Glasilo delovne skupnosti podjetja lEGKII domžale ŠTEVILKA 45 - MAREC 1982 DELAVEC - DELAVCU Olaailo kolektiva "TERMIK" Domžale Ureja uredniški odbor Sedutiak floria — urednik Habjan Marija Janežič ing. Peter Lavrač Joži Urbanija Anton Zupanc Olga Organi žad j ek i odbor Sedueak doria Habjan Marija Zupanc Olga io mnenju Izvršnega sveta SHS, sekretariata za informacije št, 421-1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. POROČILO O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1981 I. Primerjava realizacije leta 1981 v primerjavi s planom V letu 1981 je naša delovna organizacija dosegla: - količinski plan z 88, 27 % - vrednostni plan z 140, 83 % - plan delovne sile z 100, 00 %. Doseganje plana po TOZD-ih in DS S služb pa je naslednje: 1. Po količini v tonah TOZD Plan Doseženo Index - Peskokopi 175.700 153.882 87, 58 - Ilpos 6. 500 6. 940 106, 77 DO Skupaj 182.200 160.822 88, 27 2. Po vrednosti - po plačani realizaciji TOZD Plan Doseženo Index - Peskokopi 95.412.920,00 126.522.697, 25 132,61 - Ilpos 58.235.000,00 92.672.537,35 159, 14 1 )SSS 11.340.000,00 13.162.048,30 1 16, 07 DO Skupaj 164.987.920,00 232.357.282,90 140, 83 3. Po delovni sili TOZD Plan Zaposleni Index - Peskokopi 114 113 99, 12 - Ilpos 72 73 101,39 DSSS 35 35 100 DO Skupaj 221 221 100 II. Primerjava realizacije leta 1981 v primerjavi z letom 1980 Realizacija DO leta 1981 v primerjavi z letom 1980 je dosežena v sledečem: - količinska realizacija z 106, 05 % - vrednostna realizacija - po plačani realizaciji z 155,87 % - delovna sila z 105, 24 %. Primerjava realizacije po TOZD-ih in DS S služb pa je naslednja: 1. Po količini v tonah TOZD Doseženo Doseženo Index 1980 1 981 - Peskokopi 145.550 153.882 105,72 - Ilpos 6. 096 6. 940 113, 85 DO Skupaj 151.646 160.822 106, 05 2. Po vrednosti TOZD Doseženo Doseženo Index 1980 1981 - Peskokopi 86.085.908,65 126.522.697,25 146, 97 - Ilpos 53. 428.808, 70 92.672.537,35 173, 45 DSSS 9. 553.278, 00 13.162.048,30 137,78 DO Skupaj 149.067.995,35 232.357.282,90 155, 87 3. Po delovni sili TOZD Zaposleni 1980 Zaposleni 1981 Index - Peskokopi 108 1 1 3 104, 63 - Ilpos 68 73 107,35 DSSS 34 35 102,94 DO Skupaj 0 221 105,24 Poročilo o proizvodnji a) v TOZD-u "Peskokopi" Moravče Dosežena proizvodnja v TOZD "Peskokopi" predstavlja v fizičnem obsegu 95, 7 % dosežene proizvodnje delovne organizacije. Ta delež se je v primerjavi z letom poprej povečal za 0, 1 %. 3 Dinamika proizvodnje je bila v TOZD "Peskokopi" tekom leta zelo različna; Maksimalna je bila v mesecu je bila v mesecu decembru in je znašala Iti. 851 ton, minimalna pa v mesecu junuarin je znašala 6.085 ton. Povprečna mesečna proizvodnja je mašala 12.824 ton (v letu 1980 12.130 ton). Maksimalna vrednostna proizvodnja je znašala tudi v decembru 14.973.976, 30 din, najnižja pa v mesecu januarju, ko je znašala 5.825573, 00 din. Povprečna mesečna realizacija je znašala 10.528.989, 30 din (v letu 1980 7.066.8 18, 75 din). Občutno povečanje vrednostne proizvodnje je tudi odraz pov i šanih cen gotovih proizvodov v mesecu avgustu. Povečanje količinske proizvodnje v letu 1981 je doseženo z obratovanjem nove separacije in sušilnice peska, ki sta bili dani v poskusni pogon 1.7.1981. Po začetnih težavah se je proti koncu leta proizvodnja normalizirala in se že približuje načrtovanim rezultatom. Glede na ostro zimo, ki je v prvih dveh mesecih povzročila izpad proizvodnje in glede na zastoje, ki so nastali zaradi prenehanja obratovanja star-e separacije in pri poskusnem obratovanju nove,so rezultati primerni tem pogojem. V TOZD-u "peskokopi" se kaže slabost tudi zaradi neplaniranih rednih remontov in premajhne elastičnosti vzdrževalne službe. Vse to pa bomo morali v letu 1982 proučiti in ustrezno v ukrepati, kar bo našlo svoj odraz tako/količinski kot kvalitetni proizvodnji. To pa je tudi naš cilj. b) v TO, . D-u "lipos" Proizvodni program TOZD-a Ilpos je usmerjen na široko paleto pomožnih livarskih sredstev, katero glede na njihovo uporabnost delimo na posamezne skupine proizvodov kot so: Pxotermna sredstva, izolacijski praški, talila, premazi, izolacijske plošče, mletje in kovinski kiti. Širok asortiman proizvodov ne dovoljuje podrobnejše analize in bomo proizvodno problematiko obravnavali po posameznih skupinah proizvodov. Količinska proizvodnja '['OZD Ilpos predstavlja v skupnem deležu DO le 4, 32 % skupnih količin in se je ta delež glede na leto 1980 povečal za 0, 30%. Dinamika proizvodnje v letu 1981 ni potekala enakomerno zaradi težav z delovno silo, predvsem v začetku leta. Oskrba s surovinami je bila dokaj v redu, tako, da to ni bistveno vplivalo na proizvodnjo. Maksimalna količinska proizvodnja je bila dosežena v mesecu juniju in znaša 675.399 kg. Najnižja pa v mesecu januarju, ko je znašala 453.934 kg. Vrednostna realizacija je bila najvišja v mesecu maju in je znašala 8.618.779, 55 din, najnižja pa v mesecu januarju in je znašala din 4. 773. 927, 90. Povprečna mesečna količinska proizvodnja je znašala 578.349 kg, v letu 1980 pa 508 ton. - 4 - Če analiziramo proizvodnjo po statistični grupaciji ugotovimo naslednje: - nekovinski livarski pripomočki - dosežena proizvodnja v letu 1981 znaša 4. 792. 964 kg ali 19, 33 % več kot v letu 1980. Plan je bil dosežen z indexom 110, 82 %. - neomenjeni kemični proizvodi - dosežena proizvodnja v letu 1981 znaša 1.641.064 kg ali 3,79 % več kot leto poprej. Plan je bil dosežen z indexom 97, 97 %. - mletje - usluge, dosežena proizvodnja v letu 1981 znaša 506.158 kg ali 1, 58 % več kot v letu 1980. Plan je bil dosežen z indexom 101.23 %. Iz navedenega pregleda je razvidno, da je bila proizvodnja v vseh grupah presežena glede na rezultate preteklega leta m da so bile izpolnjene planske obveznosti. V celokupni proizvodnji TOZD-a sta še vedno najmočneje zastopana v finančnem in količinskem obsegu dva oddelka in sicer izolacijske plošče in odd. izolacijski praški. Izolacijskih plošč je bilo proizvedeno za 1.433.361 kg (leta 1980 1.458.908 kg), livnih praškov pa 3.31 1.083 kg ( v letu 1980 pa 2. 544. 117 kg). Padla je proizvodnja grafitnih premazov in je znašala 508.340 kg v letu 1980 pa 530.472 kg. Proizvodnja je padla zaradi občasnega pomanjkanja izopropil-nega alkohola, ki ga ni bilo mogoče redno uvažati zaradi omejevanja uvoza in ukrepov SIS POT-a. Vzrok za znižanje proizvodnje izolacijskih plošč je pomanjkanje delovne sile v tem oddelku. Precej pa je bila povečana proizvodnja livnih praškov zaradi povečanih potreb na tržišču. Proizvodnja v ostalih oddelkih je potekala več ali manj na nivoju preteklega leta. Zaradi pogojev na trgu moramo v tem TO Z D - u paziti, da se proizvodnja dinamično prilagaja potrebam na tržišču in ne smemo čakati, da se bo trg prilagodil nam, kar nam lahko povzroča težave v naslednjih letih. Analiza celotnega prihodka in dohodka V okviru doseženega finančnega rezultata in postavljenih meril samoupravnega sporazuma, je DO dosegla naslednji finančni rezultat: Naziv 1 :>8() 1981 Index Celotni prihodek Porabljena sredstva 1 56.57 1 012,75 91.197.147,78 240.568.724,60 152.523.751,02 153, 65 • 167,25 1 iohodek 65.373.864,97 88.044.973,58 1 34, 68 Prispevki iz dohodka SIS in drugim po zakonu določenim družb. de ja v. - 21.01 2.883, 55 - 33.792.552,75 1 60, 82 Čisti dohodek 44.360.981,42 54.252.420, 83 122,30 - Del "ČT) za OD 30. 655.055,60 40. 935.447, 30 133, 54 - Del Čl) za stanovanj, izgradnjo 2. 347.31 3,00 1. 687.503, 70 71, 89 - Razporeditev dela Čl) za iz bolj. in razširitev materialne osnove dela* in rezerv: 11.358.612,82 11. 629. 469, 83 102, 38 - Del Čl) za poslovni sklad 7.649.781,89 8. 104.022,04 105, 94 - Del Čl) za druge namene za skupno porabo 2.214.227,08 1.578.104,29 71, 27 - Del ČD za rezervni sklad 1.449.603,85 1.947. 343, 50 134, 34 - Del ČD za druge sklade 45.000,00 Sprejeti stabilizae i jsl i program terja dosledno izvajanje pes tavljenih nalog družbenega plana po količini, po vrednosti in doseženem dohodku. Zato je le kvalitetna in količinska proizvodnja uspešna garancija boljših poslovnih rezultatov. V tem poslovnem letu kaže celotni prihodek porast 53, 65 % v odnosu na preteklo leto. Doseženi finančni rezultati pa ob primerjavi porabljenih sredstev za 67, 25 % utemeljuje porast dohodka za 34, 68 %. Kljub temu je porast vrednostne proizvodnje ugodno vplival na ustvarjeni dohodek v višini 88.044. 973, 58 din, ta pa je vplival na osebne dohodke, ki so v I )SSS in TOZD II po s narašča li v skladi' z določili družbene usmeritve raz-porejanja dohodka v letu 1981, medtem, ko so OD v TOZD-u Peskokopi naraščali prehitro za 13, 19% v odnosu na ustvarjeni dohodek. Pri obračunu po plačani realizaciji z doseženimi rezultati ne smemo biti povsem zadovljni. Vedeti moramo, da rentabilnej še in ekonomične j še poslovanje celotnega kolektiva zagotavlja boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD in sklade za razširjeno reprodukcijo. To pa je tudi cilj naše DO. Kosmač Irena - b - r L A N ZA LETO 19»? 1. ro KOLIČINI TOZD Ton Peskokop Ilpos 184.2oo 7.5oo DO 2. PO VREDNOSTI 191.7oo TOZD Znesek Peskokopi Ilpos DSS služb 183.362.000,00 94.431.000,00 15.8oo .000,00 DO 3. PO DELOVNI SILI 293.593.000,00 TOZD Zaposleni Peskokopi Ilpos DSS služb 120 75 35 DO 23o TOZD "PESKOKOPI" KOLIČ IliSKl 1 LAH PO GUUPAH PROIZVODOV ZA LETO 1982 Proizvcfdna grupa Ton Prani peski Suhi peski Oplasceni pesek Kisle mase Plačilna masa 52. 2oo lo4 .ooo 14 .ooo lo .ooo 4 .ooo Skupaj — ■=z-sz~^ r:rr~—zz zzzzzzrzzrrrzzr 184.2oo z = = zr z= = = = r: r= = r= rr z= zz = vrednosti; i plan po PROIZVODOV ZA LETO GRUPAH 1982 Proizvodna gmpa Din Prani pesek l8.3ol.32o,oo Suhi pesek 8o.854.800,00 Opla učeni pesek 63 .7oo .000 ,00 Kisle mane 19.365.1oo,oo Tlačil na masa 1.14o .64o ,00 Skupaj 183.361.86o,oo - 8 - TOZD "ILPOS" KOLI ČIN O JI PLAN r-' O HUPAH PROIZVODOV ZA LKTO ly02 Grupa proizvo-Iov Nekoviuf;! i iiversii pripornoI ki Neomenjeni kemični proizvodi 5.7oo .ono I.800 .000 Skupaj: 7.5oo.ooo VREDNOSTNI PLAN PO GRUPAH PROIZVbDOV ZA LETO I9O2 Grt.ipa proizvodov Din Nekovinski livarski pripomočki Neomenjeni kemični proizvodi 1 .941.000,00 59.49o.000,00 Skupaj 94 .431.000,00 PLAH CELOTNEGA PRIHODKA IH NJEG-CVA DELITEV ZA LETO 1982 9 o o o O O o o o o o o o o o O o o o o o o o o o O o o o o O o o o o O o LPv o o o D o o o o O o co o o o Ul CD o 1—1 en co CO en LPv rH A co 00 CO co co H co A en A CO o en CO A o r- o G A C— LTH rH rH c— A A A o en r- A H- 1—1 rH A rH H o o O o o o o o o o O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ir\ o CD o o o o o o co o CD 1 1 • CD o LTH LT\ co co c— r- o A o A n- un en LTH rH LT\ CO A ITN cO en co 1—1 A LTH CO A O A- C\J i—1 1 1 1 1 o O O O O o o o o o z o O O o o o o o o o CD O o o O o o o o o o o A o o o o o o o o o o A o o o o o o o o o o M z o CO A oo o co CO CO r- :o m t— r~ CO co LPv co C\J en A A un co o A o A CO ■o co CD O i-'0 ur\ LTH ro A cO 1—1 A en LTH rn A rH M o o o O o o o o o o K« o o o O o o o o o o O k 4 AH o o o O o o o o o o O o o o O o o o o o o o o o O o c LPv o o c CD A o 00 A A o en en LPv o A rO A O H" en A o o A A r O O O co •—1 en co r- a LPv A n- co LPv CO 1—1 I—1 LPv 1—1 co (N) CO 1 1 C- rn A O 1—1 1 1 A Pl M tsJ o M > o o ti -P G, ti A •H CD A m cd o •r-j CD 0) rd d) -P Pl o ti CD "d (D •H ti co G G G d o U A p. CD Td o A CQ (D "d ti cd p, cd cd •p cd •H -d o A N rH •r-J co N u cd o A (70 • M •H P4 d A o cd p. oo o •H M (D >00 ■H N rH u d rH CD •H -p A to ti •H cd CD > -e> A nd •H ci co cd ti -p a G •H o cti o -p A nd Tj ti (D ti •H 00 (Sl I—1 Pi A 00 0 o CD 1 A A ti G 'ti*, 'č9- vo m o- en rn H I I II I' I! Vi. II II en n eo ll - II un ll n H II ll ll II ll II II M li CD II TOZD "Peskokopi TOZD "lipos" POROČILO O POSLOVARJU T>0 "TURT.;IT'* DOMŽALE V LETU 1981 I. DOSEGANJE PLANA 1. Po količini v tonah Proizvodna grupa Plan leta 1981 Doseženo leta' 1981 Index TOZD "Peskokopi" Naravni pesek 4.229 Prani pesek 8o .7oo 75.764 93,88 Suhi pesek 75.ooo 53.613 71,88 Ognjeotalne mase in malte 12 .ooo 12.4o2 lo3,35 Oplaščeni pesek 8 .ooo 7.874 98,43 Skupaj "Peskokopi " 175.7oo 153.882 87,58 TOZD "11 po s" Nekovinski livarski pripomočki 4.325 4.793 llo,82 Neomenjeni kemični proizvodi 1.675 1.641 97,97 Mlete nekovine 5oo 5o6 lol,2o Skupaj "Ilpos" 6.5oo <6.940 lo6,77 SKUPAJ DO 182.200 16o .822 88,27 Po vrednosti TOZD Plan za leto 1981 Doseženo leta 1981 Index - Peskokopi 95.412.92o,oo 124.442.6oo,lo 13o,43 - Ilpos 58.235.ooo,oo 88.949.ooo,55 152,74 DSS služb 11.34o.ooo,oo 14.752.915,00 13o,lo Skupaj DO 164.987.92o,oo 228.144.515,65 138,28 3• Po delovni sili TOZD Plan za leto 1981 Zaposleni leta 1981 Index - Peskokopi 114 113 99,12 - Ilp03 72 73 lol,39 DSS služb 35 35 loo Skupaj DO 221 221 loo — — ~ -r — r: -r: = ir = -- == = ■ ■=z — ~zr — zr. — -zz^z~zzrzzzzz = =rrz:z: — . PRTMEiiJALPA AMALIZA Po količini 1 Doseženo leta dosež eno Index Proizvodne ^i-upe I980 1981 TOZD "Pesl;okot;.i" Noruvni jiesek 4.716 4.229 89,67 Prani tiesek 81.941 75.764 92,46 Suhi pesek 41.246 53.613 129,98 Ognjen talne mase i n m al t e 10.256 12.4o2 12o,92 Oplaščei.i pesek 7.391 7.874 I06,53 Skupaj "Peskokopi' " 145.550 153.882 lo2,72 TOZD "Ilros" Nekovinski livarski prijiornočki 4.o37 4.793 119,32 Neoiiieii jen i kemični proizvodi 3 .581 1.641 lo3,80 Mlete nekovine 498 5o6 lol,61 Skupaj "11 po s" 6.096 6,94o 113,85 Skupaj DO 151.646 I60.822 I06,o5 2. Po vrpdnoati TOZD Doseženo 198o Doseženo 1981 Index - Peskokopi 84.774.967,oo 124 ".442.6oo,lo 146,79 - Ilpos 54.o32.ool,9o 88.949.000,55 164,62 DOS služb 9.553.278,oo 14.752.915,00 154,43 Skupaj DO 148.36o.246,9o 228.144.5-15,65 153,78 Po delovni sili TOZD Z a p 0 198o s 1 e n i 1981 Index - Peskokopi I08 113 lo4,63 - Ilpos 68 73 lo7,35 DSS služb 34 35 lo2,94 DO Skupaj 21o 221 lo5,24 IZLORIoCEKOGT DELO VRE 0-A ČASA Uspešnost poslovanje v DO je odvisna tudi od izkoriščenosti delovnega časa. V priloženi tabeli so prikazani izostanki z dela za leto 19U0 in 19tSl. Povprečni izostanek z dela v DO znaša 16,34 /' od razpoložljivega fonda, ur. Lajvišji povprečni izostanek jev DS skupnih služb in znaša 19,93 fo, najnižji pa ja v TOZB-u "Peskokopi" in znaša 14,61 p. V st ruk. turi izostankom "o za DO in TOZD-o najmočneje zastopani izostanki narodi letnih dopustom in znašajo za DO 5,74 , v TOZD "Ilpos" 9,17 k in v T-'-ZD "7'eskokopi" 8,67 'r, ter D O G S 8,11 ,’. Ped ostalimi isontar.ki pa prednjačijo boleznine in znašajo zu DO 9,46 7, • V primerjavi 3 letom I98O so izostanki v lanskem le tu bili največ povečani na račun boleznine (142 >) in zaradi koriščenja neplačanega dopusta (1,73 k) • Skupno povečanje izostankov z dela znaša v letu 1981 113 A- Pebolj Vojka 3 ' J' CnJ 0.1 O (J C VO OJ co o OI G) r-l -■J- '-J- rH j-, ■—1 r- co O' r- VO o r-i 'e = r-l rH O ITN LT\ OJ to " UD O- r-l C. J o ro o o o . cS C 'v * v- V ' o o vo r-: r" r-; v»; OJ r-0 L. r-: -1- TO cr> Lf\ r-; V0 ■—! Oi •r vo o C' - ' : ' o vo r 7-: O.: c? 'O p o . r-i r •; 1 č C'J ; r ' f*— o o r—* •••) 7 C , .-7 o C :C. c^ r-i c! V. • c.o 'O c c. rO o r_1 v;» ::• LO •C a- v; ■ V D CO o". O! VO ro M r i C\j <* VJj CD CD CO r--, 'J C: •« r-) r-O CD c r-i O' i—i O0 c. OJ VO ('. l r-i r j rr-) r- rO c 'H* r I r>0 r-i VO •rl sr, rd r;j o O r^) ro Tl O CO d, 4-3 4^ M3 CD C; CD cd r/j sd C' o sl s o 4-’’ s; o TD O o CJ rd CD G' Tl Tl i—1 •rl S. O C> O Ai 4- ‘ ,o >0) (D •H i—1 « v; M t J •H . I X || O Tf co ITD X X O I! OJ 'C G- G- OJ X n 'G rG OJ o X rG n o- OJ O n OJ rr") X n rH 1—1 n rG i—1 i—! rG 'X) to OJ M OJ i—1 O i—1 O r-l X li O O O O o L0\ G’ z 1 X ji o- vo VO O Gl rO O! ji vo r-i CD OI LO X OJ rG r-! r-| rH LO O' O vo X !! oi CxJ jj i—! H vj' to r-l Gl O VO rG i1 O o • - ir n !■ r"'' •X to o O ro rG ji CY LO rG r-l • j- o lO X- VO rO 1 X OJ O. r^D P- rG c C rG VO o C L A G' r-i CO ; :o c ..-U (V VO ; l' ■ c- X .0 vo ro 'G CxJ OJ OD r-i o; O C-> r ' c G o P - vrj- co OD ro j: O- o. C' V. D r-l jj L^n •'D X i; rH vo 0- ii o G' vo G" vV ii rG C ,— :: C O L O vH ii rH X j j CO OJ OJ Oi r-l 01 i: r') LO r- 0 ii LO OJ rH G- Ul ji i—1 vO r- ii 1! II jl 43 •rl !! n 11 n CD rJ t: u: 11 c, 43 d U 11 o m •p ,o n Tl o CD o H t; Cz N II 4-' M •rH ii s; O •H G II CD II >r> 'O G d li c.i o (U C ll r 4 G •ji II ai d >t» p* s; II v: > •rl (/, G P II d r- O d II C >u OJ d p 1—1 '2 d s, -p ■ t: > St II i—i >N p, o iu d II Sh Ul O o Ul p. P G II N G A G rd P, Ov II H P, C C- CO C' > II DELAVSKI SVET DO " T E II IVI I T ” DOMŽALE: ,1. Moneta Ivan 2. Vehovec Ivan 3. Rotar Franc 4. Rotar Stane člani iz TOZD "Peskokopi" 5. Mihelčič Iva G . S tupic a VinKo 7. Oražem Franc 8. Kokalj Franc 9. Loboda Anton 10. Grojzdek Marjan st. člani iz TOZD ”Ilpos” 11. Kepec Jože 12. Urbanija Anton ij. Logar Marija 14. Rebolj Vojka člani iz DSSS 15. Kovač Martina SVET DELAVSKE KOLTROLK - DO 'iT E R M I T" DOMŽALE 1. Klopčič Martin 2. Burja Franc 3 . Cerar Martin 4. Peterka Franc 5. Štirn Janez DISCIPLINSKA KOMISIJA - DO ,rT'*E R M IT" DOMŽALE 1. Stiftar Milena 2. Jurkošek Ivan 3. Pergar Janez 4. Vidergar Jože 5. Hafner Janez 6. Karo Maks 7. Kosmač Irena predsednik namestnik član iz TOZD "Peskokopi" član " član iz TOZD "Ilpos" član " član iz DSSS Ib Zunanja člana : 8. Orehek Anton 9. Cilenšek Jože INOTRANJA ARBITRAŽA DO "T E R M I TM DOMŽALE: 1. Rotar Stane 2. Učakar Janez 3. Ivačič Irena 4. Gašperlin Janez 5. Kokalj Amalija 6 . Jurkošek Ivan DELAVSKI SVET TOZD "PESKOKOPI": 1. Koprivšek Stefan 2. Kovačič Milan 3. Vidergar Jože 4 . Marolt Franc 5. Gorjup Brane 6. Učakar Janez 7. Preštor Alojz DELAVSKI SVET TOZD "I L P 0 S" : 1. Kovič Silvo 2 . Kavka Vinko 3 . Paternoster Ivanka 4. Cerar Martin 5. Slovnik Amalija 6. Roš Ančka 7. Bračko Justina DELAVSKI SVET___D_S S 3__: 1. Dimic Milica 2. Kovač Martina 3. Kuhar Mojca 4 . Perko Afrodita 3 Petek Slavko 6. Pogačnik Eva SVET_DELAYSKE KONTR°LE_TOZD K_S_K_0_K_0 Pl” : 1. Avbelj Franc 2. Gorjup Martin 3. Grilj bragica 4. Majdič Alojz 5 . Peterka Anton SVET DELAVSKE KONTROLE TOZD '* I L P 0 S" : 1. Loboda Anton 2. Goropečnik Franc 3. Kralj Marija 4 . Majdič Jožica 5. Jeretina Slavko -Helog*82,35. O E O SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IZ D S S S 1. Dimic Milica 2. Habjan Marija 3. Huber Vanda 4. Kuhar Mojca 5. Perko Afrodita 6. Petek Slavko 7. Pogačnik Eva 8. Rebolj Vojka 9. Sedušak Boris 10. Slevec Marijan 11. Stegnar Jusi 12. Vehovec Franc ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA KULTURO IN SIS ZA TELESNO KULTURO: TOZD "Poshokoni" 1. Gorjup Franc 2. Gostinčar Jože 3. Gotar Janez ml. 4. Končar Ivan 5. Majdič Alojz 6. Mal Janez 7. Mal Stane 8. .Marolt Franc 9. Mihelčič Iva TOZD "II nos” 1. Hafner Janez 2. Jeretinn SIuvko 3. Kovič Silvo. 4. Pavlič Janez 3„ Prenože Marija 6. Sušnik Janez 7. otiftar Anion 8. U r o cjr j. i j a J o že 9. Zabret Mojca ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA SOCIALNO VARSTVO IN SIS ZA ZDRAVSTVO: TOZD "Peskokopi" 1-% Gorjup Brane 2. Grilj Dragica 3. Klopčič Marta 4. Koprivšek Stefan 5. Kovačič Milan 6 . Novak Anton 7. Malin Ivan 8. Ravnikar Jože st. 9. Vidergar Jože TOZD w II j,os” 1. Gašperlin Anica 2. Grojzdek Marjan st. 3. Ložar A.ni 4. Lunar Niko 5. Paternoster Ivanka 6. Peterka Franc 7. Pogačnik Franc 8. Slovnik Amalija 9. Zabret Pavla ZDRUŽENA DELEGACIJA TOZD "Peskokopi" 1. Gorjup Martin 2. Kokalj Marija 3. Prestor Alojz 4 . Radoševič Milan 5. Ravnikar Jože ml 6. Ro '■ ar Franc 7 . Rotar Stane 8. Smerkolj Vinko 9. Vidergar Martin SIS ZA IZOBRAŽEVANJE IN SIS ZA RAZISKOVANJE: TOZD ,,Ilpos,, 1. Anžič Marta 2. Bogataj Ivan 3. Cerar Martin 4. Hozjan Slavka 5. Kavka Vinko 6. Kokalj Franc 7. Lunar Jože 8. Pogačnik Anton 9. Velepec Stane 20 delegati Z ZD TOZD llPe3kokopi,, 1. Burja Franc 2 . Otolani Ivan 3 . Oražem Franc 4. Predovnik Joži 5. Učakar Janez 6. Vehovec Ivan 7 . Zupanc Olga TOZD "Ilpos" 1. Flis Jože 2. Gašperlin Janez 3. Homar Tomaž 4 . Loboda Anton 5. Majdič Jožica 6. Pajer Ivanka 7. Urbanija Anton DS skupnih služb; 1. Govekar Davorina 2. Kočar Renata 3. Kosmač Irena 4. Logar Marija 5. Štiftar Milena 6. Štirn Janez 7. Tavčar Ivanka 21 3kss,]ko 'ou. sr © s ee. i o tul J © san o dl©S©^si,‘G:sI!'Sa. s S. s tl© ees. NA 40. LOČENEM ZASEDANJU DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA IN 39. ZASEDANJIH ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI BODO RAZPRAVLJALI IN SKLEPALI 0 PREDLOGU SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE DOMŽALE, DELEGATI PA BODO SPREGOVORILI TUDI O TEM, KAKO V NASI OBČINI URESNIČUJEMO DELEGATSKI SISTEM. ŽE PRED ČASOM JE BILA O TEM IZDELANA ANALIZA, KI DAJE'INFORMACIJO O VSEH VIDIKIH URESNIČEVANJA DELEGATSKIH ODNOSOV V DOMŽALAH, PA POGLEJMO NEKAJ UGOTOVITEV IZ TE ANALIZE: Zbor združenega dela: V temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih je bilo v letu 1978 izvoljenih 75 delegacij. Delavci, ki delajo v obrti in drugih "podobnih dejavnostih so prav tako oblikovali svojo delegacijo, ki delegira delegate v Zbor združenega dela je bilo tako izvoljenih 523 delegatov, temu številu pa lahko prištejemo še delavce, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v manjših organizacijah združenega dela, oziroma, v delovnih skupnostih, to je tam, kjer združuje delo manj kot »30 delavcev. Takih delavcev je v občini nad 600. Iz priložnostnega vprašalnika (izpolnilo ga je 48 delegacij) je moč razbrati, da se delegacije redno sestajajo pred vsakim Zasedanjem Zbore}, združenega dela v manj kot pol primerih, ostale delegacije pa se sestajajo občasno oz. odvisno od pomembnosti dnevnega reda. Nova sestava konferenc delegacij bo skušala odpraviti pojav zamenjav pristojnosti delegacij s konferenco delegacij. Delegacije so bile le v redkih primerih na sejah polnoštevilne, vendar je bila v večini primerov zagotovljena sklepčnost. Nujno bi bilo, da tem vprašanjem organiziranosti delegatskega dela za Zbor združenega dela posvetijo več pozornosti glasila v združenem delu. Zbor krajevnih skupnosti: Vsaka krajevna skupnost je v zboru krajevnih skupnosti zastopana z enim delegatskim mestom, razen dveh* domžalskih krajevnih skupnosti, ki ima po dve delegatski mesti, krajevne skupnosti Mengeš, ki ima 3 delegatska mesta in krajevne skupnosti "TOMO BREJC" Vir, ki ima dve delegatski mesti v Zboru krajevnih skupnosti. Iz vsakodnevnih stikov z delegati lahko sklepamo, kako poteka uresničevanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Ugotavljamo, da se v večini krajevnih skupnosti delegacije sestajajo pred vsakim zasedanjem Zbora krajevnih skupnosti. Prav tako ugotavljamo, da je povezanost delegacij s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih zadovoljiva. Vendar ugotavljamo, da ta povezanost temelji predvsem na sodelovanju predstavnikov samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah delegacije, medtem ko gradivo za zasedanje zborov skupščine obravnavajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije le občasno. Posebej se čuti velika pomanjkljivost, da o gradivih za zasedanje Zbora krajevnih skupnosti ne razpravljajo skupščine krajevnih skupnosti. Delegacija postaja tako vse bolj organ sveta krajevne skupnosti oziroma se največ povezuje s svetom krajevne skupnosti. Kljub temu ugotavljamo, da je delo delegacij v krajevnih skupnostih zelo dobro zaživelo, da je delegatski sistem v veliki meri vključen v samoupravno življenje v krajevni skupnosti. Ponekod opažamo tudi težave zaradi pomanjkanja strokovnih služb. V. krajevnih skupnostih občasno izoblikujejo tudi stališča k posameznim točkam dnevnega reda za zasedanje Zbora krajevnih skupnosti. To se kaže tudi v številu razprav na zasedanjih zbora krajevnih skupnosti, saj je kljub manjšemu številu delegatov v zboru več razprav v tem zboru kot pa v zboru Združenega dela. Družbenopolitični zbor: Za družbenopolitični zbor ugotavljamo, da je aktivnost delegatov v njem glede na sestavo posameznih delegatov dobra. Veliko število organov pri družbenopilitičnih organizacijah in še posebej pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva namreč daje dovolj možnosti za seznanjanje in za razprave o konkretnih gradivih. Težava nastopi le takrat, kadar je družbenopolitičnim organizacij jam posredovano gradivo prepozno. Z uveljavitvijo novega pos•" 1ovnika skupščine se je ta problem tudi bistveno zmanjšal. Družbenopolitični zbor je v tem mandatnem obdobju sprejemal tiste sklepe in odločitve, za katere je pooblaščen s statutom občine. Te zadeve so predvsem tiste, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, na skrb za udeležence NOB., na Ljudsko obrambo, varnost in samozaščito v občini, na pristojnost in delo Izvršnega sveta, na organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, na podeljevanje priznanj skupščine občine ter na podobne zadeve. Ugotovimo pa lahko, da je Družbenopolitični zbor velikokrat sprejemal stališča k posameznim zadevam, ter jih predlagal v obravnavo ostalima dvema zboroma. V tej funkciji je družbenopolitični zbor največkrat nastopil takrat, kadar je Zbor združenega dela obravnaval stanje v gospodarstvu oziroma obravnaval problematiko družbenoekonomskega položaja v občini. Ugotavljamo, da je ia metoda dela Družbenopolitičnega zbora zelo primerna in da zelo pozitivno vpliva na razpravo in sprejemanje odločitev v ostalih dveh zborih. - 24 ■G h* ®'G; 5 a slbOK5 PODPISNIKOV "SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV ZA RAZŠIRITEV PROIZVODNIH KAPACITET V TOZD "PESKOKOPI" DELOVNE ORGANIZACIJE "TERMIT" DOMŽALE" V četrtek 17. 12. 1981 je bil v Moravčah 3. zbor delegatov udeležencev Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnih kapacitet v TOZD "Peskokopi" delovne organizacije "TERMIT" Domžale. Navzočih je bilo 41 delegatov od 51 podpisnikov Samoupravnega sporazuma. Zbor delegatov je pričel tov. Marn Stane, delegat iz IMP BO "LIVAR" Ivančna Gorica, ki je predsedoval 2. zboru delegatov. Za predsednika tega zbora pa je bil izvoljen tov. Matevž Šuštar, delegat iz "3. MAJ" Rijeka. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je doslej podpisalo Samoupravni sporazum 51 sovlagateljev (glej seznam v prilogi), ki skupaj združujejo 90.674.834,00 din. Dosedaj znašajo že poravnane obveznosti 65.766.768,60 din ali 94,6 Ž3« Glede na predvidene kapacitete v skupni količini 150.630 ton, ki bodo na razpolago za tržišče, znašajo potrebe sovlagateljev 127.950 ton ali 85 Prostih je dejansko še 22.680 ton ali 15 %. Iz dosedanjih dobav livarskega peska sovlagateljem po pričetku poskusne proizvodnje je razvidno, da se je oskrba z njimi izboljšala predvsem v zadnjih treh mesecih^, ko so bile dejansko pokrite vse potrebe sovlagateljem. Iz razprave po poročilih lahko zaključimo, da so naši potrošniki z oskrbo s livarskimi peski zelo zadovoljni in ne samo po količinskih dobavah temveč tudi po kvaliteti. Izrečenih je bilo tudj precej pohvalnih bes^d in to od predstavnikov delovnih organizacij, ki so naši najbolj zahtevni kupci ("ŽELEZARNA" Ravne, "3.MAJ" Rijeka, "BELT" Črnomelj), kar naj bo spodbuda za nadaljne še uspešnejše delo. Krog podpisnikov Samoupravnega sporazuma se je od zadnjega zbora delegatov povečal za 13 udeležencev in to predvsem iz potreb za dodatna finančna sredstva, ki jih potrebujemo za plačilo nastalih podražitev in več del v okviru investicijske izgradnje. Neplačanih obveznosti je še v višini 4.908.065,40 din in jih nekateri sovlagatelji dolgujejo še od podpisa Samouprav- 25 nega sporazuma. Zbor delegatov je do teh sovlagateljev sprejel sklep, da se zaostale obveznosti poravnajo do 31. marca 1982 leta. V kolikor podpisnik Samoupravnega sporazuma v tem roku ne poravna svoje obveznosti se šteje, da je samovoljno' odstopil od Samoupravnega sporazuma. Iz proizvodno - tehničnega poročila, ki je bil objavljen v "BILTEIN"-u št. 1. - informativnem mesečniku za vse podpisnike Samoupravnega sporazuma, so bili podpisniki Samoupravnega sporazuma seznanjeni o poteku poiskusnega obratovanja na novi separaciji in sušilnici peska in o poteki investicijske izgradnje IT. in III. faze investicije. Izgradnja objekta kislih mas in malt je že v večmesečni zamudi zaradi zakasnitve pri gradbenih delih, ki pa so tudi nastale vsled zamudnega zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev za nastale podražitve. Gradbena dela na tem objektu bodo po zagotovitvi izvajalca gradbenih del dokončana do 31. marca 1982 leta. montaža opreme in instalacij pa do meseca septembra, ko naj bi se začelo poiskusno obratovanje. Tudi izgradnja novega obrata oplasčenih peskov kasni za cca 2-3 mesece. Razlogi za zamudo so v prekoračitvi roka montaže in zaradi zamud pri dobavi nekaterih delov opreme. V neposredni zvezi z izgradnjo oplasčenih peskov poteka tudi izgradnja plinovodnega omrežja z merilno regulacijsko postajo. Večina del na tem objektu je že končana, manjkajo še nekateri regulacijski ventili, ki se trenutno ne dobijo na tržišču. Problematična je tudi dobava kombiniranega gorilnika za novo sušilno peč (olje, zemeljski plin), ki ga dobavlja "KOVBIARSKA" iz Krškega od "SRVER”-ja iz Subotice in je tudi v neposredni zvezi z uvozom. Obljubljeno je, da bo gorilnik dobavljen sredi meseca februarja 1982 lota, manjkajoči ventili za redukcijo pred potrošniki pa bodo dobavljeni do konca meseca januarja. "KOVINARSKA" iz Krškega zagotavlja, da bo obrat oplasčenih peskov pripravljen za poiskusno proizvodnjo v mercu mesecu letošnjega leta. Iz finančnega poročila je bila razvidna višina že vloženih sredstev za posamezne faze investicijske izgradnje (glej prilogo). Za razširitev in posodobitev proizvodnje kremenčevih peskov (prva faza investicije) to je za rekonstrukcijo separacij 6 in sušilnice peska z vso infrastrukturno izgradnjo je bilo do sedaj potrošenih 146.735.306,20 din. Predvidena predračunska vrednost po investicijskem programu pa je znašala 106.012.277»00 din. Skupno znašajo podražitve in dodatna dela v tej fazi investicije 40.723.029,20 din. Za drugo fazo investicij e, to je za izgradnjo novega obrata kislih mas in malt je bilo potrošeno 36.660.867,10 din. Za tretjo fazo, to je izgradnjo novega obrata oplaščenih peskov, pa je bilo potrošenih 36.073»013,05 din. Skupaj je bilo do sedaj vloženih v investicijsko izgradnjo din 219«469.186,35 din. Na zboru delegatov je bil obravnavan tudi plan proizvodnje TOZD "Peskokopi" za leto 1982, ki znaša v skupni količini 184.200 ton vseh proizvodov. V planu pa predvidevamo 104.000 ton suhih peskov, kar bo glede na dosedanje rezultate precej velika obveznost. Podpisniki Samoupravnega sporazuma so predvsem želeli ugotoviti ali se z našim planom pokrivajo vse njihove potrebe za leto 1982, oziroma koliko je še prostih kapacitet. Sprejet je bil sklep, da se po dokončanju vseh faz investicije in ugotovitvi njihovih tehničnih kapacitet pristopi skupno s sovlagatelji k enotnemu sistemu planiranja in sprejemu, plana. Zbor delegatov je sprejel tudi sklep, da se s 1. 1. 1982 letom prične skupno poslovanje v skladu z določili Samoupravnega sporazuma in da je v zvezi s tem potrebno pripraviti osnovne elemente za skupno poslovanje. Vsi udeleženci so si tudi ogledali nove proizvodne naprave in objekte v TOZD "Peskokopi" in z zadovoljstvom ugotovili, da izgradnja kljub nastalim zamudam poteka dovolj uspešno. Olga Zupanc O DELU KOMISIJE ZA KVALITETO PESKOV Poslovni odbor, izvršni or^rn zbora delegatov vseh podpisnikov "Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za rekonstrukcijo proizvodnih kapacitet v TOZD "Peskokopi" je ra svoji 9. seji, dne 9• lo. 1981 imenoval posebno komisijo za kvalit ito peskov in drugih proizvodov. Sprejet jo bil tudi pravilnik o delu komisije. Komisijo sestavljajo Stane Lcnasi dipl. ing. - Žel osema Ravne, Silvester Rozman, dipl. ing, -Metalurški inštitut Ljubljana, Viktor Markuš, dipl. ing. - TAM Maribor, dr. Milan Trbiž c. n, dipl. ing. - -PIIT Ljubljana. Lovro Breznik in Olga Zupanc - "Termit" Domžale. Kn prvem sestanku je komisija izvolila za predsednika, tov. Len asi Starata, dipl. j n g. Osnovni namen v delu komisije je spremljati doseženo kvaliteto proizvod* jo, obravnavatj večje reklamacije glede kvalitete, svetovati in predlagati ustrezne raziskave in izboljšavo za j.zboljšanje kvalitete. Polog tega naj bi komisija tudi pomagala pri uvedbi ustreznih kontrolnih ukrepov v proizvodnji. Ha sestanku jc bilo dogovorjeno, da bo program tako postavljen, da bo v največji me.ri v strokovno pomoč investitorju, kakor tudi vsem koristnikom proizvodov. Ugotovljeno je bilo, da je na področju .spremljave kvaliteto livarskih peskov, oplaščenih peskov, kislih mas in rna.lt še precej odprtih problemov, kljub tenu, dv so za to predpisani ustrezni standardi. V letu 1978 jo bil sprejet nov standard JUD D.39.oll o kremenovih livarskih peskih in JUS B.B.ol2 o onlaščenih livarskih peskih. Komisija je ugotovila, da obstoječe metode preiskav livarskih peskov šo niso usklajene z določili novega standarda in je za to vprašanje imenovala posebno komisijo v sestavi: dr. Milan Trb j Žan, dipl. ing., .Alenka Pikalo, dipl. ing. in Zupanc O].ga. V zvezi s tem vprašanj-m a* je ta komisija že sestala dno 24. 12. 1981 v Železarni Ravne. Pripravila bo predlog načina preiskav, ki naj bo enoten za vse uporabnike. C tem bi se izognili nepravilnim primerjavam dobljenih rezultatov. Komisija je iz podanega poročila o poteku poiskusne proizvodnje ugotovila, da se je po začetnih težavah kvaliteta, livarskega peska zelo popravila in dosegla že predvidene vrednosti po investicijskem programu. V tehnološkem pogledu so pri separiranju na novi separaciji nastale največje težave pri odmuljavanju zaradi česar je "Termit" Domžale izvedel delno rekonstrukcijo 2 i> kompletne sekcije za tehnološke linije. Ta rekonstrukcija je bila končan« v mesecu oktobru in j e'takoj pokazala ugodne rezultate. Namreč ugotovilo se je, da je nova separacija v začetku svojega poiskusnega obratovanja, ko je bilo še pomanjšano doziranje in grobejša surovina, dajala še dosti ugodne rezultate, razen kvalitete IIP SP—5, ki je imela preveč finih frakcij. Kasneje, ko se je pa povečalo doziranje in poslabšala surovina, pa se je pokazalo, da vgrajena sekcija za odmuljavanj e ni sposobna opravljati svoje funkcije, vsled česar je prišlo do poslabšanja kvalitete vseh livarskih in ostalih peskov. Velike težave nastajajo tudi zaradi nehomogene surovine, kar je v zvezi s prilikami v sedanjem delu odkopa Prtija, ki je že dejansko izčrpan. Poddolinsko odkopavanj e je vezano tudi na vremenske razmere in dejansko onemogoča homogeniziranje surovine. Nadalje je bilo na sestanku k-omisi je dogovorjeno, da bo "Termit" Domžale v sodelovanju z Metalurškim inštitutom iz Ljubljane pripravil program novega sistema kontrole na podlagi katerega naj bi se uspešno ugotavljalo nepravilnosti v tehnološkem postopku. Dogovorjeno je,bilo, da bi se ta naloga opravila v začetku leta 1982. Dr. Trbižan Milan je komisiji predlagal, da se razmišlja tudi o izgradnji moderno opremljenega razvojnega laboratorija za livarske p^ske, kisle mase in oplaščene peske. Izgradnja novih kapacitet kremenovih in oplaščenih peskov ter kislih ma^; narekuje, da se zgradi tudi potrebni laboratorij, ki bi omogočil uspešen nadzor nad■proizvodnjo, kontrolo proizvodov, reševal reklamacije in raziskoval uporabnost proizvodov za različne namene. S tem laboratorijem bi se omogočil odločilni prehod, ko naj bi se raz vojna inciativa. prenesle od potrošnika ra proizvajalca surovin. Uvajanje novih tehnoloških postopkov in izboljšanje dosedanjih naj bi. prevzel proizvajalec surovin, kot je to že običajno v svetu. Predvsem pa se ugotavlja, da so največje potrebe za nadalj-ni razvoj na področju izdelave ognjeodpornih materialov in oplaščenih peskov. Dogovorjeno je bilo, da bo dr. Trbižan do naslednje seje komisije pripravil zasnovo raziskovalno - razvojnega livarskega laboratorija. Glede nadaljne spremljave kvalitete livarskih peskov na novi ■ separaciji je bilo dogovorjeno, da bo "Termit"~Domžale uvedel stalno dvoizmensko kontrolo in pripravi], do naslednje seje komisije povprečne mesečrus analize kompletnega asortimana peska, Olga Zupanc POSVETOVANJE O PAKIRANJU OPLAŠČEPIH PESKOV V KONTEJNERJE V MORAVČAH Delovna organizacija "TERMIT" Domžale je 27. januarja organizirala v Moravčah posvet o kontejnerskem transportu "PLASTSIL" peskov, katerega so se udeležili porabniki oplaščenih peskov iz skoraj vseh livarn v Sloveniji, predstavniki izdelovalcev kontejnerjev in projektanti. Namen posveta je bil, da se skupno prouči možnost kontejnerskega transporta oplaščenih peskov in izbere ustrezne oblike in velikosti kontejnerjev. Iz podanega uvodnega poročila, ki ga je pripravil organizator posveta, so bili razvidni razlogi, ki so narekovali kot možno uporabo embalaže za to vrsto peskov tudi plastične ali kovinske kontejnerje. V zadnjem času je tudi precejšen problem z redno dobavo vreč ker je občutno pomanjkanje te vrste embalaž e. Uporaba vreč v livarskih obratih pa tudi ni najbolj primerna, ker zahteva fizično delovno silo in sc pri manipuliranju tudi rade raztrgajo. Ocenjuje se, da sc pri manipulaciji z vrečami izgubi najmanj 5 e/o količine oplaščenih peskov kar predstavlja tudi finančno izgubo. Uporaba kontejnerjev bi te pomanjkljivosti odpravila, prednost pa je tudi v skladiščenju, nakladanju, razkladanju, ker se pri tem lahko uporablja razpoložljiva mehanizacija. Ker so kontejnerji zaprte izvedbe jih je možno skladiščiti tudi na prostem. Na. posvetu so si vsi udeleženci lahko ogledali nekatere izvedbe kontejnerjev , in sicer v kovinski izvedbi, plastični in vrečaste kontejnerje iz gume in poliestrskih tkanin. Predstavniki proizvajalcev kontejnerjev in projektanti so navzočim posredovali vse podatke o prednostih posameznih izvedb tako, da smo se lahko izčrpno seznanili z lastnostmi posameznih kontejner j ev. Do sedaj je kontejnerje uporabljal edino TAM Maribor, ki je iz Madžarske uvažal oplaščene peske v gumijastih vrečastih kontejnerjih. Predstavnik iz TAM-a je podal tudi precej koristnih napotkov nri usmerjanju na kontejnerski transport oplaščenih peskov, ki so izšli iz izkušenj, ki jih ima že ta delovna organizacija. Uporaba kontejnerjev pride v poštev zlatiti v tistih livarnah, ki so večji porabniki oplaščenih peskov in katere niso preveč oddaljene od dobavitelja. V ekonomski računici upeljave kontejners- kega transporta je zato potrebno upoštevati, da je kontejner potrebno vračati, kar pa pomeni dodatni strošek. Uvedba kontejnerskega transporta bo lažja tam od koder se prevozna sredstva vračajo prazna do dobavitelja. .Vsak kontejner ima tudi svoj lastni volumen in težo kar dodatno obremenjuje prevozni strošek. Pri tem so vrečasti kontejnerji v prednosti, ker so lažji in zavzemajo manjši prostor. Pomanjkljivosti plastičnih kontejnerjev pa so v tem ker so lažje ranljivi in podvrženi poškodbam. Glede prej navedenih prednosti in pomanjkljivosti posameznih vrst kontejnerjev, si udeleženci posveta niso bili enotni in se je dogovorilo, da bo "TERMIT" Domžale v začetku nabavilt cca 50 kovinskih kontejnerjev tipa KTP - 1000 1, izdelovalec "RADE KOD'ČAR" "FEROMONT" in okrog 20 vrečastih kontejnerjev iz trevira tkanine, izdelovalec "OPREMA" Kočevje. S posameznimi livarnami sc bo dogovorilo, katere izmed vrst kontejnerjev bodo poizkusile tako, da sc bodo lahko odločile za tip kontejnerja. Vrečasti kontejner naj bi vseboval od 400 - 1000 kg oplaščenih peskov. Kovinski kontejner pa približno od 1500 - 1700 kg. k a koncu so vsi udeleženci izrazili zadovoljstvo, da je prišlo do pogovora o možnem načinu transporta oplaščenih peskov, ki bo brez dvoma doprinesel k izboljšanju sedaj uporabljenega načina manipuliranja in transporta. Zupanc Olga jslso cl g ”, o Razvojno inovacijskem delu posvečajo zunaj naših meja na zapadu -in vzhodu izredno veliko pozornost. Ne smemo se čuditi zakaj imajo tujci toliko licenc na razpolago, čeprav niso sposobnejši od nas. Zavedati se moramo, da vlagajo v te namene ogromna finančna sredstva, česar pri nas še ni. Znano je, da je prenos inovacij v vsakdanje življenje zelo zahtevna naloga. Takšne raziskave so se do s'daj finansirale s pomočjo ugodnih kreditov katere je nudila Ljubljanska banka z temeljnimi bankami, Raziskovalna skupnost Slovenije ter samoudeležba izvajalca. Pri realizaciji takšnih nalog pa je nujno sodelovanje raziskovalcev - inovatorjev, raziskovalnih inštitutov in gospodarstva na katerega se naloge nanašajo. Delovna organizacija "TERMIT" poleg vlaganja finančnih sredstev v povečanje proizvodnih kapacitet kremenovega peska, oplaščene-ga peska, kislih mas in malt ter pomožnih livarskih sredstev, posveča veliko pozornost tudi razvojno raziskovalni dejavnosti. Vse večji razvoj železarn in livarn, uvajanje novih tehnoloških postopkov zahteva kvalitetnejše surovine in pomožna sredstva iz domačih surovin, katera morajo nadomestiti do sedaj uvožene. Brez velikih vlaganj v kemične in tehnološke raziskave, poizkusno polindustrijsko proizvodnjo teh ciljev ne bo mogoče doseči. Da bi delovna organizacija "TERMIT" sledila novim zahtevam potrošnikov je pričela delovati na področju razvojno raziskovalnega dela že v letu 1975/76, ko je bilo opravljeno veliko dela na nalogi "IZKORIŠČANJE DOMAČE SUROVINSKE BAZE IN ODPADNIH PRODUKTOV ZA IZDELAVO V OGNJU OBSTOJNIH MAS ZA ŽELEZARNE, LIVARNE, INDUSTRIJO GRADBENEGA MATERIALA IN KERAMIČNO INDUSTRIJO". V letu 1976/77 so bile opravljene raziskave na razvojno inovacijski nalogi "RAZVOJ ZELO REAKTIVNIH OPLAŠČENIH PESKOV NAMENJENIH ZA LITJE MOTORNIH IN KOMPLICIRANIH STROJNIH DELOV". Zadnja razvojno inovacijska naloga pa je bila opravljena za "RAZVOJ LIVNIH PRAŠKOV IZ DOMAČIH SUROVIN ZA KONTI LIV" v letu' 1978/80. Pri vseh teh nalogah so bile opravljene obsežne kemične in tehnološke raziskave osnovnih domačih surovin v laboratorijih Metalurškega inštituta iz Ljubljane, Rudarskega inštituta iz Ljubljane, na ZRMK v Ljubljani, Razvojnih oddelkih v Železarni Jesenice, Sisak, Smederevo, Zenica, Donit TOZD "Fenolit" in "TERMIT"-u. Polindustrijska proizvodnja izdelanih novih izdelkov je bila opravljena v "TERMIT" Domžale, proizvodi pa so bili preizkušeni pri potrošnikih. Da so raziskave dale pozitivne rezultate nam dokazujejo pozitivne pismene izjave potrošnikov in takojšna pripravljenost za sofinansiranje investicijske izgradnje industrijske proizvodnje. DO "TERMIT" je na osnovi raziskav in idejnih tehnoloških zasnov že končala dela na izgradnji proizvodnih objektov za proizvodnjo kislih mas in malt, oplaščenih peskov in pomožnih livarskih sredstev za konti liv. V vseh teh objektih se vrši montaža strojne opreme, tako da bo poskusna proizvodnja v vseh omenjenih objektih stekla že v letošnjem letu. Ra osnovi podanih rezultatov razvojno raziskovalnih nalog je DO "TERMIT" prejel dve zlati verigi za inovacije, katere mu je podelila Raziskovalna skupnost Slovenije. Komisija za prevzem razvojno inovacijskih nalog, katere člani so bili iz Združene banke Ljubljana in Raziskovalne skupnosti Slovenije je pozitivno ocenila te naloge, predvsem v njeni neposredni uporabnosti rezultatov, ki pomenijo substitucijo uvoženih surovin. Prav tako so člani komisije predlagali, da naj Raziskovalna skupnost Slovenije zagotovi nadaljna finančna sredstva za nadaljni nenehni razvoj teh proizvodov, ki mora slediti novim proizvodnim tehnologijam v železarnah in livarnah. Člani komisije so poudarili, da je finansiranje takšnih aplikativnih nalog potrebno obravnavati kot prioritetne. Razvojna služba DO "TERMIT" bo z razvojem tehnologije in z raziskavami na področju zamenjave uvoženih surovin z domačimi nadaljevala, kajti le tako bo lahko šla v korak z razvojem in potrebami potrošnikov . S tako zastavljenimi cilji na področju razvojno raziskovalnega dela med proizvajalci in potrošniki bo dosežen skupen interes, ki je zaželjen v reprodukcijskih verigah. Jurkošek Ivan, dipl. ing USTA M OVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA IZUMITELJEV IN AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV DOMŽALE "Stremimo k oblikovanju vsestransko razvitega ustvarjalnega in svobodnega človeka, ki bi tiaj-al svoje prispevke, ker problemov nikoli ne zmanjka, ne pri delu, ne v družbi. Revolucionarnost in ustvarjalna sposobnost vsakega posameznika se meri po tem, koliko prispeva h kritičnemu pretresanju problemov, negativnih pojavov, da jih ustvarjalno razrešimo in 'premagamo Josip Broz - Tito Na vseh področjih našega delovanja premalo vključujemo inventivno dejavnost v politično ekonomske stabilizacije. Inovacijski način mišljenja in inovacijska dejavnost morajo postati sestavni del vsakega delovnega procesa. Ustvarjalnost potrebujemo pri vsakem delu v industriji, obrti, v družbenem in zasebnem življenju. Zato ustanavljamo DIATI, ki bo lahko najuspešnejši nosilec ustvarjalnosti v delovnih sredinah, iz katerih bodo izhajali člani društva. Zato k društvu vabimo vse tiste, ki se aktivno ukvarjajo z izumiteljskim delom v razvoju in vse tiste, ki imajo veselje za delo na tem področju. Za čim uspešnejši začetek dela društva je inciativni odbor pripravil naslednji program dela: 1. Glavna naloga društva je razvijanje inventivne dejavnosti v vseh oblikah njenega delovanja; s tem namenom tudi ustanavljamo društvo. 2. Dajanje strokovne pomoči in podpore pri priznavanju inovacij svojim članom iz industrije, obrti in malega gospodarstva . 3. Sodelovanje in pomoč pri sestavi samoupravnih aktov s področja inventivne dejavnosti. 4. Izobraževanje s področja inventivne dejavnosti s predavanji in strokovnimi exkurzijami. 5. Populariziranje delovanja društva v čim širši obliki (tovarniška glasila, občinski časo»pis ipd.). '6. V povezavi z aktivi v posameznih delovnih sredinah daje DIATI strokovno pomoč pri reševanju evidentiranih problemov v industriji, obrti in malem gospodarstvu. 7. DIATI spremlja rezultate gospodarj enja na nivoju občine in pomaga pri reševanju problemov tistih DO, ki poslujejo ra robu rentabilnosti. . Vodi kataloge vseh inovacij na nivoju občine v enem izvodu, drugi izvod pa imajo tam, kjer je inovacija nastala. Katalog vsebuje vse pomembnejše podatke o inovaciji: ime, opis, leto avtor, gospodarska korist in nadomestila ter obvezno sliko inovacije. 9. Organiziranje občinskih razstav inovacij in podelitev moralnih in materialnih priznanj. Ur. e • ^ a ? Dokaj pogosto vnrašari-je. Kaj pa je res z nami mladimi v DO "Tdid1 IT"?Na oko sodec je v naši DO precej mladih, ki so stari manj kot 27 let. Toda KJE SO ? Kar sem zaposlen v "Ti'!RkIT"-u še nisem dobil vabila za sestanek Osnovne organizacije ZSMS, kje neki šele, da bi na sestanku sploh bil. Imam možnost, da si ogledam mape na Občinski konferenci ZSHS v Domžalah, kjer so spravljena poročila, zapisniki sestankov in ostali materiali in naša mapa je precej suha, kar so tiče vsebine. Zato je skrajni čas, da v "T.;RKIT"-u 00 ZSMS prične zopet delovati. Toda tu.se pojavijo problemi, kako mladince dobiti za sestanek. Do, nrodlamam nekaj rešitev: 1. Da se v vsakem TOZD ("Peskokopi" in "ILpos") ustanovi aktiv Z SI;: S, ki je manjša enota kot 00 ZSMS. Prav tako na DS S S v Domžalah. 2. Da so nekdo zavzame za stvar in vsakega mladinca ustno (osebno) obvesti kje, kdaj, zakaj in koliko časa bo sestanek potekal, se posebno zato, ker vemo, da list papirja na oglasni deski ali po pošti ne pomeni veliko, ker je preveč suhoparen. 3. Sestanek naj ne bo daljši kot 3o minut. 4. Mladinci naj o vsern na sestanku trezno premislijo, potek dela aktiva ZSMS. Vsi trije aktivi ZSM pa bi sestavljali eno Osnovno organizacijo v kateri bi bila vsa predsedstva aktivov. Dosti dolgo sem čakal na pobudo nekoga, toda vse skupaj je bilo in ostalo na mrtvi točki. Prva naloga, ki nas že čaka je dvodnevni seminar področne konference mladih delavcev. Zrla j je čas, da mladi pričnemo z delom, že zato, ker smo dosti dolgo počivali, kar se mladine tiče, pa tudi zato ker nam potem kaj kmalu mladi ljudje pobegnejo (poroka, ali pa so starejši od 27 let) . Zato vse mladince v "TERMIT"-u pozivam, da se ni pridružijo v ponovni oživitvi naše 00 ZSMS. Mladinski pozdrav! Marjan Grojzdek DOMŽALSKI KOMUNISTI V PRIPRAVAH NA REPUBLIŠKI IN ZVEZNI KONukES ZVEZE KOMUNISTOV V ZVEZI KOMUNISTOV V DOMŽALAH POTEKA ŠIROKA AKTIVNOST PRED 3LI-Ž N IMA KONGRESOMA - TAKO REPUBLIŠKIM KOT ZVEZNIM - KI BOSTA V APRILU IN JUNIJU 1962 V pripravi na oba kongresa smo posebej podčrtali, da bomo v predkongresne aktivnosti pristopili še posebej odgovorno. Zlasti želimo z delovnim pristopom odpravljati slabosti, ki smo jih ugotovili z analizo delegatskega sistema. To bo zagotovo mnogo laže če bodo uresničeni cilji, ki smo si jih zastavili v pogojih gospodarske stabilizacije. Prizadevanja komunistov morajo biti še posebej intenzivna, zlasti v aktivnostih ob zaključnih računih, kakovosti proizvodnje, dvigovanju delovne storilnosti, zagotavljanju čim boljših rezultatov v izvozu in oskrbljenosti domačega tržišča. Poleg omenjenih konkretnih zadolžitev s področja gospodarstva niso v nič manjši meri podčrtane zahteve za doslednejšim nagrajevanjem po delu in boljšim vrednotenjem zlasti proizvodnega dela. Evidentne so zanteve, da se v večji meri podpro raziskovalni načrti in inovacijska dejavnost. Seveda ob vsem tem ostajajo med aktualnimi nalogami znotraj političnega sistema tudi krepitev obrambne pripravljenosti in družbene samozaščite. V domžalski občini smo komunisti v preteklem obdobju še posebej močno usmerili svoja prizadevanja na dve področji: Prvo je področje kmetijstva, ker so bili v preteklem obdobju že ogroženi koraki na bolje. V pogojih zaostrenega gospodarskega položaja in ob zahtevah po večjem pridelovanju hrane smo v domžalski občini temu področju posvetili mnogo pozornosti. Dosledneje bomo sprovajali politiko melioracij in drugih oblik združevanja in izboljševanja kmetijske zemlje. Ob tem želimo kmetiska zemljišča tudi v obdelavi intenzivirati. Drugo področje je področje izobraževanja. Tu smo se komunisti močno zavzeli, ter s politično akcijo dosegli boljšo organiziranost osnovnega šolstva. Le to bo poslej združeno v skupnost osnovnih šol, ki bo ob enotni politiki smotrneje organizirano tako v materialnem kot strokovno vzgojno - izobraževalnem smislu. Večji del teh nalog, ki smo jih omenili, je bilo opredeljenih na programsko - volilnih sejah v decembru, z delom komunistov v prihodnje pa bodo morale biti te naloge lažje in hitreje uresničljive . Urednik ONEMOGOČENA GRADNJA POČITNIŠKEGA NASELJA V IZOLI Skupščina občine Izola je v začetku lanskega leta obvestila domžalsko Sob, da namerava domžalsko počitniško naselje do leta 1984 preseliti, ker zemljišče, ki ga domžalčani uporabljamo, nameravajo uporabiti v druge namene. Glede na dolgoletno sodelovanje so nam ponudili v nakup cca 25000 m^ zemljišča v Jagodju, ki leži nad Simonovim zalivom. V Domžalah je tako stekla akcija za gradnjo novega počitniškega naselja. V to akcijo se je vključila tudi naša delovna organizacija in sicer smo prijavili zainteresiranost za 5 stanovanjskih enot, podpisali pa smo tudi samoupravi,i sporazum o pravicah in obveznostih pri izgradnji počitniškega naselja. Podpis medobčinskega sporazuma za gradnjo celotnega počitniškega naselja je bil predviden za. 29. decembra. 19bltoda 11. decembra je v Uradnem listu SFRJ št. 66/81 izšel zakon o z-časni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financira; je negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1982. Ta zakon ne dovoljuje nikakršne uporabe družbenih sredstev (tudi ne d z ;a leda skupne porabe) za gradnjo rekreacijskih objektov*, ko.or -odi tudi to počitniško naselje. V Jagodju, smo ta! o ostali brez možnosti graditve n.noljn. kar so privatniki hitro izrabili in menda, že delajo izkope za privatne vikende . ti e ir mo,a G ^ 'vroloslsa-lcDzm V soboto, 13. februarja smo se "termitovci" zbrali na našem drugem veleslalomu. Tokrat je bil na Podkorenu, progo pa so odlično s trasirali elani smučarskega društva Domžale, ki so organizirali tudi elektronsko merjenje časa. Poleg tega smo imeli se zelo lepo vreme, tako da so bili za tako vrhunsko srečanju res pravi vrhunski pogoji. Pa se rezultati najboljših: MAJhLAJ.1: J uri o z j c Kova, Mihelčič Lucija, Oračem Igor, Filipeč Petra, Kosmač- Maja, Močilnikar Poki; PI.01N IKJ !.: Moči1nikar Jure, Klopčič Matjaž, Resnik Janez, Hafner Andreja, Klopčič Kalana, Urbanija Tone, Rotar Matjaž, Stupica Uroš, Rotar Klavdij.", Klopčič Primož, Kovič Albina, Močilnikar Milan, Otrin J: a:;, Hafner Polona, Močilnikar Meta, Rebolj Valerija; . • j n * > . 1 z a Urbanija Maleja, Ribič Vlasta, Kočar Renata, Rebolj Vojka; MOLKI DO 3 y -uKT: Homar f. , Scdušuk Boris, Loboda Božo, Kranjc lido, Grojzdek Mar ;ar; Koi-osec Janez, Gostinčar Jože, Go tar Janez, Gotar Franc, Ona o::; Rob;, Urbanija Milan, Tič Milan, Mal Stane; MO.,KI OD 3 5 DO 50 LHT : Klopči-č Martina, Rotar Stane, Oražem Franc, Stupica Vinko, Kovič Janez, Urbanija Tone, Hafner Janez, Močilnikar Milan; 1 MOLKI KAD 50 LET: Otrin Janez; T EK A CI: do 35 let: Kovič Silvo od 35 do 50 let: Urbanija Anton, Hafner Janez, Loboda Anton nad 50 let: Otrin Janez Veleslalom je torej uspel, teki pa ne najbolj, zato si za drugo leto želimo še popolnejše udeležbe. Urednik si na. dl a Es si. S im a W S EL, Zadnjo nedeljo v februarju je bil na Podkorenu občinski sindikalni veleslalom, ki smo se ga udeležili tudi nekateri smučarji Termita. Žal nismo imeli popolne ekipe, kajti že po prijavah nam je v ženski *konkurenci manjkala "C" kategorija, torej smučarke nad 35 let. Vse ostale kategorije so po prijavah sicer bile zastopane, a žal je ostalo samo pri prijavah, kajti-od deset prijavljenih smo na tekmovanje prišli le štirje. Vsem ostalim je torej že pred startom zmanjkalo poguma. Prav škoda! Kot ekipa torej nismo mogli imeti uvrstitve, zato smo kot posamezniki poiskusili svojo srečo. Kaj veliko pa je žal ni -bilo. V svoji skupini je le Martinu Klopčiču uspelo in je zasedel odlično drugo mesto za kar je dobil zaslužen pokal. Čestitamo! Vsi ostali smo bili slabi, saj je bil Janežič šele trideseti, Sedušak je odstopil, Homar pa je bil diskvalificiran. Torej polomija, ki pa se drugo leto ne sme ponoviti. Urednik 41 OBČA N I LJUBLJANSKA BANKA - BANKA DOM/,ALB VAM NUDI potrošnišle kredite na osnovi prodaje tuje valute po naslednjih zelo ugodnih pogojih: - 2oo '> kredita od dinarskega zneska prodane valute - 8 /4 obrestna mera - odplačilna doba do 5 let - znesek kredita bo nakazan na. vašo hranilno knjižico ali tekoči račun - vsak kredit je odobren v 3 dneh - po odplačilu kredita vam banka vrne dinarsko vrednost vaše prodane valute. V Banki Domžale vam bodo nudili še vse dodatne informacije.