Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 40.
V Ljubljani, 6. oktobra 1923.
Leto III.
AVTONOMIST
Glasilo 9lZdi*užeiija slovenskih avtonomistov11.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 —,,
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunijo po Dl—
Inseratl se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p.
Izhaja vsako soboto.
Uti	Lastno	zakonodajo	na	lastnih	tleh	vzrastlega	sloven-
nuj H UL Silim :	Shega	ljudstva!
Tretje poti ni.
e Še vedno je dovolj ljudi, ki ne vidijo in ne slutijo, da posledice svetovne vojne še trajajo in da se vrši v gmotnem in duševnem življenju človeštva kolosalen preobrat. Zato pravimo mi, da svetovna vojna še ni končana. Pogled na današnjo revolucijo duhov zakriva še današnja silna gospodarska, duševna in socijalna reakcija. Vam pa se vidi, da je ta reakcija samo zaradi tega tako močna, nasilna in gnjusna, ker je to zadnji naskok stare družbe, ki noče spoznati, da je ves njen trud, ustaviti kazalec na svetovni uri, brezuspešen. Čas hodi svojo železno pot dalje, ne vprašuje nikogar in nima ozirov na nobenega.
Mi prehajamo sicer počasi v novo obdobje zgodovine, toda prehajamo nevzdržema. V kapitalističnem izrazoslovju se imenuje: razsulo. In je res razsulo, ker se v takšni valoviti dobi vse drobi, se vse preraja v nove oblike; stare mogočne politične, gospodarske, kulturne in soci-jalne stavbe polagoma razpadajo in od njih bo koncem konca ostalo le to, kar imenujemo na kratko „večno“.
V	tem »propadajočem" svetu pa je treba že sedaj iskati novih potov in smernic. In ker ima vsako ljudstvo svojo naturno pot in svoj lasten pomen, je jasno, da potrebuje tudi slovensko ljudstvo takšnega razmišljanja, ki mu bo v vsakem primeru neznansko koristno.
Ali naj vzamemo za podstavo tega razmišljanja takozvani »jugo-slovenski nacijonalizem"? To je ne-
mogoče, ker je to papirna tvorba, ki nima dovolj močnih stikov z življenjem. Podstavo tega razmišljanja smemo iskati le v širšem svetu. To je v človečanstvu. Najprej smo ljudje, drugo nam bo navrženo. Zato smo proti vsaki nasilnosti v družabnem in državnem življenju; zato smo za poštenost v javnem in zasebnem delu: zato smo antimilitaristi, ker po-menja militarizem vojno in klanje nedolžnih, nikoli pa krivcev —; zato smo mirotvorci in republikanci, ki propovedujcjo samoodločbo narodov in stanov, socijalnih, kulturnih in duhovnih ustanov itd. Zato smo tudi federalisti, ker spoznavamo zgodovinsko činjenico, da smo Slovenci narod za sebe. Zato priznavamo odkrito nujno potrebo razpravljanja morečih socijalnih vprašanj naše kapitalistične dobe, povdarjajoč, da so zato nujne ne samo gmotne, ampak tudi moralne moči človečanstva.
Ves navidezno zamotani problem je povsem enostaven in preprost in ga z lahkoto zapopade vsakdo, ki hoče spoznati resnico. Kdor 'ta problem komplikuje z razno izumetničeno navlako, ta ribari v kalnem in ni odkrit.
Pot je samo ena in po njej je treba hoditi. In javno ter neustrašeno jo je treba izpovedovati. Kdor se poda v boj, ga mora izbojevati. Naše kmečko in delavsko ljudstvo je vsprejelo ta boj. Samo dvoje je mogoče: Ali zmaga ali pa podleže. Tretje poti ni!
Kup zmešnjave.
L. 1918. so ustvarjali novo jugoslovansko državo. Ustvarjali so jo Narodno Veče v Zagrebu in srbska vlada.
Kaj je bilo »Narodno Veče"? Kdo je sedel v tem zboru? V »Narodnem Veču" so sedeli »zastopniki" Slovencev, Hrvatov, Dalmatincev in
Bosancev. Ti zastopniki so bili sicer izvoljeni od ljudstva kot poslanci za nekdanje državne in deželne zbore, niso pa bili izvoljeni za izvršitev te posebne, jako važne in silno težavne naloge, kakor je ustvarjanje nove države. Bilo pa je v »Narodnem Veču" tudi nekaj takih gospodov, katerim ljudstvo sploh nikdar ni bilo poverilo kakšnega mandata, ampak so jih odbori in zbori političnih strank in struj tja imenovali.	'
Mandat za ustanavljanje nove države torej, ki ga je izvršilo »Narodno Veče" v Zagrebu, ni bil dan od ljudstva, ker tega takrat nihče ni vprašal za njegovo mnenje, ampak ta mandat si je »Narodno Veče" enostavno prisvojilo. Zato je pred sodbo zgodovine ta mandat jako šibek.
»V »Narodnem Veču" so dalje sedeli sami zastopniki inteligence in sicer takozvane »nacionalistične" inteligence in profesijonalni „nacijonalistični“ politiki. Ne zastopniki prakse, ne upravniki, ampak zastopniki »čiste" politike, ki je takratni dobi odgovarjajoč videla pred seboj le oživotvorjenje svojega »narodnega" ideala, popolnoma pa prezirala življensko prakso.
Zmaga politične teorije nad prak-lo 1. 1918. se danes nad nami kruto maščuje.
Takrat je bilo vodilno geslo »državno in narodno edinstvo." Nihče pa ni vprašal po tem, kako naj se ta stvar v praksi izpelje, oziroma če je ta zadeva sploh izpeljiva. Nihče se ni brigal takrat za važnost in pomen dejstva, da je skupaj stopilo pet ali šest pravnih sistemov in zakonodaj, ki jih ni mogoče zenačiti čez noč: nihče ni vprašal, če imajo v Belgradu dovolj sposobnih in izkušenih upravnikov, ki bi vodili posle za celo državo; nihče ni vprašal, če imajo Srbi sploh kakšno upravo in kako ta uprava dela — po vseh takih zadevah ni nihče vprašal. Vse je štrlelo kakor zamaknjeno le v malika »narodnega in državnega edinstva."
Danes stoji ta malik pred nami, toda vse drugačen, kakoršnega smo si predstavljali.
Danes nimamo pred seboj ne naroda, ne države in ne edinstva. Nimamo pred seboj ne reda, ne avtoritete in ne uprave. Namesto vsega tega vihti svoj bič nad nami centralizem, za katerim stoji v ozadju mogočni in oblastni general...
In danes, ko stoji ta malik pred nami v vsi svoji grozoti, je začelo ljudi postajati — strah! Zato kličejo na vse'strani za pomoč!
Zgodovina 1. 1918. je klasičen primer za to, kako se države ne ustvarjajo, in svarilen vzgled, kako bridko se maščuje vsako preziranje narave in njenih zakonov.
Cc odpremo živalsko telo, vidimo, da je sestavljeno iz različnih delov, ki so sicer medsebojno zvezani in združeni v eno višjo celoto, toda vsak organ je takorekoč »država" zase. Pljuča so organ zase, srce je organ zase, vsaka mišica in vsaka kost je organ zase. Kakor hitro je kakšen organ oviran v svojem razvoju, je bolno celo telo. To sliko or-ganičnega življenja vidimo lahko vsak dan pred seboj in ta slika nam pravi, da narava pač pozna »centralizacijo", da pozna združevanje posameznih organov v višje celote, a to »združevanje" se ne sme in ne more vršiti drugače kakor tako, da na račun »združevanja" posamezni organizem nele ne trpi, ampak da si svoje razvojne možnosti ohrani in jih pojača.
la nauk nam daje narava, preko katere človek ne more. Za ta nauk se pa 1. 1918. ni nihče brigal in se menda še danes ne mnogo. Zato pa nimamo države, ampak kup zmešnjave.
Haročajte in žirite
»AVTONOMISTA!”
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
»Stoj, gjaur!" mi je prvi zaklical. Skušal sem se braniti, toda drugi mi je s kijem izbil puško iz rok. Že je zamahnil, da bi mi razbil glavo, toda tovariš mu je zaklical:
»Pusti ga, Jusuf; prodala ga bova v suž-nost!"
»Vzela sta mi nož, kapo in plašč in tako sem peš korakal med obema jezdecama proti Dubici. Hudo mi je bilo. Stokrat sem se bil na nož in sabljo po krajini s Turki, sedaj pa sta me tako ujela, še predno sem ustrelil. Zakaj nisem tudi jaz imel konja! Naenkrat pravi tovariš Jusufu:
»Cuj! Jaz bom jahal niže k Uni, da napojim konja, ti pa tukaj počakaj in pazi na gjaura!"
»Dobro, Ibrahim," je odvrnil Bošnjak in Ibrahim je odšel. Sedel sem na štor ^kraj pota, Jusuf pa je stopil s konja in rekel, »Cuj, gjaur! Daj sem roke, da ti jih zvežem!" Vzel je s konja jermen in stopil proti meni. Pomeni sem ga in videl- »Ilija ti si močnejši!" in nekaj rm je šinilo v glavo. Na videz sem iztegnil roke proti njemu, toda takoj sem sklonil glavo in se zaletel Turku* med noge. Jusuf je padel preko mene, jaz pa sem se takoj pobral, bliskovito okrenil, mu pokleknil na hrbet, mu izvleke nož in mu ga sunil med rebra. Ibrahim je bil precej oddaljen in naju ni mogel videti. Vzamem mu orožje, plašč in turban, zavlečem
truplo za gost grm, posipjem krvavo sled s prahom, skočim na konja in poženem proti Kostajnici. Naenkrat čujein za seboj: »He! Jusuf! Človek! Kje si?" In vidim, kako se je Ibrahim pognal za menoj. Bežati pred njim nisem smel. Zato okrenem konja in mu pohitim nasproti. Turčin se je začudil. Videl je turban, videl plašč, kopje, ne pa tudi gjavra. Bila sva preveč odaljena."
»Kje imaš gjavra?"
»Tukaj ga imaš!" sem zakričal in ustrelil v glavo konja, ki- se je prevrnil in jezdeca pokopal pod seboj. — Dolgo sem še čul, kako je Ibraham na ves glas tožil in zabavljal, toda mudilo se mi je v Kostajnico. Ko je Knez Nikola Zrinjski izvedel to mojo vragolijo, mi je poklonil deset cekinov in dve pištoli ter mi zapovedal, da moram služiti pri njem. Služil sem mu pošteno in lepo je služiti junaku in Nikola, brat moj, je junak brez para med Savo in Dravo. Ž njim vred sem branil Zrinj, ž njim sem šel pred Pešto. Moj Bog, kakšno je bilo veselje, ko smo se vrgli na janičarje! Reči treba, da so dobri junaki, ki rajši padejo ko da bi se umaknili samo za pedenj. Toda smešni so! Vsak ima za kapo žlico zataknjeno, njihove kape pa so kakor kakšne vreče. Dotlej je bilo vse po sreči in jaz sem ušel vsem topovom, strelicam, puškam in sabljam. Toda saj veš kako je: vrag ne miruje. Bilo je baš onega leta, ko je knez Nikola postal ban. V Zagrebu smo brusili sablje, saj pred Turkom nisi nikdar varen. Bilo mi je, bogami, dolgčas od lenarenja. Neko noč nas je trobenta poklicala skupaj. Moj gospodar, črevljar, pri katerem sem stanoval, se je močno prestrašil, jaz pa sem zagrabil sabljo, kalpak in kopje in mu zaklical: »Lahko noč!" Sam ban nam je poveljeval. Mislil sem,	I
da bo kaj krvi, kajti kadar zajezdi N+kola konja, ne gre za šalo. Služil sem med banovimi konjeniki. Jahali smo venomer proti severu, kakor bi nas vile nosile. Komaj je bilo časa, da smo konje nakrmili. Kolikor se spominjam, smo šli ob Krapini. Pri Zaprešiču so se nam pridružili štajerski konjeniki; vodil jih je nekak nemški dolgin z velikansko brado. Med potom mi pravi moj četnik Mijo Kovačič, pošten Zagorec, da so Turki zavzeli Moslavino in da so menda že mimo Križevcev preko Svetega Ivana krenili na Varaždin. Nedaleč od reke Krapine smo prišli do grada Konjščine. Postavili smo se v ravnini, za nami pa je bil gozd. 1 od, tako se je leklo, bodo prišli I urki in res so piišli. Od daleč že sem spoznal te vražje buče. Sami konjeniki s konji. Štajerski oklop-niki so mirno sedeli na svojih konjih, ali mi jezdeci Zrinjskega, kje neki! Bitke še ni bilo, mi pa smo jo za šalo poskusili. Moja četa se je od strani bližala I urkom. Pri tej igri je mnogo turbanov odletelo. Ban nas je pohvalil pred svakom 1 ahijem, ki je bil ž njim, toda šale naj bode konec, ker je s Turki sklenjeno premirje. K vragu z mirom, če si se prišel bit! Moja četa je sestavila kopja, privezala konje in jezdeci so planili po zagorskem vinu. Tako tudi drugi vojaki. Za Turke se nismo mnogo brigali. Ti neverniki so stali v nasprotnem gozdu. Ker me je jezilo, sem legel na trebuh svojega konja, ki sem ga bil privezal ob krivenčast gaber. Solnce mi je grelo hrbet, jaz pa sem se zagledal v svet. Ko sem tako ležal, prijaha ban mimo. „Ej," mi zakliče smeje se, »Ilija, čemu tukaj ležeč zijala prodajaš?" — »Vaša milost," tako sem mu odvrnil, rajši bi se bil!" — »Le počakaj!" mi je ban zaklical.
(Dalje prih.)
Blamaža belgrajskega režima v Londonu.
Stjepan Radič je še vedno v Londonu in dela. Seve, to ni všeč bel-grajski vladi, ki je zadnjič enkrat naznanila svetu „veselo“ vest, da bo angleška vlada Radiča izgnala iz Anglije. In je res belgrajska vlada poskušala to doseči, kajpak po svoje, to je po balkansko. In se je nesmrtno blamirala pred vsem svetom. Cujmo, kaj piše Radič v svojem dvanajstem pismu iz Londona! On piše to-le:
,,V torek, 18. septembra sem dobil pri obedu od nekega našega odličnega prijatelja po selu sledeče pisemce :
„Dragi gospod Radič! Treba je vsekakor, da še danes govorim z Vami. Ne bi li mogli skočiti k meni za trenotek danes zvečer ob šestih?"
To sporočilo je bilo od tistega diplomata, ki je nekaj dni poprej vpričo mene na telefonu govoril z zunanjim'ministrstvom in me takoj obvestil, da je izmišljeno, da bi angleški poslanik v Parizu, lord Cre\ve, obečal Pašiču, da me bo angleška vlada odstranila iz Londona kot nadležnega gosta. Slutil sem, da gre za to stvar in nisem se varal.
Ko sem prišel k našemu prijatelju, je on takoj začel pripovedovati, deloma z zelo razburjenim glasom, komaj obvladajoč svoje ogorčenje to-le:
»Pomislite, kaj se je zgodilo. Oni v Belgradu so šli mimo našega zunanjega ministrstva, pa so obvestili londonsko policijo, da ste vi prišli na Angleško s potvorjenim potnim li^ stom in da s pomočjo tega potvorjenega potnega lista sedaj bivate v Londonu ter vprašajo, kako to,^ da londonsko redarstvo v tem slučaju ne izvršuje angleških zakonov. To vprašanje je poslala policija ministru notranjih zadev, ki je — to se razume — pošten in korekten gospod, ali v tej stvari tako nepoučen, da se je zdelo, da hoče res izdati neko na-redbo proti Vašemu bivanju v Londonu. Na srečo so o tem takoj obvestili mene in še nekatere druge prijatelje Hrvaške ter je londonsko redarstvo in ministrstvo notranjih zadev dobilo tekom današnjega dne o Vašem slučaju več vprašanj, ki so obenem tudi zelo resni opomini.
Kakor ostali Vaši prijatelji, tako sem vprašal tudi jaz zlasti: Odkdaj je g. Pašič postal šef tudi londonske policije? Vprašali smo nadalje, kako se vobče more razpravljati o bel-grajskem drznem in trapastem vprašanju, če Anglija izvršuje ali ne izvršuje svoje zakone. Vprašali smo, odkdaj je angleška tradicija dajati azil vsem političnim ljudem iz kontinenta brez razlike, prišla pod kontrolo enega balkanskega ministra Pa-šičeve sorte. Vprašali smo, odkdaj je naše zunanje ministrstvo nehalo voditi našo zunanjo politiko in jo oddalo londonski policiji.
Jaz sam sem še posebno — nadaljuje gospodar — stavil še nekoliko vprašanj in protestov, ker imam posebne razloge in posebno pravico za to. Na prve vesti, da Vi prihajate v London, se je obrnilo naše zunanje ministrstvo na nekatere poznavalce Vaših prilik in tudi na mene za nasvet, kako naj se z Vami postopa. Mi vsi smo odgovorili, da je to zelo dobro za Hrvaško in za Srbijo, pa tudi za Anglijo, da prihajate v London, ker ste vi človek ne samo visoke kulture, temveč tudi globokega poštenja, a kar je s političnega stališča glavno, da ste Vi v istini predstavnik hrvaškega naroda, pa je zato po našem prepričanju najboljše, da se Vam v skladu s tradicijo angleškega političnega gostoljubja ne delajo niti najmanjše neprilike. Zunanje ministrstvo je odobrilo to naše stališče ter nas je pismeno obvestilo, da se Vam ne bo zgodilo ničesar. Jaz sem ta pismeni odgovor pokazal na redarstvu in v notranjem ministrstvu ter najodočneje izjavil, da to sedaj ni več zadeva Radiča, temveč vprašanje angleške časti in britanske tradicije političnega gostoljubja in da bodo v tem vprašanju složni i konservativni i delavski i liberalni poslanci, a akcijo bo takoj začel ves tisk brez razlike ter »Balkanski komite14.
Dobil sem zagotovilo, da se bo cela Vaša stvar ponovno temeljito proučila in da se proti Vam ne bo podvzelo ničesar predno ne bodo mene obvestili. Jutri grem k lordu Curzonu (minister zunanjih del) in sem popolnoma uverjen, da bo on na to Pašičevo infamijo in glupost spodobno odgovoril. Posebno mu hočem naglasiti, da ne gre zato, s kakšnim pasom ste Vi prišli in če ste ga sploh imeli, temveč da ste prišli ob odobrenju zunanjega ministrstva, čeprav Vi o tem niste imeli niti pojma, temveč ste prišli na Angleško, verujoč s polno pravico v našo nikoli prekinjeno tradicijo, da mi Angleži politikov nikoli ne izdajamo in, dokler delajo pošteno, z ničemer ne vznemirjamo. Hočem posebno naglasiti, da ste v Londonu takoj nastopili kot Štefan Radič in da ste za mesec dni za poznanje pravih prilik na Hrvaškem, v Jugoslaviji in na Balkanu si pridobili neprecenljivih zaslug ter pri vseh naših politikih, s katerimi ste govorili, od skrajnega konservativca, do. najradikalnejšega labouri-sta (angleška delavska stranka) zapustili neizbrisljiv vtis kot poznavalec tamošnjih prilik, umstveno in moralno povsem dorasel, da te prilike urejate v našem zapadno evropskem smislu. Končno mu porečem še to. A kaj bo, ako Radiča, če ga mi odpravimo, pozove k sebi Francija, kjer ima on odlične in vplivne prijatelje, ki ga že dolgo dobro poznajo ter visoko spoštujejo, in ki bi rekli Poin-careju: Radič je pri nas izvršil politično šolo; Radič je po svoji miselnosti najbližji našemu pojmovanju; Radič je vedno bil in je še danes navdušen prijatelj Francije; Radič je danes Hrvaška, brez Hrvaške ni Jugoslavije, a brez nje ni male antante ... In še mu povem to in ono o Vas in o Hrvaški, ali o tem drugi pot.“
Na to je najin razgovor trajal še dobro uro in jaz sem tu med drugim natančno pripovedoval najprej vse pogone in pokolje nad muslimani, zlasti ono v Kosovski Mitroviči 19. avgusta in ono v Prijedoru 8. septembra. Završil sem s strahotami iz zagrebške „glavnjače“ in citati iz belgrajskega „Radnika“, ki imenuje mnoge žrtve Pašičevega mesarjenja. Izrekel sem svoje prepričanje, da je Pašič zaradi teh progonov in poko-ljev morda le občutil neko bojazen, misleč na to, kako bo to delovalo na angleško javnost, če jaz v svojih predavanjih začnem ilustrirati njegov režim z večjimi strahotami, kakor so bili one osmansko-turškega režima ...
(Zaplenjeno!)
Naslednji dan (19. IX.) sem obvestil nekatere svoje prijatelje pismeno, a druge, ki so pretežno uredniki listov, ustmeno, zaprosivši jih, da o stvari ne pišejo, dokler ne vidimo, kako se bo završila. Bil sem pooblaščen, da povem ime prijatelja, ki me je o tem obvestil in to je še bolj delovalo in je bil Pašičev postopek povsod obsojen kot prava balkanska drznost in stupidnost najhujše vrste.
Isti dan ob 10. uri zvečer je prišel k meni še en drug naš prijatelj, ki je drugače blag kot ljubica in miren kot jagnje. Da ste ga slišali in videli! Pa kaj ta stari lisjak misli, da je Anglija Macedonija! Kaj on ve, da je ta tradicija, dajati azil vsem političnim preganjancem nam Angležem enako sveta kot naša ustava in celo še bolj! Kaj je res tako trapast ali pa tako pokvarjen, da misli, Anglija sc bo pokorila policijskemu povelju tega makedonskega krvnika!
In potem mi je naznanil, da je že gotova vsa osnova, da se mobilizira javno mnenje in da se v parlamentu dvigne akcija proti takšnemu podkopavanju najsvetejših angleških tradicij. To govoreč je bil naš prijatelj plamteč kot da je doma iz Kra-pinje, Sinja ali Dubrovnika.
Danes zjutraj, 20 septembra sem dobil od enega prijatelja sledeči br-zojav:	i
»Verujte, Vaša bojazen je brez podlage. Ravno sem se o stvari in-
formiral v tajništvu zunanjega ministrstva. Pismo sledi."
Vsi me prepričujejo, da bo stvar predana zunanjemu ministrstvu, kamor tudi spada in ono jo bo rešilo po svojem prvotnem naziranju.
To piše Radič, ki je še vedno v Londonu. Blamaža belgrajske vlade je kolosalna. Obenem je to blisk v
Majhen popravek. Centralistično „Jutro“ je priobčilo dne 2. oktobra uvodnik o revoluciji v Nemčiji in pravi, da je glavni vzrok samostojnega nastopa Bavarcev proti berlinski vladi treba iskati v federalizmu, „ki postaja grobokop nemškega naroda.“ In nato „Jutro“ nadaljuje: „Ali je treba še posebej opozarjati, da je to, kar se danes na Nemškem godi, od-strašujoči (! ach, wie „abschreckend“ slovenisch! op. ur.) primer za vse ostale narode? Nemško ljudstvo, v katerem sta čut discipline in sposobnost organizacije tako visoko razvita, ni preneslo razkrajalnega federalističnega napoja, pri nas pa so ljudje, ki se smatrajo za učene zdravnike, ko slepo pišejo fedralistične recepte za narod, ki v svoji nekoliko neobrzdani mladosti potrebuje predvsem eliksira edinstva.“ — To, kar piše „Jutro“ o federalizmu kot o vzroku revolucije na Nemškem, je navadna farbarija. Če je mogoče poleg lakote in gospodarske propasti še kakšen drug vzrok najti za revolucijo na Nemškem, to gotovo ni federalistična ureditev nemške države, ampak še oni ostanek centralizma, kar jih je poznala stara in kolikor jih še pozna nova nemška ustava. Nemška »federalistična*1 ustava je še vedno omogočala Berlinu in Prusom ne-
temo metod belgrajskega režima. Neverjetno, da se 1. 1923 po Kr. ena vlada v Evropi poslužuje proti političnim nasprotnikom takega zavratnega nasilstva. Današnja reakcija je prav tako gnusna, kakor je bila predmarčna, s katero je pometlo 1. 1848.
koliko nadvlade nad ostalo Nemčijo, Bavarci in Saksonci itd. pa niti te nadvlade niso nikdar mirno prenašali, ampak so ji vedno nasprotovali. Tako je dejansko stanje:	Centrali-
zem je bil vedno princip za ohrani-tev in okrepitev dinastične moči in za nadvlado kapitalizma in militarizma, in vsled tega države rušeč in podirajoč princip, federalizem pa ie princip najširše ljudske svobode, princip pravega demokratičnega duha in princip socialne pravičnosti ter je zato države ustvarjajoč in ljudsko syobodo braneč princip proti svobodo teptajočim dinastom, kapitalistom in generalom.
Kaj pravi gospod Svetozar Pri-bičevič? Svetozar Pribičevič je eden izmed centralističnih voditeljev, kateremu ni bilo nikdar dovolj srbstva in »narodnega edinstva“ v državi, dakler je bil minister. Te dni pa je v parlamentu govoril nekoliko drugače. Pri proračunski razpravi je rekel med drugim (poročamo po »Jutru" od 2. oktobra): »Mi imamo danes 19 ministrov Srbov, od katerih so samo trojica Srbi izven mej predku-manovske (= stare) Srbije. To je pilitični sistem, ki ga moramo obsojati. Enako je v vseh najvišjih naših uradih: Bratsko ljubezen je treba pokazati tudi z dejanjem. Kdor hoče.
Ne zaupajo nam!
V belgrajskem ministrstvu za trgovino vedri in oblači že ves čas po »ujedinjenju" vsemogočni gospod »načelnik" Nikolaj Savič. O njem pravijo, da je nekdaj študiral v Gradcu, da je človek, ki nosi salonsko suknjo in cilinder, da je torej Evropejec. Evropejec belgrajske sorte, kar je treba vedeti in razumeti.
Ta gospod torej ima čudno željo, da bi najraje prenesel vso industrijo s Hrvaškega in iz Slovenije v Srbijo in v Bosno. Vse to pa iz »vojaških ozirov". Njemu n. pr. ni prav, da obstoji v Sloveniji tovarna za mesne konzerve na Vrhniki. To mu je preblizu meje. V slučaju vojske bi sovražnik lahko v tovarno takoj zavzel ali pa podrl — za boga, kaj bodo pa potem jedli njegovi srbski junači? Torej proč s tako tovarno z Vrhnike in marš ž njo v — Srbijo!
Tudi Jesenice mu niso posebno všeč. To se pravi, industrijske naprave na Jesenicah so mu že všeč, samo to gospodu ni prav, da je Bog ravno na Jesenicah odložil, železno rudo in ne v Srbiji. On bi najraje prenesel kar cele Jesenice v'Srbijo. Ko so ga pa vprašali, kaj naj delajo potem v jeseniških plavžih, se je pa odrezal: »Pa naj delajo stole!"
Tako imeniten mož torej odločuje o usodi naše industrije v Belgradu. Ali se naj potem še kdo čudi, če država oziroma Narodna banka nima nobenega ficka za podporo slovenske -industrije, če odloča o njeni usodi tako imeniten gospod?
Eno jako brihtno si je zopet »špogal" ta gospod v najnovejšem času. V »Trgovinskem Glasniku11 je priobčil članek, v katerem piše o fabrikah alkohola in pravi med drugim :
»Jugoslavija bi lahko izdelala 3500 vagonov alkohola letno, izdela ga pa le 1200 vagonov. V slučaju vojske bi mi potrebo po alkoholu lahko pokrili doma (Bog daj kmalu voisko — to bo »jeruša"!). Ker pa nekaj fabrik leži ob ogrski meji, druge pa zopet v krajih, kjer prebivalstvu ne more zaupati v slučaju vojske... in kjer so fabrike last nam tujerodnih elementov, zato bi bilo treba tam koncesije ukiniti in pospeševati napravo fabrik za alkohol v Srbiji in Bosni."
Gospod načelnik torej očividno še vedno ne ve, da imajo sovražniki države tudi letala na razpolago, s katerimi celo Srbijo lahko v enem dnevu desetkrat prelete in vse „šnops"-fabrike v 24 urah uničijo do tal. Za pametnega človeka je jasno, da je v dobi današnjega tehničnega napredka pač vse eno, ali je kakšna fabrika na meji ali pa v sredini države. Ker pa g. načelnik menda še nikoli ni videl letala, naj mu bo to oproščeno. On je sicer šef industrijskega oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo, ampak če on razume pod »industrijo" menda le izdelovanje opank, mi nimamo nič proti temu. Kakor kdo more in zna!
Čisto nekaj drugega pa je, če pravi g. Savič, „da je prebivalstvo na Hrvaškem in v Slovenija nezane-s!jivo.“ Mi pravimo: Za slučaj vojske to prebivalstvo ni zanesljivo, ampak zelo zanesljivo. To se je pokazalo ob priliki delne mobilizacije proti Ogrski. Takrat se je v Sloveniji odzvalo pozivu nad 50 procentov vpoldicancev, na Hrvaškem okoli 25 procentov, v Srbiji, v »državo-tvorni“ Srbiji pa komaj 10 procentov! 10 je zgodovinsko dejstvo, kakor je tiidi dejstvo, da so se merodajni gospodje ravno zaradi tega zelo požurili z mobilizacijo nehati!
- Sicer pa:	ali prebivalstvo na
Hrvaškem in v Sloveniji nima dovolj vzrokov res biti »nezadovoljno"? Kdo pa je temu kriv? Ali ne razni belgrajski Saviči in »tutta com-pagnia bella"?
Gospodu Saviču in raznim drugim Savičem doli pa bodi povedano jasno in določno:	Vi nas ne boste
farbali s svojo »skrbjo za domovino" za slučaj vojske. Vi nas tudi ne boste farbali z »nezanesljivostjo" Hrvatov in Slovencev. To so vaše laži in izmišljotine in vaša grda hinavščina. Resnica pa, zakaj hočete vse industrijske naprave s Hrvaškega iu iz Slovenije »prenesti4* v Srbijo, je druga in sicer ta: »Odkar stoji svet, ga ni bilo na njem bolj po zlatu koprnečega človeka kakor je orijenta-lec. Orijentalec je poosebljen pohlep po denarju in zlatu.“
Upamo, da se razumemo. Kar se ne upate povedati ljudem vi, jim bomo povedali mi.
Dnevne vesti.
da gre naša država k boljšemu, občuti te napake kot usodepolne, ker se maščujejo na velikih svetinjah našega naroda. Prestiž predvojne Srbije treba čuvati tudi danes, ker vsaka senca, ki pade na prestiž (= veljavo) predvojne Srbije, škodi celoti naše države. A Srbiji ni nič tako škodilo, kot ta irnport nesposobnih in nekvalificiranih uradnikov v prečan-ske kraje ... Sposobne uradnike reducirate, na ministrske stolčke pa postavljate ljudi, ki bi v bivši Srbiji niti uradniki ne mogli biti." — Tako je govoril sam gospod Pribičevič, vodja centralistov. Ne bo pa odveč, če poskusimo odgovoriti na vprašanje, zakaj je ta centralistična luč tako govorila? Po naših mislih se ne bomo posebno zmotili, če pravimo, da je mož tako govoril zato, ker je vidci in vidi, kako ves prečanskl svet obrača centralizmu in s tem vred tudi velesrbstvu hrbet in prehaja vedno očitnejše v federalistične vrste. Tega za centraliste in za vse velesrbske podrepnike jako neprijetnega prehoda se je mož ustrašil in zato je zaklical Srbom v Belgra-du: ,.Ne kažite preveč javno svojih kart in ne razkrivajte prezgodaj svojih pravih namenov, če ne, vam bodo vsi Hrvati in Slovenci iz vprege ušli, če vas bodo prehitro spoznali!“
— To in nič drugega je hotel povedati Srbom gospod Pribičevič. Njemu ni nič za „prečane“, ampak za Srbe, in on se le boji, da ne bi »prečam" Srbom in njihovim velesrbskim central - demokratskim priganjačem pokazali hrbta.
Imenitno gospodarstvo. V zadnji številki ,.Avtonomista" smo (v gospodarskem delu) poročali, da so se vojvodinski trgovci in industrijci obrnili na vlado zaradi potrebnih jim kreditov in da je vlada to njihovo prošnjo odbila z utemeljitvijo, da noče s tiskanjem novih bankovcev že itak nizke vrednosti dinarja še bolj slabiti. Potem smo poročali, da so se Vojvodinci obrnili na tuje kapitaliste za pomoč, ki so jim jo tudi obljubili. Vlada pa je to pomoč tudi preprečila, češ da ne more dovoliti, da bi v naši deželi zavladal tuj kapital! Kaj so ali kaj bodo v svoji zadregi sedaj napravili gospodje iz Vojvodine, tega ne vemo; vemo pa, da je vlada dovolila neki družbi ustanovitev fabrike za vagone v Kragujevcu in da so glavni gospodje pri tej družbi sami tuji kapitalisti! Kako to
— bo marsikdo vprašal? Stvar je čisto enostavna: Dokler ne dobe bel-grajski gospodje 10 do 25 procentov ,.zarade", je treba »braniti vrednost dinarja" in je treba »varovati interese države". Kakor hitro pa »pade" kakšnih 25 v žep (ne po zadnji plati!), je pa dinar takoj dovolj čvrst in državni interesi so zavarovani. — Ta nauk naj si zapomni tudi ljubljanska mestna občina, če misli zgraditi veliko elektrarno s tujim denarjem. Dokler jih ne bo padlo 25 v Belgrad, ne bo nič, kadar jih bo pa padlo, pa bo. Brez nič ni nič.
Uradniške plače. Parlament je sklenil zakon, da se uravnajo uradr.i-ške plače s 1. oktobrom t. 1. Sedaj pa razglaša vlada, da bodo dobili zvišane plače samo oficirji, uradniki pa ne. Zato smo imeli mi prav, ko smo pisali, da bodo dobili uradniki zvišane plače „že prihodnji teden".
Vseučilišče v Ljubljani. Minister za prosveto ali za kar je že, bo te dni predložil parlamentu proračun za vseučilišča v kraljevini SHS. Radovedno smo, če bo v proračunu tudi kaj denarja za medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Zakaj plačujemo davke?
Dnevnice. Listi poročajo, da bodo dobivali poslanci odslej po 300 dinarjev dnevno, ker pri sedanji draginji v Belgradu z dnevnico 180 dinarjev ni bilo mogoče izhajati. -Ce bi bila draginja še večja, bi dobili še več. Živela draginja!
Opazovanje. Dokler je bila Južna želznica privatna, so se potniki vozili točno, brzo in v prav lepih vagonih z dobrimi stroji. Odkar pa je Južno železnico prevzela država v
svojo upravo, so se lepi vagoni in moderne lokomotive kar čez noč „nekam" odpeljale. Drr-drr-drr in ni jih več!
Dinar skače. Zadnje dni je dinar v Švici precej poskočil, ker mu je pomagal pri skoku gospod finančni minister po slavnem Plavšičevem vzgledu. Gospod finančni minister ima namreč za plačati nekaj „pufa" v solidnem, tujem denarju in je hotel priti do dolarčkov in funtkov nekaj cenejc. Sedaj je g. minister menda svoje solde že dobil in zato skače dinar zopet navzdol — brez ministrove pomoči.
»Kmetijski iist“ je v svoji zadnji številki prav hudo napadel avtonomiste, g. prof. dr. Lončarja celo imenoma. — Ali mogoče misli g. Pucelj, da se že bližajo volitve in bi zopet rad nekoliko naše pomoči?
Kaj je poštna položnica. Poštna položnica je podolgast listek zelenkaste barve. Kdor takega listka še ni videl, naj kar pogleda v današnjo številko »Avtonomista". Kdor najde v današnji številki tak podolgast listek, naj gre na pošto in tam mu bodo povedali, naj plača par dinarjev kot naročnino na »Avtonomista". In vso pisarijo itd. mu bodo naredili na pošti popolnoma zastonj, ker tudi na pošti vedo, da je »Avtonomist" najboljši list.
Pašič ne mara odškodnine. Zadnjič so v Belgradu obsodili na 20 letno ječo nekega Rajiča, ki je streljal na Pašiča. Pri sodni razpravi je izjavil Pašičev advokat, znani Veljo Popovič, da se Pašič odreka vsaki odškodnini. Neki belgrajski list je potem pisal, da se v zaupnih radikalnih krogih pripoveduje sledeče:	Dan
pred razpravo je šel Veljo Popovič k Pašiču, da dobi instrukcije. Pašič ga je vprašal: »Ovaj, Veljo znaš, je li atentator bogat?" Veljo mu je odgovoril: »Sumnjam ... izgleda, da nema ništa." Pašič je pomislil: »Tako... pa ovaj koliko da mu tražim za le-kove (lečenje)?" — Veljo je molčal in po presledku je Pašič sam odločil: »Ovaj... Čeprav sem siromak, ne zahtevaj ničesar. Znaš, lepo bo odjeknilo v narodu. Samo glej, da ga ne izpuste ... Znaš, dokler sem živ... Nor je... ovaj pa može opet da puca."
60-leinica ljubljanskega Sokola.
Ljubljanski »Sokol" je slavil te dni svojo 60-letnico. Slavlje je bilo pri takih prilikah običajno: Parada, jezdeci, gledališče, obhod po mestu, banket, govori in tako naprej. Pri tej priliki srno opazovali, da je ostalo občinstvo zelo hladno. Nas to ne čudi. Ljudje so namreč večnih »narodnih" parad in proslav že do grla siti in naveličani, ker je takih prireditev več kot preveč, denarja pa premalo. Tudi to ne gre ljudem posebno v glavo, čemu toliko »narodnih manifestacij" v dobi, ko imamo »narodno državo?"
Nova sapa. Včasih so se ljudje, zlasti mestni, zelo zanimali za politiko. Danes tega ni več. Ljudje o politiki niti slišati več ne marajo, ampak vse se je vrglo na takozvano »nevtralno", nepolitično polje: muzika, gledališče, šah in predvsem šport, samo da ne slišijo ničesar o politiki. To je pojav, ki je vreden, da ga zabeležimo. Zdrav pa ta pojav tudi ni, ker je ravnotako pretiran kakor je bilo pretirano večno politiziranje v polpretekli dobi. Ozdraveli bomo takrat, ko bodo ljudje zopet začeli spoznavati, kaj je delo. Delati pa zaenkrat še nihče ne mara.
Dobri železničarji so Slovenci. To priznanje nam je izrekel minister za promet g. Velizar Jankovič. Zato 3e pa^obljubil prestaviti slovenske železničarje v Srbijo, kjer imajo same polomljene stroje in vagone, v Slovenijo bo pa prestavil srbske železničarje, da bodo še to potrli in pokvarili, kar je v Sloveniji ostalo uporabno. Da, tako je: Slovenci so dobri želzničarji, g. Jankovič pa slab železniški minister.
Vse za Belgrad! Belgrajska mestna občina je v večnih denarnih zadregah. V svoji suši se pa ne obrača na svoje zelo bogate Občinarje, ampak vedno sili le v državni žep, kier je za Biograd vedno dovolj pre-
čanskega denarja tia razpolago. Tako je n. pr. finančni minister dovolil, da dobi belgrajska občina od zvišanih taks 1 procent kot »posojilo." Od nekaj sto milijonov K, kolikor bodo nesle nove takse, je tudi 1 odstotek že prav lepa svota. Tako prečane molze vse: srbska vlada, srbska država in srbska občina.
Vojni guverner v Belgradu. Nad Belgradorn vlada danes vojni guverner. Ta gospod ima jako velike pravice, ker se lahko v vsako zadevo vmešava, če se ga tiče ali pa ne. Počasi bodo postavljeni vojn i guvernerji tudi v drugih mestih. Ta novotarija je začetek vojaške diktature, ki naj s sabljo ukloni »uporne" in »nezanesljive" prečane pod belgraj-sko komando. Sedaj bo menda vsem razumljivo, zakaj so pometali slovenske in hrvaške oficirje na cesto.
»Državno edinstvo“ in »narodno edinstvo“. To pesem neprestano pojo naši centraldemokratje: »Državno edinstvo" in »narodno edinstvo" — »narodno edinstvo" in »državno edinstvo". Prav tako, kakor je pel vinjen dunajski fijakar: »Die Wassersucht kornmt von der Feuchtigkeit her — Und die Feuchtigkeit kommt von der V/assersucht her — Und die Wesser-sucht kommt itd. — Tako je pel mož, dosler ga niso trezni gostje postavili pod kap.
Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Najboljši premog, drva in oglje kupite najcenejše pri Družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
POSLANO.*
V	49. štev. z dne 26. sept. t. 1. je priobčil »K m e t i j s k i list" sledečo notico:	(»Avtonomistična"
»znanstvenost".) Neki belgrajski list je nekako pred mesecem priobčil obširen popis predzgodovine sarajevskega atentata. Te članke so prinesli tudi nemški listi in tako je izvedel za
V	»Slov. Narodu" z dne 3 t. m. je objavil tajnik ljubljanske trgovske zbornice g. dr. Windischer daljši članek o stališču finančnega ministra riapram zahtevi trgovskih in industrijskih krogov cele kraljevine SHS po zvišanju kreditov s strani Narodne banke. Kratka vsebina dolge ministrske čenčarije o »inflaciji in deflaciji" je, da minister novih kreditov ne da. Tej izjavi finančnega ministra je dodal g. dr. Fran Windischer to-le ooombo:
»Zastopniki industrije in trgovine smo se vztrajno trudili, da dosežemo povečanje kreditov. Ko pa je prišlo na dnevni red reduciranje kreditov, smo stremili za tem, da ohranimo vsaj prvotne, itak skromne kreditne kontingente za Slovenijo, ki se je nrvič po prevratu le malo obračala do Narodne banke. Uspeli nismo. Tudi pri nas je baš ob času naraščajoče denarne pičlosti prišlo do močne utesnitve kreditov. Stališče Narodne banke nam je sedaj dovolj znano. Jasno dovolj je tudi izraženo stališče našega finančnega ministra, ki ne glede na popularnost ali nepopularnost svojega stališča ne okleva, marveč decidirano označuje svoje stališče in cilj svoje politike. Kakor stvari danes stoje, je s tem položajem treba točno računati in urediti potem. Pamet in previdnost velevata, da v svojih podjetjih ne segamo preko lastnih sil in se z železno voljo držimo v svojih kupčijah v pravih mejah. O pravem času se je treba za-
nje končno tudi »Avtonomistov" »znanstvenik", ki seveda »nekulturnih balkanskih" časopisov ne čita. Pa se je hitro vsedel in zapisal v »Avtonomistu" iz predzgodovine atentata kar dolge članke, kako da je nastala svetovna vojna." Pri tem so se mu pa pripetile razne nered-nosti, kar je po dvojnem prepisovanju naravno. Tako ve dr. L., da je bil obsojen Dimitrijevič na smrt zato, ker da je organiziral atentat na Aleksandra in da je bil Tankosič »mož majhnih umskih zmožnosti". — Priobčujemo to samo vsled tega, ker se zlasti v avtonomističnih krogih silno poceni prodaja znanost (n. pr. Politična zgodovina Slovencev od dr. Lončarja) in pa ker vemo, da noben drug slovenski časnik ne bo zavrnil teh znanstvenih netočnosti »Avtonomista".
Na to odgovarjam z ugotovitvijo: 1. Nepodpisani pisec omenjene notice je hote ali nehote prezrl vir člankov v »Avtonomistu"! Nisem či-tal ne srbskega ne nemških listov, amnak sem posnel svoje poročilo po brošuri srbskega zgodovinarja univ. prof. Stanojeviča, ki jo je po rokopisu prevedel Hermann W e n -del in sem jaz izrečno omenjal, da je iz nje vzeto moje poročilo (glej »Avtonomist", 1923, štev. 36). Izšla je pa brošura tudi v srbščini, kar sem izvedel še le pred kratkim. — 2. Ne gre za znanstvenost ne »Avtonomista", ki je svoje čitatelje samo seznanil s Stanojevičevimi izvajanji, ne za mojo, ki sem le podal bistveno vsebino brošure. Njen pisatelj izrečno zagotavlja v uvodu, da more vsako besedo dokazati, da prevzema pred kulturnim svetom odgovornost za svoja izvajanja. Ako so kakšne znanstvene netočnosti, jih nisva zagrešila niti »Avtonomist" niti jaz; dognati jih bo pa morala zgodovinska znanost, a ne nepodpisane notice v političnih listih. — 3. Ali ima moja knjiga »Politično življenje Slovencev" glede na svoj postanek in svojo sestavo, kakor je razloženo v predgovoru, kakšno znanstveno vrednost ali nobene, o tem gre sodba strokovni kritiki, a ne nepodpisanemu piscu v »Kmetij, listu" dokler ne more ali neče razlikovati med izvirnim spisom in poročilom o tujem spisu, da se na ta način izkrivljajo dejstva.
V	Ljubljani, dne 2. oktobra 1923.
Dr. Drag. Lončar.
vedatj, da smo navezani predvsem nase in na domača sredstva. Za našega trgovca je omejitev sicer težka, ali vendar lažja, nego za industrijalca. Kakor je mučen položaj, je vendar boljše, da smo točno poučeni o trdi živi resnici in da računamo ž njo. Ce pa smo tedaj navezani predvsem na svoja sredstva, je samo dosledno, da s posebno čuječnostjo branimo vsako odvajanje svojega kapitala m svoje gotovine v druge pokrajine/*
Kdor je pazljivo bral gospodarske članke v »Avtonomistu", se bo gotovo spomnil, da smo mi že zdavnaj napovedovali in nasvetovali slovenskim kmetom, slovenskim obrtnikom in slovenskim trgovcem in in-dustrijcem, naj se ne zanašajo na državno pomoč, ampak da prihaja čas, ko bo možno delati le z lastnimi sredstvi. Takrat so se nam »višji" ljudje smejali in se nam »špotali", češ, kaj boste vi vedeli, vi pritlikavci! Danes potrjuje tajnik ljubljanske trgovske zbornice v polni meri to, kar smo mi že zdavnaj pisali in napovedovali, kar je za nas prav lepo spričevalo in še lepše moralno zadoščenje.
*
1 rda in huda je gospodarska šola, v katero zdaj hodimo, ampak silno dobra je in koristna za nas v gospodarskem in v političnem oziru. Ta šola nas bo menda vendar pripravila do spoznanja, da se moramo odpovedati enkrat za vselej naši stari navadi večnega fehtanja za državno
*	Za vsebino odgovarja urdništvo samo po zakonu.
Gospodarstvo.
Samopomoč.
pomoč in da se moramo postaviti v vsakem oziru na lastne noge. Ce bomo skozi sedanjo trnjevo gospodarsko šolo prišli do tega spoznanja, šola ne bo zastonj.
#
Kako nas molzejo. Jlrvatski List“, ki izhaja v Osjeku, piše dne
30. septembra t. 1. to-le: „Srbija sama po sebi je pasivna in bi s svojimi dohodki ne mogla plačati niti svojih lastnih uradnikov v bivši kraljevini Srbiji. Sedemdeset odstotkov vseh državnih dohodkov plačajo prečani v državno blagajno, nazaj v prečanske dežele pa pride le trideset odstotkov.
L. 1922. in 1. 192.3. so iztisnili iz Hr-vatske po 8 milijard K letno, za hrvaške kraje so pa potrosili le 3 mi-ljarde letno. Pet miljard hrvaškega denarja je ostalo vsako leto v Bel-gradu. Tako so vse Srbi zbasali v en sam žep, na ta žep so pa prišili svoje hlače."
Žitne cene: V Vojvodini velja pšenica 1480 kron, ječmen 1040 kron, koruza 1040 kron, fižol 2140 kron, moka št. 0 pa 2300 kron.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI, ZACJJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani.
Izšla je Blasnihoua
Velika pratika
za prestopno leto 1924, ki ima 366 dni. »Velika Pratika« je najstarejši slovenski družinski koledar, ki je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji, in stane Din. 5.—, kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnilca naslednikih, tiskarna in litogr. zavod, Ljubljana, Breg 12.
Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Rivic, Ljubljana
Sv. Petna cesta št. £9.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Samo 200 ©ara
stane par finih čevljev za dame. Služkinje 5°/0 popusta. Trgovci po dogovoru.
Janko Kos, čevljar,
Rožna dolina pri Ljubljani
Pozor! Preselitev I
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici v Ljubljani p. z. z o. z.
ki se te dni preseli iz hiše uršulin-skega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palaEo na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union*.
Hranilne vloge se obrestujejo po
6%
brez odbitka rentnega in invalidnega davka, v tekočem računu
5‘/2°/o
vezane za dobo pol leta
S'/«
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra,
ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah.
Oblast, avt. civ. inž.
A. ŠTEBI
tehnična pisarna, Ljubljana,
Dunajska cesta 1a (v palači Ljublanske Kreditne banke).
Projektira električne centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damsbih slamnikcv in klobukov.
FR. S LOVU IK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnlžjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno Izvršujejo.
Antikvarijat9 knjigarna
HINKO SEMR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur budilk, svetovno znane tovarne „Junghans“. Vsakovrstno precizne Švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOra.
Export „JUgOeksim Import
trgovska družba
Moslau Pelc in drugaai v Ljubljeni, Vegova ulica šfeg.8.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
SVETLIN KREMA
prvovrstna pritna vazelin za usnje v lesenih in pločevinastih škatljicah in parketno voščilo, najboljši izdelki, priporoča tvrdka
J.
Ljubljana, Vegova ulica štev. 2.
RTova. knjiga!
V	Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodouina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, u. O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 2?0’—. Po pošti Din 30'60.
Knjigarne in prodajalci popust.
Perilo
čevlje
klobuke
ter razno modno in galanterijsko blago kupite najbolje pri
Jakob JJ&jJbtf
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 2.
Papirno trgovina Iffl BiHŠEH
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2.
ima v zalogi
razne pisarniške in šolske potrebščine, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah.
Teodor Rom, Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih instalacijskih clel kakon tudi za pokrivanje ■treh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnlžjl dnevni ccnl. Ambalaža in pločevine. 1
C?	O
Grcnvu:
obročke za Rex in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegične, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gumi špecialistu
IM. I. Mesnat;
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA št. 12.
SAX, Ljubljana
Stari trg štev. 8,
priporoča svojo trgovino manufaktur-
nega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeluje tudi obleke po naročilu !
Fpaimc Piškur Lpsfešjana
Stari trg S°
priporoča svojo novo ustanovljeno specerijsko in delikatesno trgovino po najnižjih cenah. Dostavlja se tudi na dom.
Priporočam
trgovino z usnjem vseh vrst in čevljarskih potrebščin na Starem trgu št. 30. nasproti kavarne Zalaznik. (Tramvajska postaja Sv. Jakob).	Andreji	Sevep.
ZiOEG
optik a LJUBLJANA,
Stari trg 9
IVAN JAK IN SIN
LJUBLJANA .Gosposvetska cesta 2. Šivalni stroji
z 10 letno gflpancip,
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tov. v Linču. Ustanov. 1. 1867.
Došio |e ravnokar večje število strojev za vsako obrt,
.■■in....1.!.
Vezenje
poučuje
brez-
plačno.
®i
iitiiimiiuviiiiiiim
Pisalni stroji Adler in Urania.
 ..............
Cenik zastonj In franko. Kolesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Styria, Waffenrad in mo-torete na prvo kelo.
K9BSBI 1 1 S
j Trgovska banka d. d., Ljubljana
I
I
I
I
I
!
PODRUŽNICE b
Maribor« Novo Bwest©s Rakak, Slovenfgradec, Slovenska Bistreča
Šeleroburgova ulica številka I.
(PREJ SLOVENSKA ESKORflPNA BANKA)
KAPITAL EN REZERVE DIH 17,500.000-—
Izruje m Miib posle najtočnele in naltniiantneje.
Brzojavil Trgavska	Telefoni■ I39j 14©, 45®
EKSPOZITURE a
Kanjace, HSeža-Dpaesgg., Ljublia»a (me*s|£?^i©a v Kolodvorski uSici)
g
i 1 a s
i
a
i ras ras samsa H
r
IH
IN
Najboljša in wajsSggM8*sregsjša prilika štedestjež
ljudska posojilnica o Ljii&ipni
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc. cerkvijo)
obrestuje hranilne Tloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
5 °/o
bx>ez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in ima nad 130 milijonov kron hranilnih vlog »n nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.