodi stoje na nižji stopinji omike nego poljedelski narodi? 5. Kako so nastale države? 6. Zakaj se imenuje Avstro - Ogrska dedinska država? 30 IY. Zemljine. EVROPA. Leža in meje. Evropa je najvažnejša izmed vseh zemljin ter se raz¬ prostira na vzhodnem poloblu kot velik polotok, kateri se drži na vzhodni strani pogorja Ural. Dalje je meja proti Aziji reka Ural do izliva v Kaspiško morje, severozahodno obrežje Kaspiškega morja do gore Kavkaz, Kavkaz, Orno morje, Sredozemsko morje, Atlantiško morje in Severno Ledeno morje do najsevernejše točke pogorja Ural. Morski zalivi, polotoki in otoki. Severno Ledeno morje se dotika Evrope na severu ter ima poleg manjših zalivov Belo morje, katero se raz¬ prostira med polotokoma K a n i n in K o 1 a. V Severnem Ledenem morji so otoki: Vaj gač, severno od tega N o- vajazemlja, še severneje Franc Jožefova dežela in jugozahodno od te Spicbergi. Atlantiško morje zaliva zahodnoevropsko obrežje ter ima mnogo zalivov. Na vzhodni strani Skandinavskega pol¬ otoka je Vzhodno (Baltiško) morje, katero ima Bot- niški, Finski in R i š k i z a 1 i v (Riga). Iz Vzhodnega morja se pride mimo Danskih otokov po prelivu Kattegat, v Skager Rak in od tu v Severno (Nemško) morje, ležeče med polotokom Ju tl and ij a in Britanskimi otoki. Med otokoma Velika Britanija in Irlandija je Irsko morje s Svetojurskim in Severnim prelivom. Se¬ verozahodno od Velike Britanije je blizu severnega tečajnika velik otok Izlandija. Med otokom Velika Britanija in celino je morska ožina Kale (Calais), po kateri pridemo Vzhodna in severna Evropa. 31 v Rokavski preliv (la Manche). Tu sta polotoka Normanski in Bretanjski in bolj južno Biskajski zaliv na severu Pirenejskega polotoka, katerega loči preliv Gibraltarski od Afrike. Med južno Evropo, Afriko in Azijo se razprostira Sre¬ dozemsko morje. Vzhodno od Pirenejskega polotoka so Balearski otoki. Med otokoma Sardinija in K o r- sika je preliv Svetega Bonifacija. Severno od Kor- sike je zaliv Genovski in zahodno od tega L/ionski zaliv. Na zahodni strani Apeninskega (Italskega) polotoka je Ti rensko morje, iz katerega pelje mimo otoka Sicilija preliv M e s i n s k i v Jonsko m o r j e (Jonski otoki). Po prelivu O t ran to se pride iz tega v Jadransko morje (Dalmatinski otoki), kjer so Beneški, Tržaški in Kvarnerski zaliv z Isterskim polotokom. Balkanski polotok ima na jugu še polotok M o r e a, katera veže m e d m o r j e K o r i n t i š k o. Med Balkanskim pol¬ otokom in Azijo je jako členovito Egejsko m orje, kjer so C i k 1 a d s k i otoki in otok K reta (Kandia). Dardanelski preliv drži v Marmarsko morje, katero veže Bos¬ por us (Carigradska vrata) s Ornim morjem. Na vzhodni strani polotoka Krim pelje preliv Krč v Azovsko morje. Vzhodna in severna Evropa. Na skrajnem vzhodu Evrope je gorovje Ural, katero je na severu vsled močvirnatih tal (tundre) nepristopno. Uralsko gorovje in v tem gorovji izvirajoča ter v Kaspiško morje tekoča reka Ural mejita Evropo in Azijo. Od Urala se razprostira proti zahodu velika Slovanska nižina do Vzhodnega morja in do reke Visle. Uralo- baltiški in Uralo-karpatski hrbet delita nižino v tri dele. Južni del je pustinja, srednji pa rodi mnogo žita in je dobro močen po rekah Volga (v Kaspiško morje), Don (v Azovsko morje) in Dnjeper (v Črno morje). Severni 32 Rusija. del nižine do Ledenega morja, kamor se izlivata reki P e- cora in Severna Dvina, je označen po jezerih, močvirji, hudem mrazu in nerodovitosti. Na zahodni strani nižine je mnogo jezer, med katerimi sta naj večja Onega in L a d o g a; iz poslednjega teče Neva v Finski zaliv. V Riški zaliv se izliva Zahodna Dvina. Rusija. Po vzhodni Evropi se razprostira veliko carstvo Ru¬ sija, katera zavzema več ko pol Evrope, a nima četrtine evropskega prebivalstva. Dežela rodi obilo žita, ima znatno živinorejo in mnogo kovin. Glavno mesto Petrograd (St. Peterburg) ima malone 1 milijon prebivalcev in je ob ustji reke Neve. Prejšnje glavno mesto je bilo Moskva; Nižnji Novgorod (na Volgi) je veliko tržišče; Varšava (na Visli) in Odesa (ob Črnem morji). Nižina ob dolenjem Dunavu. Južnoruske nižine se drži Nižina ob dolenjem Du¬ navu, razprostirajoča se med Dunavom, reko Prut in Kar¬ patskim gorovjem. Prideluje se mnogo žita in znatna je živinoreja. Kraljestvo Romunija z glavnim mestom Bu- karešt zavzema to nižino. Skandinavija. Skandinavski polotok pripada večinoma višavju, katero proti severu in zahodu strmo propada, proti vzhodu se pa v odstavkih (stopnjema) znižuje do Vzhodnega morja, kjer se razprostira precej široka nižina. Ker so tla nagnjena proti vzhodu, teko malone vse reke v Vzhodno morje. Večje reke so: Angerman-elf. Dal-eif, Klar-elf, katera pozneje iz jezera Vener n prihaja kot Gota-elf. Veliko dobička dajejo gozdovi in rudniki. Znatna je živinoreja in morsko ribarstvo. Zahodna Evropa. 33 Kraljestvo Švedija z glavnim mestom Stokholm se razprostira na vzhodni strani polotoka, zahodni del pa zavzema kraljestvo Norvegija z glavnim mestom Kri- stijanij a. Zahodna Evropa. Britanski otoki. Morska ožina Kaleška in Rokavov preliv ločita od Fran¬ cije Britanske otoke, obstoječe iz dveh večjih in več manjših otokov. Otok Velika Britanija je na vzhodu nizek, na severu in zahodu pa gorat. Največja reka je Temza. Irska je v sredini planjava, ob obrežji pa gričasta. Kraljestvo Velikobritansko in Irsko. Ta država je glede obrtnosti in kupčije prva na svetu, ima pa tudi razvito poljedelstvo in živinorejo. Glavno mesto je London, katero ima 5 3 /i milijona prebivalcev. Na zahodnem obrežji so poleg drugih mesta Bristol (izg. Bristl), Liverpool (izg. Li- verpul), Glasgow (izg. Glesgo), v celini Manchester (izg. Menčester) in Birmingham (izg. Bermingem), ob severovzhodnem obrežji pa Edinburg (izg. Edenboro). Na Irskem je glavno mesto Dublin (izg., Deblin). Francija. Na severu Pirenejskega gorovja se razprostira Francija, katera je gorata na vzhodni strani, kjer jo obdajajo Alpe in pogorje Jura. Srednji del je sredogorje, katero loči ni¬ žina reke Rod a n od Alp, v zahodu pa je Francija nižina, katero močijo reke Garonne (izg. Garon), L o i r e (izg. Loar) in Seine (izg. Sen). Podnebje je v Franciji in sploh v zahodni Evropi namorsko. Francija rodi največ vina na svetu ter ima tudi jako razvito obrtnost. Republika Francija. Glavno mesto je Pariš (2 1 /s mili¬ jona prebivalcev). Velika tržišča so: Bordeaux (izg. Bordo) Zemljepis I. o 34 Srednja Evropa. ob ustji reke Garonne, Lyon (izg. Lion) ob Rodanu in Mar¬ seille (izg. Marzej) ob Lionskem zalivu. Otok Korzika je v francoski oblasti. Srednja Evropa. Francoske nižine se drži Germanska nižina, sega¬ joča proti severu do Severnega in Vzhodnega morja in proti vzhodu do reke Visle. Tla se polagoma vzdigujejo proti jugu, kjer prehaja nižina v Nemško sredogorje, razpro¬ stirajoče se med rekama Ren in Odro. Južno od sredogorja se razprostirata Svabsko-bavarska planota in Švi¬ carska planota, kateri segata proti jugu v Alpe. Ker so tla v obče nagnjena proti severu, teče večina rek v tej smeri. Iz Alp prihajajoča reka Ren teče skozi Bodensko jezero, prejema v daljnem teku od vzhoda sem dotok Men ter se v vilastem ustji izliva v Severno morje, kamor teče tudi iz sredogorja tekoča reka Ve z ra. Iz češ¬ kega prihaja v Severno morje reka Laba, katera ima plimujoče ustje. Odra in Visla se izlivata v Vzhodno morje. Na severu Švabsko-bavarske planote teče Dunav, ki ima iz Alp prihajajoči dotok In a. Kraljestvo Belgija z glavnim mestom Bruselj. Bel¬ gija ima jako razvito obrtnost. Kraljestvo Nizozemsko s stolnim mestom Haag in pravim glavnim mestom Amsterdam. Živinoreja in ri- barstvo dajeta mnogo dobička. Kraljestvo Bansko obsega severni del polotoka Jiit- landija in vzhodno od tega ležeče otoke. Na otoku See- land je glavno mesto Kopenhagen (Kodanj). Danci se bavijo večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Nemško cesarstvo. Cesarstvo se razprostira severno od Alp čez Nemško sredogorje in malone vso Germansko nižino. Nemčija ima zelo razvito poljedelstvo, živinorejo in obrtnost. Švica in Avstrija. 35 Cesarstvo obstoji iz zveze več držav. Najvažnejše so: Kraljestvo Prusko z glavnim mestom B e r o 1 i n (1,600.000 prebivalcev); Bremen (pred ustjem Vezere), Hamburg (ob ustji Labe), Vratislav (ob reki Odra) in Frankfurt (ob Menu). Kraljestvo Virtemberško z glavnim mestom Stuttgart. Kraljestvo Bavarsko z glavnim mestom Munchen (Monakovo). Kraljestvo Saksonsko z glavnim mestom Dresden (Draždane). Švica in Avstrija. Alpe so poglavitno pogorje evropsko ter se razpro¬ stirajo v dolgem loku od Sredozemskega morja do srednjega Dunava. Naj višji vrh Montblanc (izg. Monblan) meri 4810 m. Iz Alp dobiva Dunav največ dotokov n. pr. In o, Dravo, Savo. Severozahodno od Alp je Švicarska planota sega¬ joča proti zahodu do pogorja Jura. Severno od Dunava se razprostira Sudetsko gorovje po Češkem, Moravskem in Sleziji. Laba, nje dotok Vel- tava in v Dunav tekoča Morava so najvažnejše tu iz¬ virajoče reke. Karpati obdajajo od srednjega do dolenjega Dunava v velikem loku Ogersko nižino, po kateri teče Tisa v Dunav. Kras zavzema južni del Primorskega, Kranjskega, deloma Hrvatsko in vso Dalmacijo. Švica. Republika Švica z glavnini mestom Bern je večinoma planinska dežela ter ima izvrstno živinorejo. Znamenita pa je tudi njena obrtnost. 3 * Avstrijsko-Ogerska država. Avstrijsko-ogerska država. L e ž a. Nase cesarstvo leži malone v sredi med polutnikom in severnim tečajem ter ima v obče zmerno podnebje. Dežela je večinoma hribovita, le v vzhodnem delu se razprostirajo velike nižine. Cesarstvo se dotika v precejšnji dolgosti Ja¬ dranskega morja. Frirodnine. Tla so v obče rodovita, četudi se tudi v tem oziru kaže velika razlika med posameznimi deželami. Poljedelstvo daje obilo žita, sadja in vina. Živinoreja zelo uspeva. Ko- panin (železa in premoga) se dobiva mnogo, in v nekaterih deželah je zelo razvita obrtnost. Prebivalstvo. Cesarstvo ima sedaj nad 41 milijonov prebivalcev. V državi stanujejo izmed glavnih narodov Slovani, Nemci, Ro¬ mani (Rumunci in Lahi) in Madjari. Razdelitev cesarstva. Od leta 1867 je razdeljeno cesarstvo v dva dela: A. Avstrijske dežele, ki imajo večinoma slovansko in nemško prebivalstvo. B. Ogerske dežele, ki imajo večinoma madjarsko, slo¬ vansko in romansko prebivalstvo. A. Avstrijske dežele. 1. Nadvojvodina Avstrijska pod Anižo: Dunaj (na Dunavu ima 1,400.000 prebivalcev) je stolno — in glavno mesto vsega cesarstva. 2. Nadvojvodina Avstrijska nad Anižo: Glavno mesto Line (na Dunavu). Avstrijsko-ogerska država. 37 3. Vojvodina Salcburška : Glavno mesto Salcburg (na Salici). 4. Poknežena grofija Tirolska in Predarelska : Glavno mesto Inšpruk (na Ini). 5. Vojvodina Štajerska: Glavno mesto Gradec' (na Muri). Maribor (na Dravi). Ptuj (na Dravi) in Celje (na Savinji). 6. Vojvodina Koroška: Glavno mesto Celovec (na Glani). Beljak (na Dravi). 7. Vojvodina Kranjska: Glavno mesto Ljubljana (na Ljubljanici). Novo Mesto (na Krki); Kranj (ob izlivu Kokre v Savo); Idrija (na Idrijci). 8. Primorsko: Glavno mesto Trst (ob Jadranskem morji). Gorica (ob Soči); Pulj (ob Isterskem obrežji). 9. Kraljestvo Dalmatinsko: Glavno mesto Zader (ob Jadranskem morji). 10. Kraljestvo Češko: Glavno mesto Praga (na Vel- tavi). Liberec (Reichenberg) v severni Češki. 11. Mejna grofija Moravska: Glavno mesto Berno (na Švarcavi). 12. Vojvodina Šleska : Glavno mesto O p a v a (na Opavi). 13. Kraljestvo Galicija in Vladimirija: Glavno mesto Levov. Krakov (na Visli). 14. Vojvodina Bnkovinska: Glavno mesto C er no¬ vic e (na Prutu). B. Ogerske dežele. 1. Kraljestvo Ogersko: Glavno mesto Buda p e št (na Dunavu). 2. Kraljestvo Hrvatsko in Slavonsko: Glavno mesto Zagreb (blizu Save). C. V avstro-ogerski upravi. Bosna s Hercegovino: Glavno mesto Serajevo (na nekem dotoku Bosne). 38 Južna Evropa. Južna Evropa. Balkanski (Grško-slovanski) polotok. Ta polotok se razprostira južno od dolenjega Dunava in dolenje Save ter je večinoma pokrit z gorovjem. Od Ornega morja proti zahodu se vleče gorovje Balkan, iz katerega teče reka Isker v Dunav. Marica se izliva v Egejsko morje. Severozahodni del polotoka zavzema go¬ rovje Kras, Pindus pa dela razvodje med Jonskim in Egejskim morjem. Drugih večjih rek na polotoku ni. Največ se bavi ljudstvo z živinorejo, v nekaterih krajih pa se prideluje veliko žita in južnega sadja, olja iz rož. Kneževina Bolgarska (in Vzhodna Kamelija) z glavnim mestom Sr e d ec (Sofija) se razprostira južno od Dunava. Kraljestvo Srbsko z glavnim mestom Bel igr a d je zahodno od Bolgarske ter sega na severu do Dunava in Save. Turško cesarstvo leži južno od prej imenovanih držav in ima glavno mesto C a r j i g r a d. Solun ( Salonichi ) je važno tržišče. Kneževina Črnogorska (glavno mesto Cetinje) se dotika s 'kratkim obrežjem Jadranskega morja. Kralj estvo Grško z glavnim mestom Atene zavzema južni del Balkanskega polotoka. Apeninski (italski) polotok. Južno od A1 p se razprostira Severoitalska nižina, katero moči reka Pad s svojimi dotoki. Apeninsko go¬ rovje drži od Genovskega zaliva do skrajnega juga Italije. Polotok ima milo podnebje. Dežela ima mnogo južnega sadja (vina, riža, koruze, olja i. dr.) Kraljestvo Italija z glavnim mestom Rim (na reki Tiberi), kjer je papeževa prestolnica, zavzema malone ves polotok. Jugovzhodno od Rima je največje mesto Nap olj. Pirenejski polotok. 39 Sem pripadata tudi otoka S a r d i n i j a in S i c i 1 i j a (z glavnim mestom P a 1 e r m o). Pirenejski polotok. Na severu držč P ir ene ji od Biskajskega do Lionskega zaliva. Polotok pripada večinoma višavju, katero se znižuje od vzhoda proti zahodu. Na jugu je najvišje gorovje Sierra Nevada. V Sredozemsko morje se izliva reka Ebro, v Atlantiško morje pa Duero, Tajo, Guadiana in Gua- d a 1 q u i v i r. Zemlja rodi mnogo južnega sadja, znamenita je tudi živinoreja. Kraljestvo Špansko z glavnim mestom Madrid za¬ vzema večji del polotoka. Barcelona ob vzhodnem obrežji je glavno tržišče. Sem pripadajo tudi Balearski otoki. Kraljestvo Portugalsko z glavnim mestom L i z b o n a ( Lissabon ). Evropa kot celota Evropa je prav za prav velik polotok Azije. Malone na vseh straneh se zajeda morje daleč v suho zemljo tako, da skoraj polovica evropskih dežel obstoji iz členov t. j. iz polotokov in otokov. Zemljina je torej jako člen ovita in njeno obrežje zelo razvito. Velika razlika glede navpične izobrazbe se pri¬ druži tej členovitosti. Tu se vrsti visoko gorovje, sredo¬ gorje in gričevje, sploh višavje in nižavje v različni obliki. Večinoma gorat je jugozahodni del, kjer nadvladuje sredo¬ gorje; veliko nižavje pa zavzema severovzhodni del. Pravih in večjih pustinj nima Evropa. Vodovje se odlikuje po velikem številu rek in jezer. Vse reke (razven Volge) se raztekajo jednakomerno in se izlivajo v različne morske dele; najmenj jih dobiva Severno Ledeno morje. Največja jezera so v vzhodni Evropi in v Alpah. 40 Evropa kot celota. Podnebje je vsled zalivskega toka in gorkih iz se¬ verne Afrike prihajajočih vetrov milejše nego bi pričakovali po leži zemljine. Radi tega je Evropa skoraj povsod oblju¬ dena. Zahodne dežele imajo namorsko podnebje, v vzhodnih deželah, od srede zemljine počenši, je podnebje celinsko. Slika 9. Zemljevidih obrisek: Evropa. Merilo 1 :50,000.000. Prebivalstvo ni po vsi zemljini jednakomerno raz¬ deljeno. Izmed večjih držav ima Angleška najgostejše, Nor¬ veška pa najredkejše prebivalstvo. \ elika večina pripada belemu plemenu, le mal odlomek je žoltega plemena. Skoraj Naloge. 41 vsi narodi imajo stalna bivališča. Razven kakih 12 milijonov drugovernikoV- so vsi prebivalci kristjani. Naloge. 1. Kje je najbolj vzhodna točka Evropske celine? 2. Kateri je najsevernejši otok v Evropi? 3. Kateri prelivi peljejo iz Severnega morja v Vzhodno morje? 4. Kateri prelivi so med Evropo in Afriko in med Evropo in Azijo? 5. Kateri otok je najjužnejši v Evropi? 6. Katere države so v severni in vzhodni Evropi? 7. Ob katerih rekah ležita London in Pariš? 8. Skozi katero jezero teče Ren? 9. Kateri je naj višji vrh v Alpah? 10. Naštejte vse avstro-ogerske dežele. 11. Kateri večji otoki pripadajo Italiji? 12. Katero je najvišje gorovje na Pirenejskem polotoku? AFRIKA. Leža. Afrika je izmed vseh zemljin najmenj členovita in se razprostira na obeh straneh polutnika skoraj jednako daleč proti severu do nosa Blanco (izg. Blanko) in proti jugu do nosa A g ul h as (Igleni rt) ter leži večinoma v vročem pasu. Najbolj zahodna točka je nos Cap Verd e in najbolj vzhodna nos Guardafui. Glede površja je večina Afrike na severni polobli. Morski zalivi, polotoki in otoki. Sredozemsko morje ima na afriškem obrežji le malo zalivov. Velika Syrta in Mala Syrta sta jedina znatna zaliva na severo-afriškem obrežji. Atlantiško morje in Sredozemsko morje spaja Gib ra 1- tarski preliv. Ne daleč od severozahodnega obrežja so Kanarski otoki in Madeira, a bolj oddaljeni Azori. Kapverdski otoki leže nasproti jednakoimenovanemu 42 Severna Afrika. nosu in malo severno od polutnika je Guinejski zaliv, v katerem so Guinejski otoki. Daleč od afriškega obrežja sta še otoka A sc en s ion in Sv. Helena. Indiško morje. Mo samb iški preliv loči j edini večji afriški otok Madagaskar od celine. Na severu preliva so otoki Komori; vzhodno od Madagaskara so Maska- reni, Seycheli pa južno od polutnika dalje zunaj v oceanu. Mimo polotoka Somali in otoka Sokotora se pride v zahodni del Arabskega morja, iz katerega pelje ožina Babel Mandeb v Rdeče morje, katero veže Sueški prekop s Sredozemskim morjem. Severna Afrika, V severozahodnem delu Afrike se razprostira gorovje Atlas med Atlantiškim morjem in Malo Syrto kot del Berberskega višavja, katero meji ob Veliki Syrti na visoko planoto Barka. V Berberskem višavji so naslednje dežele: Cesarstvo Marokko z glavnima mestoma Marokko in Fes. Alžir z jednakoimenovanim glavnim mestom je v fran¬ coski oblasti. Tunis z jednakoimenovanim glavnim mestom je pod francoskim pokroviteljstvom. Tripolis z jednakoimenovanim glavnim mestom je Tur¬ čiji podložna dežela. Prve tri dežele so rodovitne, menj rodovitna je Tripolis. Znatna pa je živinoreja v teh deželah. Južno od Berberije in Barke se razprostira velika puš¬ čava Sahara, katera je desetkrat večja od Avstrijsko-ogerske države in večinoma pokrita z drobnim peskom. Ker le red- kokedaj dežuje, je v puščavi le malo zelenic (oaz), to je rodovitnih krajev, kjer posebno uspeva dateljnova palma. Malobrojni pastirski razrodi stanujejo v zelenicah, katere so važne postaje skozi puščavo potujočim karavanam. Posebno Srednja Afrika. 43 se goje velblodi, ki služijo karavanam pri potovanji. Dobiva se mnogo kuhinjske soli iz jezer in dateljnov. Največja zelenica je Fezzan južno od Tripolisa. Visoki planoti Barka in Sahari na vzhodu je sicer ozka, a vsled vsakoletne povodni jako rodovitna dolina reke Nil, kateri pa izvira v osrednji Afriki. Nil se izliva v vilastem ustji v Sredozemsko morje. Nilska dolina ima znamenito poljedelstvo (riž, žito, da¬ teljni, bombaž). Egipet je samo imenoma pod turškim pokroviteljstvom ter je jako rodovitna dežela, osobito v dolenjem teku reke Nil. Glavno mesto je Kairo ob Nilu. Aleksandrija je znamenito primorsko mesto. P o r t S a i d leži ob severnem konci sueškega prekopa, Suez pa ob južnem konci. Srednja Afrika. Egiptu na jugu, kjer čini reka Nil obliko črke S, je visoka planota Nubija. Tu se stekata M o d r i Nil in Beli Nil pri mestu Kartum. Abesinsko višavje je povirje Modremu Nilu, Beli Nil pa izvira blizu polutnika v jezeru Ukereve in teče skozi jezero Mvutan. Kraljestvo Abesinija z glavnim mestom Gon d ar ima večinoma kristjanske prebivalce, ki se zlasti pečajo z živi¬ norejo, men j pa s poljedelstvom. Italijani se laste deloma obrežja ob Rdečem morji z mestom Masaua. Sudanska ravnina se razprostira južno od Sahare od gorenjega Nila na vzhodu do Atlantiškega morja na zahodu. Najnižji del je Čadsko jezero. Sudan je prava domačija črncev, ki se bavijo s poljedelstvom in živinorejo ter so ločeni v mnogo držav in razrodov. V zahodnem delu je med rekama Senegal in Gam¬ bija dežela Senegambija, kjer so večinoma francoske, pa tudi angleške naselbine. Tu se koplje mnogo železa in zlata. Kongsko gorovje je povirje v Guinejski zaliv tekoči 44 Južna Afrika. reki Niger, blizu katere je važno tržišče Timbuktu (»Kraljica puščave"). Gorenja Guinea obsega primorje južno od Kongskega gorovja do polutnika ter ima več angleških naselbin. Izvaža se slonova kost, zlato, dišave in palmovo olje. Južna Afrika. Južnoafriško višavje se razprostira južno od Su¬ dana ter se naposled znižuje v odstavkih proti morju. Naj¬ više se vzpenja višavje v zahodnem delu, kjer ima blizu polutnika se vzdigujoča gora Kilimandžaro nad 6.100 m višine. V notranjem delu južne Afrike je več velikih jezer, kakor jezero Bangveolo, iz katerega izvira veletok Kongo. Ta teče, prejemši dotok iz jezera Tanganjika, v velikem loku še severneje od polutnika in se izliva v Atlantiško morje. V Mosambiški preliv se izliva reka Sainbesi, spre- jemši še pred ustjem odtok jezera Nyassa. V južnem delu je reka Oranje. Kongiška država, obsegajoča večino Kongiške kotline, je mednarodna država, katero vlada belgiški kralj. Glavno mesto je Borna. Dežela je rodovitna. Izvaža se palmovo olje, tobak, kava, slonova kost in zlati prašek. Dolenja Guinea obsega zahodno-afriško obrežje južno od polutnika blizu do južnega povratnika. Tu imajo po¬ sestva Nemčija, Francija in Portugalska. Primorje je rodo¬ vitno, živinoreja precej razširjena. Kaplandija z glavnim mestom Capetown (izg. Kep- tavn) je v angleški oblasti ter zavzema najjužnejši del Afrike. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom ter pridelujejo mnogo vina. Zelo znamenita je reja ovac. Izmed kopanin se do¬ biva mnogo demantov. Na vzhodnem obrežji so: Sofala in Mošami)i'k v portugalski oblasti. Izvaža se žito, živina, zlato in slonova kost. Afrika kot celota. 45 Sansibar, katerega sultan stoluje v mestu San s ib ar, ležečem na jednakoimenovanem otoku. Sansibar je pod an¬ gleškim pokroviteljstvom. Izvaža se slonova kost in drevesni klej (gumi). Nemške naselbine zahodno od Sansibarskega obrežja in Angleške naselbine severno od imenovanega obrežja. Somatske dežele, kjer se mnogo bavijo s poljedelstvom. Afrika kot celota. v Clenovitost Afrike je jako neznatna, ker ima malo zalivov, polotokov in otokov. Zemljina naliči deblu brez vej. Radi neznatne členovitosti je Afrika prava celinska zemljina. Vsled Sueškega prekopa je podobna sedaj Afrika velikanskemu otoku. Navpična izobrazba je vsa druga nego v Evropi. Pogorja so tu večinoma v primorskih deželah (obrobne gore). Nadvladujejo pa posebno v notranjem delu visoke planote? katere se znižujejo v stopnjevinah proti severnemu obrežju. Reke imajo vsled stopnjevin mnogo slapov (kataraktov) in brzic, ki zelo ovirajo ali celo onemogočijo njih plovnost. Vodovje je po zemljini zelo nejednako razdeljeno. Reke izvirajo blizu morij, a teko v nasprotna morja. V se¬ vernem delu je poleg malo neznatnih brežnic Nil jedina večja reka. Največ rek je v južnem trikotu. Razven Nila in Nigra so reke le v dolenjem teku v večji dolgosti plovne. Afrika ima razmerno veliko jezer, osobito južno od polutnika. Podnebje je v Afriki med vsemi zemljinami najto¬ plejše, ker leži večinoma v vročem pasu. A tudi deli, zunaj vročega pasa ležeči, imajo še jako toplo podnebje. Najto¬ plejši kraji niso pod polutnikom, temuč bolj na severni meji vročega pasa. Sahara je naj toplejši kraj na zemlji. Sahara in Kalahari na jugu sta vsled pomanjkaja deža veliki puščavi. Prebivalci pripadajo deloma belemu, po največ pa črnemu plemenu. Belo pleme je razširjeno od severnega obrežja do Sudana. Od tu naprej so razširjeni črnci, v 46 Afrika kot celota. skrajnem jugu pa zopet nadvladuje belo pleme. Po veri je še najbolj razširjeno poganstvo, mnogo je tudi mohamedancev. Kristjanov je do sedaj še malo, a njih število močno raste vsled požvrtvovalnosti misijonarjev. Slika 10. Zemljevidni obrisek: Afrika. Merilo 1:100,000.000. Odkritje Afrike. Do konca srednjega veka so po¬ znali samo severni del zemljine in še tega nepopolnoma, vsa južna in notranja Afrika je bila neznana. Koncem srednjega in početkom novega veka so odkrili Portugalci obrežje afriško. Angleži so začeli raziskavati notranjo Afriko koncem prej¬ šnjega stoletja. Natančneje poznamo notranjo Afriko šele Naloge. 47 zadnja desetletja po slavnih potovalcih in misijonarjih. Izmed velikega števila požrtvovalnih potovalcev raznih narodov imata največje zasluge za odkritje notranje Afrike Anglež Livingstone in Američan S t a n 1 e y. Naloge. 1. V katerem pasu leži večina Afrike? 2. Kateri so najzahodnejši otoki v Afriki? 3. Katere dežele so v Berberskem višavji? 4. Kje izvira Nil? 5. Kje je najnižji del Sudanskega nižavja? 6. Katero važno mesto je blizu reke Niger? 7. V katerem jezeru izvira Kongo? 8. Katere države imajo posestva v Dolenji Guineji ? 9. Katera dragocena kovina se dobiva v Kaplandiji? 10. Na kateri strani Afrike je Sansibar? AZIJA. Leža. Azija je največja zemljina ter je blizu petkrat tolika kakor Evropa. Najbolj severna točka (Celjuskin) sega skoraj do 78° sev. šir. V najjužnejši točki (Buru) pa se dotika malone polutnika, med tem ko azijski otoki še dalje segajo proti jugu. Najbolj zahodna točka je Baba ob Egej¬ skem morji, najbolj vzhodna Dešnev (Vzhodni nos) ob Beringovem prelivu. 48 Morski zalivi, polotoki in otoki. Morski zalivi, polotoki in otoki. Severno Ledeno morje ima le malo takih zalivov, ki segajo dalje v suho zemljo. Karsko morje in Ob s ki zaliv obdajata S a m o j e d s k i polotok; najdalje proti se¬ veru seže Tajmyrski polotok in od tega proti vzhodu so Novosibirski otoki. Veliko morje spaja Beringov preliv ob Čuhot- ske m polotoku s Severnim Ledenim morjem. Berin¬ govo morje in Ohotsko morje obdajata polotok Kamčatka, od katerega se razprostirajo proti severo¬ vzhodu otoki Aleuti in proti jugu Kuri 1 s k i otoki. Ta¬ tarski preliv vodi v Japonsko morje, katero mejijo proti odprtemu morju otok S a h a 1 i n in Japonski otok i. Z o lt o (rumeno) morje se dotika polotoka Kor e a. Od tega proti jugu je Vzhodno Kitajsko morje, segajoče proti vzhodu do otokov Liu-kiu. Med celino in otokom Form oz a je preliv Fukian, ki vodi v Južno Kitaj¬ sko morje. Tongkinški zaliv je na zahodu otoka H a i n a n, Siamski zaliv pa na vzhodu polotoka Malaka, najbolj južnega dela polotoka Zadnja Indija. Južno Kitajsko morje sklepajo proti odprtemu morju otoki Filipini in Veliki Sundski otoki (Borneo, Celebes, Java in Sumatra). Še bolj vzhodno so Mo luški in Mali Sundski otoki. Indiško morje je v zvezi z Velikim morjem po M a- laškem prelivu. Ta vodi v Bengalski zaliv, kjer so otoki A n d a m a n i in Ni k obari. Med polotokom Pred¬ nja Indija in otokom Oeilon je Falkov preliv, držeč v Arabsko morje, v katerem so otoki Lakedivi in še boljjužno Maledivi. Polotok Arabija ima na vzhodu Per¬ zijski zaliv z Or m u šk i m p r e 1 i v o m, na zahodu pa mor¬ sko ožino Bab el Mandel) („vrata solz“) in Rdeče morje. Sredozemsko morje veže z Rdečim morjem Sueški pre¬ kop. Severno od otoka Ciper je polotok Mala Azija. Ta pol¬ otok obdajana jugu Levantinsko morje, na zahodu Egej¬ sko — in Marmarsko —na severu pa Orno morje. (G. s. 31.) Severna Azija. 49 Severna Azija. Od Severnega Ledenega morja proti jugu se razprostira velika Sibirska nižina, ki je v najnižjem delu zmrzlo močvirje (tundra), v jugu pa prehaja v zlata bogato gorovje Altai in v Daurijske gore. Tudi ob vzhodnem robu nižine se vzdigujejo različne gore, na zahodu pa je gorovje Ural meja proti Evropi. Sibirska nižina je dobro močena po rekah Ob (z do¬ tokom Irt iš), Jen is e i (z Gorenjo Tungusko tekočo skozi jezero Bajkal) in Lena. Podnebje je v severnem delu jako mrzlo, po južnem 'delu pa bolj mehko. Tu se bavijo ljudje tudi s poljedelstvom. Srednji del pokrivajo veliki gozdovi. V teh prebivajo ko- žuharji, ki dajo dragoceno kožuhovino. V južnih rudonosnih gorah je znamenito rudarstvo. Sibirija je v ruski oblasti. Sem pošiljajo Rusi v pregnanstvo svoje zločince; tu stanujejo tudi razni paganski pastirski razrodi. V zahodni Sibiriji je najvažnejše mesto Tobolsk (ob sotoku Tobola in Irtiša), v zahodni Sibiriji pa Irkutsk (ob Gorenji Tunguski). Srednja Azija. V zahodnem delu se razprostira Turanska nižina od K a s p iškega jezera proti vzhodu' in krog A r a 1- skega jezera, v katero tečeta reki A mu Darja in Sir Darja. Tu živeči pastirski razrodi se pečajo z živinorejo in le malo s poljedelstvom. Razven polodvisnih držav (ka¬ natov) Buhara in Hiva je vsa nižina v oblasti Rusov. Taškent je glavno mesto v ruskem Turkcstanu. Vzhodno od ruskega Turkestana je Visoka Tarta- rija, katero namaka pustinjska reka Tar im; na severu loči deželo pogorje Tian-šan od Džungarije. Od tu se razprostira velika puščava Mongolija (Gobi ali Samo), kjer živi le malo pastirskili razrodov, vzhodno do M and- Zemljepis I. 4 50 Vzhodna Azija. ž lirskega pogorja. Tu izvira v Tatarski preliv tekoča reka Amur. Na jugu Visoke Tartarije meji pogorje Kuen- lyn visoko planoto Tibet, segajočo proti jugu do orjaškega pogorja Himalaja, v katerem ima najvišji vrh na zemlji G a vri san k. ar 8840 m višine. Dežela ob levem bregu reke Amur in primorje vzhodno od dolenjega Amura (Amurska dežela) je ruska. Vla¬ divostok je najvažnejše rusko mesto. Vse drugo pa je odvisno od Kitajcev. Vzhodna Azija. Južno od dolenjega Amura se razprostira Mand- žursko pogorje, katero je v zvezi s Kitajskim go¬ rovjem, razprostirajočim se med rekama Hoangho in Jangtse-Kiang. Ob dolenjem teku imenovanih rek do morja je Kitajska nižava, ki se odlikuje po veliki ro- dovitosti in jako gostem prebivalstvu. Vsled jako toplega podnebja uspeva tu čaj, riž (glavna hrana), bombaž, cukrovo trstje, tobak i. dr. Gore pa dajo obilo premoga in železa. Kitajsko cesarstvo je z odvisnimi deželami po obsegu in številu prebivalcev večje nego vsa Evropa. Poleg kme¬ tijstva in rudarstva cvete posebno obrtnost in sicer: porce- lanina, nanking (bombaževina), svilenina, papir i. dr. Glavno mesto je Peking (600.000 pr.) blizuPecilskega zaliva. Nanking (ob Jangtse-Kiangu) je važno mesto za svilo in bombaževino. Primorski mesti Sanghai in Kan¬ ton sta važni za trgovino. Kraljestvo Korea na polotoku Korea je od Kitajske zavisna država. Glavno mesto je Seul. Japonsko cesarstvo obsega štiri večje (Jeso, Nipon, Sikok, Kiusiu) in več manjših otokov. Prebivalci se bavijo posebno s poljedelstvom, katero rodi obilo riža in čaja. Gore so bogate različnih kovin in glede obrtnosti so po¬ sebne važnosti: porcelanina, svila in z vlakom prevlečeno blago. Južna Azija. 51 Glavno mesto je Tokio (na otoku Nipon), ki ima nad 1 milj. prebivalcev. Važna je njega luka Jokohama. Južna Azija. Zadnjeindiški polotok je gorat, a dobro močen, kajti proti jugu teče pet veletokov, izmed katerih sta naj¬ važnejša Mekong in I r a w a d i. Južno od pogorja Himalaja se razprostira Hindo- stanska nižina, katero napajajo reke Brahmaputra, Ganges (največje vilasto ustje na zemlji) in Indus. Pla¬ nota Dekan, obdana z obrobnim pogorjem, zavzema pol¬ otok Prednjo Indijo. Ker leži malone vsa južna Azija v vročem pasu, je tudi podnebje, razven više nad morjem ležečih krajev, vroče ter rodi dobro močena zemlja razne rastline vročega pasa, kakor riž, indigo, bombaž, kavo, čaj, razne dišave i. dr. V gorah se pa dobivajo dragi kameni in sicer v Prednji Indiji demanti, železo in premog. V Zadnji Indiji je vzhodni del v francoski oblasti, zahodni del pa v oblasti Angležev. Samostalno je sedaj le še kraljestvo Siam z glavnim mestom B ang k o g. Z a d n j e i n d i š k i otoki (Sumatra, Java, Celebes, velik del otoka Borneo in Moluki) so v oblasti Nizozemcev, le Filipini so španski. Prednja Indija je skoraj vsa angleška ter glede prirodnin naj bogatejša dežela na svetu. Glavno mesto K al¬ ku tt a (800.000 pr.) je jako važno tržišče na reki Ganges. Važni sta mesti: Madras (ob vzhodnem obrežji) in Bo ni¬ haj (ob zahodnem obrežji). Zahodna Azija. Zahodno od reke Indus se razprostira z obrobnimi go¬ rami obdana visoka planota Iran med Indom, Turansko nižavo, Kaspiškim morjem, nižino Mezopotamijo in Perzijskim zalivom. 4 * 52 Zahodna Azija. Vzhodni del je večinoma slana in peščena puščava ter obsega državi (kanata) Afganistan (glavno mesto Kabul) in Beliidžistan (glavno mesto Kelat). Prebivalci se bavijo zlasti z živinorejo. V zahodnem večinoma bolje močenem in rodovitnejšem delu je cesarstvo Perzija z glavnim mestom Teheran. Znatno je izdelovanje orožja in preprog. Polotok Arabija je v notranjem pusta visoka planota, po kateri žive pastirski razrodi, baveči se posebno z rejo konj, velblodov in oslov. Arabija rodi obilo kave, kadila in sploh špecerijskega blaga. Na južnem obrežji je angleško mesto A d en. Zahodni del polotoka z mestoma Meka (rojstno mesto Mohamedovo) in Medina je v turški oblasti. V Perzijski zaliv se izlivata v Armenskem višavji izvirajoči in Mezopotamsko nižavje oklepajoči sotoč- nici Evfrat in Tigris, ki se pred ustjem združita v Sa- tel Arab. Zahodno od Evfrata se razprostira Sir s k o- arabska puščava do pogorja Libanon, kjer izvira v Mrtvo morje se izlivajoča reka Jordan. Znatna sta živi¬ noreja in rudarstvo, Sirija pa prideluje mnogo južnega sadja. V turški oblasti so: Večji del Armenije z mestom Er ser um (blizu izvira Evfrata); Mezopotamija z mestom Bagdad (ob Tigridu); Sirija in Palestina z mestom Da¬ ni a s k in svetimi mesti Jeruzalem, Betlehem in Na¬ zaret. Mala Azija je visoka planota, obdana z obrobnimi gorami, med katerimi je najvažnejša na južnem robu Ta vi¬ ru s. V Črno morje tekoči Kizil Ir mak je jedina večja reka. Med Črnim morjem in Kaspiškim jezerom se razpro¬ stira gorovje Kavkaz, ki meji Azijo in Evropo. Prideluje se obilo žita, sadja, vina in bombaža; v Kavkaziji se dobiva veliko petroleja. Kavkazija z glavnim mestom Tiflis (ob reki Kur) je ruska, a tudi vzhodni del Armenije. Mala Azija z glavnim mestom Smirna je turška, otok Ciper je v angleški upravi. Azija kot celota, 53 Azija kot celota. Azija je zelo členovita, ker se različni morski deli zelo vanjo zajedajo ter tvorijo mnogo zalivov in polotokov. Tudi je Azija prav bogata otokov, posebno na jugovzhodu, kjer veliko število večjih in manjših otokov tako rekoč služi kot most med Azijo in Avstralijo. Slika 11. 90 o 1000 2000 3000 4000 Ktt] Zemljevidih obrisek: Azija. Merilo 1:100,000.000. Navpična izobrazba kaže v še večji meri nego v Evropi veliko razliko med višino in nižino. V Aziji nad- 54 ■ Naloge. vladaje višavje, katero se nepretrgano razprostira od Egej¬ skega morja do Velikega morja. Proti severa se znižaje višavje v velikansko Sibirsko nižino. Višavje je večinoma obdano z obrobnimi pogorji. V Aziji imamo najvišje go¬ rovje na sveta, namreč Himalaja. Vodovje je zelo razvito. Višavje ima tako ležo, da teko velike reke na vse strani sveta. Tudi najdemo mnogo celinskih rek, katere se ne izlivajo v morje, ampak v kako jezero ali se pa izgubljajo v pustinji. Poleg tega ima Azija več rek sotočnic, katere imajo svoje povirje blizu skupaj. Sotočnice se združijo pred ustjem ali se pa ne daleč narazen izlivajo v isto morje. Podnebje. Večina Azije leži v zmernem pasu. Naj¬ južnejši del sega v vroči pas, najsevernejši pa v mrzli pas. Severna nižina ima dolgo in hudo zimo, a kratko in raz- merno toplo poletje. Notranja Azija ima celinsko podnebje, to je vroče poletje, a hudo zimo. V vroči pas segajoči del ima jako toplo podnebje. Prebivalstvo pripada belemu in žoltemu plemenu. Belo pleme zavzema jugozahodno Azijo in deloma Sibirijo, žolto pleme pa vso drugo Azijo razven polotoka Malaka in Zadnjeindiških otokov, kjer stanujejo bolj rjavi Malajci. Glede vere so prebivalci še v veliki večini pagani, kristjanov je približno 15 milijonov, dosti več pa mohamedancev. Naloge. 1. V katerih pasovih leži Azija? 2. Kateri preliv spaja Severno Ledeno morje in Veliko morje? 1!. Katere azijske otoke reže polutnik? 4 -. Katere gore so na jugu Sibirske nižine? 5. Katera posestva imajo Rusi v Aziji? (i. Kateri je najvišji vrh na zemlji? 7. Naštejte glavne pridelke na Kitajskem! 8. Katere reke močijo Hindostansko nižino? !). Katere dežele so na planoti Iran? 10. Katero mesto imajo Angleži na jugu Arabije? 11. Med katerima rekama je Mezopotamsko nižavje? Avstralija. 55 12. Ob kateri reki je mesto Tiflis? 13. Katere sotoenice poznate v Aziji? 14. Kje prebiva žolto pleme v Aziji ? AVSTRALIJA. Leža. Avstraliji pripada celinska Avstralija (Nova Holan¬ dija), ležeča jugovzhodno od Azije, in Polinezija, obse¬ gajoča otoke v Velikem morji vzhodno in severovzhodno od celine. Malone vsa Avstralija je na južnem poloblu, in le malo otokov leži v severnem zmernem pasu. Morski zalivi, polotoki in otoki. In disko morje obliva celinsko Avstralijo na zahodu ter ne čini znatnih zalivov. Veliko morje obdaje malo členovito celino na drugih straneh. Na severnem obrežji se zajeda daleč v suho zemljo Iv ar p en t arijski zaliv, kateremu na vzhodu je polotok Y o r k, ločen po Torreškem prelivu od velikega otoka NovaGuineja. Na južnoavstralskem obrežji sta Avstral¬ ski zatop in Spencerski zaliv; Bassov preliv pa loči otok Tasmanija od celine. Večjim otokom še pri¬ pada po Cookovem (izg. Kukovem) prelivu razdeljena Nova Zelandija. 56 Avstralska celina in trije veliki otoki. Avstralska celina in trije veliki otoki. Najvišji je jugovzhodni del Avstralije, kjer so Av¬ stralske Alpe z naj višjim vrhom Kosci lisko (nad 2000 m). Severno od Avstralskih Alp so Modre gore. Večina celine pripada višavju; v sredini je nižavje z nekaterimi jezeri, ki se v suhem poletji spremene v močvirje. Malobrojne avstralske reke niso večje važnosti; mnoge usahnejo, predno dosežejo morje. .ledina večja reka je na jugu Murray z nekterimi dotoki. Podnebje je v obče ugodno in zdravo. V dobro močenih krajih uspeva posebno poljedelstvo. Mnogo se prideluje žita, sadja in vina, a tudi bombaža in tobaka. Izmed domačih živalij je največ ovac. Dežela ima obilo premoga, zlata in bakra. Prvotnih prebivalcev je že jako malo. Celino avstralsko z otokom Tasmanija obsega „ Avstralska zadruga" (konfederacija) pod angleško nadoblastjo. Dežela je le malo obljudena. Najvažnejši je jugovzhodni del, kjer je razmerno še največ prebivalcev. Največja mesta so: Melbourne (izg. Melburn), Sydney (izg. Srdni) in Ade- laide (izg. Edeled). Tasmanija ima mnogo zemeljskih pridelkov in kopanin. Nova Zelandija obsega dva večja in več manjših otokov. Zemlja je zelo rodovitna, pridela se obilo konoplje. Izmed kopanin je največ premoga. Nova Gluineja je v notranjem še malo znana. Otok ima mnogo gozdov in visokih gora. Prva dva otoka sta last Angležev. Na Novi Gui- neji imajo Angleži, Nizozemci in Nemci posestva. Polinezija. Avstralski otoki, posebno pa večji otoki, so večinoma gorati ter imajo semtertja višje gore nego celinska Avstra¬ lija. Nahajajo se pa tudi otoki, ki se vzpenjajo le malo nad morsko gladino. Avstralija kot celota. 57 Največ posestva imajo Angleži, nadalje Francija, Nemčija, Španija in Nizozemska. V oblasti doma¬ činov so mimo drugih jako važni južno od severnega po¬ vratnika ležeči SandTriški (izg. Sendviski) otoki, (največji je Hawaii) kjer je po evropskem načinu urejeno kraljestvo. Avstralija kot eelota. Avstralija leži skoraj popolnoma v Velikem morji, le na zahodni strani se Indiško morje dotika avstralske celine. Polinezija sestoji iz samih otokov, katere tudi skupno ime¬ nujemo Oceanija, ker stoji v sredi povodnega ali ocean¬ skega polobla. Glede navpične izobrazbe nadvladuje na celinski Avstraliji visoka planota, glavno pogorje je potisnjeno na vzhod. Otoki so po večjem gorati; nekaj iz koral sezidanih otokov se pa le malo metrov vzdiguje nad morsko gladino. Vodovje je le malo razvito. Večinoma so reke le brežnice, ki se po kratkem teku izlivajo v morje ali se pa v suhem poletji še prej izgube v zemlji. Tudi ustje rek je navadno zadelano s peskom in blatom. V notranjem je več slanih jezer. Podnebje je večinoma prijetno. V notranjem ce¬ linske Avstralije je podnebje neugodno, ker se samo dva letna časa menjata, namreč mokri in suhi letni čas. Zelo ugodno pa je podnebje na otokih. Prebivalstvo je jako redko ter pripada po veliki večini sem priseljenemu belemu plemenu. Tudi žolto pleme je zastopano po naseljenih Kitajcih, prvotnikov pa je že jako neznatno število. Po veri so naseljenci razven Kitajcev krist¬ jani. Kristjanstvo se tudi širi po otokih med domačini. Odkritje. Magelhaes (izg. Mageljans) je od leta 1519 — 1522. prvi objadral vso zemljo ter pri tej priliki odkril nekaj avstralskih otokov. Sele v 17. stoletji so odkrili Nizozemci (Ho¬ landci) avstralsko celino ter jo nazvali „Nova Holandija". Po- 58 Naloge. zncje je angleški mornar Cook (izg. Kuk) našel mnogo otokov vVelikem morji in Angleži so si prisvojili velik del Avstralije. Slika 12. o 500 iooo 1500 looo Km. Zemljevidni obrisek: Avstralija. Merilo 1:50,000.000. Naloge. 1. Kateri prelivi ločijo avstralsko celino od Nove Guineje, od Tasmanije? 2. Na kateri strani Avstralije so najvišje gore? 3. Katere kopanine se dobivajo v Avstraliji? Amerika. 59 4. Katera posestva imajo Angleži v Avstraliji? 5. Kak značaj imajo avstralske reke? 6. Pod katerim vzporednikom so Sandvviški otoki? 7. Kateremu plemenu pripada večina Avstralcev? AMERIKA. Leža. Amerika se razprostira na obeh straneh polutnika do 72° sev. šir. in 56° juž. sir. Najbolj zahodna točka je ob Behringovem prelivu, najbolj vzhodna pa nos Branko v Južni Ameriki. Morski zalivi, polotoki in otoki. Veliko morje obliva malo čleriovito zahodno obrežje Amerike. Tam, kjer sta si Amerika in Azija najbliže, veže Behringov preliv s Severnim Ledenim morjem B eh rin¬ ge v o morje, segajoče proti jugu do otokov Aleuti in polotoka Aljaška. Ob 50° sev. šir. je otok Vancouver (izg. Venkuvr), bolj južno pa polotok Kalifornija meji Kalifornski zaliv (Škrlatno morje). Južneje se Amerika zelo zožuje ter je najožja ob medmorji Panama. Zahodno obrežje južne Amerike je najmenj členovito. Precej oddaljeni od obrežja so ob polutniku otoki Galapagos; Magel- haenov (izg. Mageljanov) preliv je med južnim koncem ame¬ riškim in otočjem. Ognjena zemlja deli Veliko morje od Atlantiškega morja. Atlantiško morje obliva vzhodno obrežje Amerike. Južna Amerika je malo členovita; tu se nahajajo severo¬ vzhodno od Ognjene zemlje Falklandski otoki. Na 60 Severna Amerika. severnem obrežji južne Amerike je Karaibsko mo r j e, katero mejijo proti odprtemu morju otoki Veliki Antilji in Mali Antilji. Mimo polotoka Yukatan in otoka K u b a vodi Vukatanski preliv v M e j i k a n s k i zaliv, kateremu na vzhodu je polotok Florida. Zaliv sv. Lav- r e n c i j a je med polotokoma Novi B r u n š v i k in Labrador in otokom Nova Fundlandija. Hudsonov (izg. Hoed- snov) preliv na severu Labradorja pelje v Hudsonov zaliv. Severno Ledeno morje ima mnogo otokov. Davisov preliv in Bafinov zaliv sta na zahodu, Grenlandsko morje pa na vzhodu daleč proti severu segajočega otoka Gr e ul and i j a. Severna Amerika. Severna Amerika obsega vso deželo od Severnega Lede-, nega morja na severu do medmorja Tehuantepek Meji- kanskemu zalivu na jugu. Od Severnega Ledenega morja in polotoka Aljaska počenši se razprostirajo Kordiljere kot glavno pogorje vzporedno z zahodnim obrežjem proti jugu. Kordiljere so semtertje pretrgane po rekah kakor n. pr. Kolumbija in Kolorado. Pogorju na vzhodu je več planot, katere oklepa Skalno gorovje proti nižavju. Veliko Se ver o amer iško nižav j e ima obilo voda. V Severno Ledeno morje se izliva v Skalnem gorovji izvi¬ rajoča in skozi nekatera jezera tekoča reka Mackenzie (izg. Mekensi). Najimenitniša reka pa je v Mejikanski zaliv tekoča reka Misisipi z velikim dotokom Mi s s o uri (izg. Misuri). Na vzhodu velikega nižavja je gorovje Alleghanies (izg. Elegenis) in severno od tega so velika Kanadska jezera (5), katerih odtok je reka Sv. Lavrencija. Med četrtim in petim jezerom je velikanski slap N i a g a r a. 01) vzhodnem atlantiškem primorji je dobro močena Primorska nižina. Posamezne dežele. 61 Posamezne dežele. Groeulaiid pripada evropskemu kraljestvu Danskemu. Poleg danskih naseljencev žive tu malobrojili a dobrosrčni pritlikasti Eskimovci od lova in ribištva. Angleška Severna Amerika obsega razven Aljaske ves del severno od 48 vzporednika in Kanadskih jezer. Navzlic mrzlemu podnebju je še precej žita. Največ dobička dajo gozdovi, premog, železo in lov divjih živalij. Največje mesto in važno tržišče je Montreal (izg. Montriol) ob reki Sv. Lavrencija. Glavno mesto je Ottawa; Quebec (izg. Kvibek) ob zalivu Sv. Lavrencija. Zjedinjene države se razprostirajo južno od angleške Severne Amerike do Mejikanskega zaliva- Podnebje je razmerno hladnejše kakor v Evropi pod isto širino, zemlja pa je' v obče prav rodovitna ter rodi obilo sladkora, riža, bombaža, tobaka in žita. Velikanski gozdovi dajo mnogo lesa. Živinoreja je zelo razširjena. Dežela je bogata raznih kopanin: železa, premoga, zlata, srebra, petroleja i. dr. Obrtnost' v različnih strokah je zelo razvita, glede kupčije pa tekmuje dežela z Velikobritansko. Zjedinjene države imajo nad 60 milijonov prebivalcev, torej malone polovico vseh Američanov. Prvotnih stano¬ valcev, Indijancev je vedno inenj, množi se pa prebivalstvo posebno po izseljencih iz Evrope, in teh je največ Angležev in Nemcev. Po veri so večinoma protestantje, katoličanov je približno 4 milijone. Glavno a ne največje mesto je Washington (izg. Vošingtn). Ob atlantiškem obrežji so: Novi York (nad 2 milj. prebivalcev), Philadelphia, Novi Orleans (ob ustji Misisipijevem). Chicago (izg. Cikago) ob kanadskem jezeru Michigan (izg. Mišigen) ima nad V ji milijona prebivalcev in je prvo tržišče za žito. Ob Velikem morji je San Fran¬ cisco naj večje mesto. Dežela ima še več mest z nad 100.000 prebivalci. 62 Srednja Amerika. Mejiko je rodovitna a še slabo obdelana dežela, katera ima mnogo raznovrstnega lesa, srebra in zlata. Glavno mesto je Mejiko; Kveretaro (f cesar Maksimilijan 1. 1867). Srednja Amerika. Srednja Amerika obsega deželo med zalivoma Tehuan- tepek in Panama in „Zahodno Indijo 1 ', (to so namreč otoki vzhodno od celine). Dežela je gorata ter ima mnogo ognje¬ nikov. Vsled male širine nima večjih rek. Izmed jezer je največje Nikaragua, ki se odteka v Karaibsko morje. Vsa dežela leži v vročem pasu. Na celini je petero republik: (fuateinala, San Salvador. Honduras, Nikaragua in Costarica. Najimenitnejši pridelki so: Kava, kakao, tobak, indigo, raznovrsten les i. dr. Posebno v Guatemali se goji mala živalica košeniljka, katera daje izvrstno barvilo. Zahodna Indija. V Zahodni Indiji so Bahamski otoki angleški. Različnim evropskim državam pripadajo Mali Antilji in Veliki Antilji, izmed katerili sta K u b a in P u e r t o Rico španska, Jamaika je pa angleška last. Haiti ima dve nezavisni republiki. Zahodna Indija ima blizu tiste pri¬ delke kakor celinska Srednja Amerika. Južna Amerika. Južna Amerika se razprostira južno od zaliva Panama ter je podobna glede neznatne Členovitosti Afriki. A n d i se vlečejo ob zahodnem obrežji od Panama nepretrgoma do južnega konca ter oklepajo južno blizu od 15° južne širine planoto jezera T i t i k a k a. V Andih so največje višine ameriške z najvišjim vrhom Akonkagua (7000 m). Vzhodni del za¬ vzema nižje in od And ločeno gorovje in sicer: Gorovje Posamezne dežele. 63 Venezuelsko (na severu), Gorovje Gujansko in Bra- zilijansko. Med Andi in posamičnim gorovjem na vzhodu se razprostira velikansko nižavje, katero nadkriljuje go¬ rovje glede površja. Južna Amerika je dobro močena. Magdalenska reka se izliva v Karaibsko morje, O r i n o k o pa v odprto Atlantiško morje. Največja reka na zemlji je Maranon ali Amazonski veletok, kateri sprejemlje mnogo velikih dotokov ter se vali pod polutnikom v morje. La Plata se imenuje ustje združenih rek Paraguay, Parana in Uru- g u a y. Posamezne dežele. Severno od polutnika so države: Kolumbija (glavno mesto B o g o t a); Venezuela (glavno mesto Caracas); Črnjana, katera je v lasti Angležev, Nizo¬ zemcev in Francozov. V teh deželah se pridela mnogo ko¬ lonialnega blaga (bombaža, sladkora, kave i. dr.). V gorkem pasu so še: Eeuador (glavno mesto Quito, izg. Kito) z najboljšim kineškim lubjem. Peru (glavno mesto Lima), kjer se dobiva mnogo k meškega lubja in srebra. Bolivija (glavno mesto La Pas) ima tiste pridelke kakor Peru. Brazilija, katera še večinoma v gorkem pasu leži, je približno dvanajstkrat tolika kakor Avstro - Ogrska a ima samo 13 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Rio de Jane ir o (izg. Žanero) blizu južnega povratnika. Dežela ima največ kave in demantov na svetu. V južnem zmernem pasu so : (Jliile (izg. Čile), glavno mesto Santiago. Dežela ima mnogo bakra in srebra. Argentina (glavno mesto Buenos Aires) ima največ dobička od živinoreje. 64 Amerika kot celota. Uruguay (glavno mesto Montevideo ob La Plati) in Pa ragu a,v (glavno mesto Asu nc ion), med rekama Para- guay in Parana, pečata se največ z živinorejo. Puščobna Patagonija in otočje Ognjena zemlja pripadata v zahodnem delu Čilski, v vzhodnem delu pa Argentini. Falklandski otoki so angleški. Amerika kot celota. Amerika je podobna jako velikemu otoku, ker je od vseh stranij obdana z morjem. Posebno ob severnem in vzhodnem obrežji je Amerika zelo člen o vita, ker se morje zajeda daleč v celino in ker najdemo tu največ otokov. Menj členovito je zahodno obrežje. Vsa Amerika se raz¬ prostira na zahodni polobli. Glede navpične izobrazbe je v Ameriki višavje in nižavje precej jednakomerno razdeljeno. Glavno pogorje je potisnjeno na zahodno obrežje ter se z malimi izjemami vleče od severnega obrežja do skrajnega juga. V sredini zemljine je razprostrto nižavje, na vzhodu se vzpenjajo nižja gorovja. Ta razdelitev velja tudi za Srednjo Ameriko; nižavje je zalito po morji, otoki pa mole kakor posamezna gorovja nad morsko gladino. Vodovje je v Ameriki med vsemi zemljinami najbolj razvito. Tu je največ jezer in rek, a tudi največje reke se nahajajo v Ameriki. Ker so tla nagnjena proti vzhodu, razvijajo se tudi reke najbolj v tej smeri. V Veliko morje teče le malo večinoma neznatnih rek, ker je pogorje preblizu zahodnemu obrežju. Podnebje je pri velikem raztegu od severa do juga kaj različno. Razven južnega mrzlega pasa je Amerika deležna vseh drugih podnebnih pasov. Kakor v Evropi in Aziji je tudi v Ameriki zahodno obrežje toplejše od vzhodnega obrežja, in sicer posebno vsled vpliva toplega morskega toka in toplih vetrov na zahodnem obrežji. V obče je v Ameriki Amerika kot celota. 65 Slika 13.- II Zernljevidni obrisek: Amerika. Merilo 1:100,000.000 Zemljepis I. pr 66 Naloge. podnebje hladnejše nego v Afriki in Evropi pod isto zem¬ ljepisno širino. Prebivalstvo pripada večinoma belemu plemenu, katero je razširjeno po vsi zemljini in se močno širi po izseljencih iz Evrope. Prvotnikov ali „Indijancev“ je pri¬ bližno samo še 10°/o vsega prebivalstva. Zamorci iz Afrike, sem kot sužniki pripeljani, stanujejo med drugimi prebivalci v vročem pasu. Suženstvo je sedaj odpravljeno. Izseljencem se prištevajo tudi Kitajci, kateri prihajajo kot delavci posebno v zahodne dežele. Razven tega je še veliko število mešancev različnih plemen. Po veri je malone vse prebivalstvo krš¬ čansko. V Severni Ameriki (razven Mejike) nadvladujejo Germani (posebno Angleži in Nemci) in protestantska vera; po vsi drugi Ameriki pa nadkriljujejo Romani (posebno Spanci, Portugalci in Lahi) in katoličanstvo. Odkritje. Krištof Kolumb je leta 1492. odkril nekaj ameriških otokov. Potoval je še trikrat v Ameriko ter odkril dele Srednje- in Južne Amerike. Nekaj pozneje je prisvojil Kortez Španiji Mejiko, Pizarro pa Peru. Portugalci so zaseli deloma Južno Ameriko, kasneje pa Angleži velik del Severne Amerike. Naloge. 1. Po katerih pasovih se razprostira Amerika? 2. Kateri so najjužnejši otoki v Ameriki? 3. Kje je slap Niagara? 4. Kako se zovejo prvotniki na Groenlandiji? 5. Katero je največje mesto v angleški Severni Ameriki? 6. Kake pridelke imajo Zjedinjene države? 7. Katero je največje mesto Zjedinjenih držav ob zahodnem obrežji? 8. Katere evropske države se laste Velikih Antiljev? 9. Kje je najvišji vrh v Ameriki? 10. Kje je največja reka na zemlji? 11. Ob katerem vzporedniku je Rio de Janeiro? 12. Katere dežele so v južnem zmernem pasu Amerike? 13. Na kateri strani Amerike so tla najvišja? 14. V katerem delu Amerike stanujejo zamorci? Velikost morij in zemljin in število prebivalcev po zemljinah. 67 Velikost morij in zemljin in število prebivalcev po zemljinah. 1. Velikost posameznih morij. 2. Velikost zemljin. 68 Velikost morij in zemljin in število prebivalcev po zemljinah. 3. Število prebivalcev v posameznih zemljinah. 4. Velikostno razmerje med morji in zemljinami. v v, / narodna in UNIVERZITETNA knjižnica